Geografski vestnik 90-1, 2018, 143-146	Književnost
Drago Kladnik (urednik): Slovenija VIII
Ekskurzije Ljubljanskega geografskega društva
Ljubljana 2018: Ljubljansko geografsko društvo, Založba ZRC, 221 strani, ISBN 978-9161-05-0120-6
Ljubljansko geografsko društvo ima bogato tradicijo organiziranja ekskurzij. Ohranjati mu uspeva tradicijo, da so prav vse izvedene ekskurzije predstavljene v vodnikih. Letos je izšel že osmi vodnik z opisi ekskurzij po Sloveniji.
Devet ekskurzij Ljubljanskega geografskega društva je bilo izvedenih med junijem 2015 in majem 2018. Dodana je ekskurzija, ki je bila septembra 2014 izvedena v okviru znanstvenega posveta ob 90-letnici prvega zavarovanja Doline Triglavskih jezer.
Prva ekskurzija nas popelje v Maribor, druga nas vodi na severovzhod države v Prlekijo, tretja nas seznani z razvojem Velenja in njegove okolice, četrta s Sevnico in njenim bližnjim zaledjem, peta nas vodi na Kočevsko, šesta nas seznani z odročnimi Baško grapo, Čepovanskim dolom in Trebušo, sedma na popelje v Podbrdo po italijanskih utrdbah ob nekdanji rapalski meji, predzadnja, osma, v bohinjski in pokljuški del Triglavskega narodnega parka, zadnja pa nam Dolino Triglavskih jezer predstavi s naravnogeografskega vidika.
Vodnik predstavlja opise z devetih ekskurzij. Prvi opis z naslovom »Maribor« avtorjev Igorja Žiberne, Lučke Lorber in Vladimirja Drozga nas popelje v drugo največje slovensko mesto Maribor, kjer se seznanimo s tamkajšnjo urbano geografijo, začetkom razvoja industrijske cone Tezno, prostorskim razvojem mesta, pa tudi kmetijstva na njegovem obrobju. Na poti je podrobneje opisanih sedem postaj: Poslov-no-proizvodna cona Tezno, Meranovo, Piramida, Mestni park in Hutterjeva vila, Soseska ob Gosposvetski cesti, Vurnikova kolonija ter Maribor-jug in soseska S-23.
145
Književnost
Geografski vestnik 90-1, 2018
Drugi opis z naslovom »A v Prlekijo bi šli? Kje pa je to?«, ki ga je napisal Srečko Pavličič je šegavo zasnovan regionalno geografski opis in pravcata doživljajsko-literarna umetnina, ki pa ji vseeno dodobra uspe obelodaniti tamkajšnji zgodovinski in sodobni razvojni utrip. Na poti je podrobno opisanih štirinajst postaj: Križevci pri Ljutomeru, Ljutomer - hipodrom, Ljutomer - Park 1. slovenskega tabora, Ljutomer - Trg Jakoba Babiča, Ljutomer - župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika, Ljutomer -Miklošičev trg, Ljutomer - Galerija Anteja Trstenjaka, Ljutomer - Glavni trg, Pristava, Železne Dve-ri, Jeruzalem, Kog, Središče ob Dravi ter Zasavci.
Tretji opis z naslovom »Velenje z okolico« avtorice Nele Halilovic nas popelje v vrtno mesto v Šaleški dolini, kjer se seznanimo z njegovim prostorskim razvojem, okoljsko sanacijo Šaleških jezer in podeželjem v okolici mesta. Podrobneje je opisanih pet postaj: Velenjski grad, Velenje - mestno središče, območje Šaleških jezer, Šenbric, Hrastovec - kmetija Karničnik.
Četrti opis z naslovom »Sevnica z okolico« avtorja Janeza Levstika podrobno faktografsko opiše Sevnico in njeno okolico, ki je kot rojstni kraj Melanije, žene trenutnega ameriškega predsednika Do-nalda Trumpa postala precej bolj prepoznavna na turističnem zemljevidu. Podrobneje je opisanih osem postaj: Dolenji Boštanj, most čez Savo, Sevnica - tovarna Lisca, Sevnica - Kopitarna, Grad Sevnica, Hidroelektrarna Blanca, Boštanj, Lisca.
Peti opis z naslovom »Kočevska« avtorja Jerneja Trpina opisuje najbolj gozdnato slovensko pokrajino, kjer nas seznani z nekdaj zaprtimi vojaškimi območji in delčkom podzemnih varovalnih objektov v Gotenici ter razvojem turizma na Kočevskem. Podrobneje je opisanih sedem postaj: Prigorica, Gotenica, Kočevska Reka, Mozelj, Rudniško jezero, Željnske jame, Ložine.
Šesti opis z naslovom »V Baško grapo, Čepovanski dol in Trebušo« avtorja Marjana Luževiča je re-gionalnogeografski opis Baške grape, Čepovanskega dola in Trebuše. Podrobneje je opisanih devet postaj: Petrovo Brdo, Podbrdo, Soteska Driselpoha, Vetrovalna, slap Sopot, Čepovan, Drnulk in Podkobilica, Podkobilški most in Krtova domačija, Dolenja Trebuša.
Sedmi opis z naslovom »Po poteh rapalske meje - Zgodovinska pot Podbrdo« avtorja Gregorja Žorža je zgodovinsko-geografski članek o italijanskem varovanju rapalske meje in je izrazito osredinjen na vojaško doktrino. Podrobneje so opisane štiri postaje: Petrovo Brdo, Zalodnikarjev grič, Robarjev grič, Podbrdo.
Osmi opis z naslovom »Triglavski narodni park - Bohinj in Pokljuka« avtorice Renate Mavri na območju Triglavskega narodnega parka podrobneje predstavlja regionalno-razvojne vidike Bohinja in Pokljuke. Poglobi se v vpliv človekovih dejavnosti na nosilno zmogljivost zavarovanega območja. Podrobneje je opisanih šest postaj: Ribčev Laz - Hostel pod Voglom, Ukanc, Stara Fužina, Srednja vas, Gorjuše, Pokljuka - Goreljek.
Deveti, zadnji opis z naslovom »Nekatere geološke in geomorfološke posebnosti Doline Triglavskih jezer« avtorjev Matije Zorna, Andreja Šmuca in Mateje Ferk, je po svoji zasnovi, izvedbi in dosledni uporabi znanstvenega aparata povsem resno znanstveno delo. Podrobneje je opisanih šest postaj: Dvojno jezero, postaja 50 Slovenske geološke poti, nad planino Pri Utah, Jezero v Ledvicah, nad Jezerom v Ledvicah, vzhodno nad Zelenim jezerom.
Učitelji geografije lahko iz vodnika črpajo ideje za izvedbo ekskurzij v lastni režiji, drugi pa se lahko podrobno seznanijo s predstavljenimi slovenskimi pokrajinami. V opisih so navedene priporočljive točke za postanke in temeljitejše oglede.
Primož Pipan
146