Lelo LXX Štev. 299 a V Ljubljani, v sredo, 30. decembra I942-XXI Prezzo — Cena L 0.80 SLOVENEC Naročnin« mesečno 18 Lii, za tnozem* »tvo 20 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, ta Inozemstvo 50 Lir Ček rač Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podrninicai Novo mesto. Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: (Jnione Pubblicita Italiana S. A„ Milano. Uba|a vsak dan z|ntra| razen p oaedelfka Id dneva po praznfkm. I B I Urednlitvo la apravai Kopitarleva 6, Llebltaaa. Redazioae, Ammlnlstrazloaei Kopitarleva 6, Lablaaa. Teletoa «001 4005. \bbonamenti' Mete 18 Llrei Eatero ma» m JU Lire. bditioue domenica inno 34 Lire. hatero 50 Ura. C. C. f j Lubiana 10650 per gli abbo-oamentl' 10-349 p« 1« inserzloni Pl II a I a i Novo me« t a Concessionaria esclusiva pe? la pubbllciti di provenienza Italiana ed estera Unione Pubblicita Italiana S. A. Milano. Bollettino No 948 Colonne nemiche battute dalle nostre formazioni aeree Puntate nemiche arrestate in Tunisia Un soinmergibile nemico affondato II Ouartierc Generale delle Ror/.e Armate comunica: Nostre formazioni aeree linntio reiterata. mente battulo colonne nemiche nel Sahara I i b i r o distruggendo o danneggiando huon nuni ero d i veicoli. ln Tunisia nel corso di scontri locali ve. nivauo decisamcnte arrestntc puntate di elementi blindali avversurie e dispersi reparti ino-tori/zati. L- attivita delle opposte aviaz.ioni e stnta vivace nellnltro setiore delPAfrica settentrio-nale. velivoli ilnliani di assatto agivano eon successo su roncentraincnti di truppe e di auto-me/.zi. einque nppnreechi erann abbattuti in combattiniotito dalla eaceia gernianica: un nl-tro preeipitava rolpito dalle artiglierie della d i fesa. l'n nostro aers-oconvoglio, intercettato da caceiatori in numero molto superiore ne di-slruggeva due nell ineguale duello e giungeva senza dan ni n destinta/ione. Nel Mediterraneo un sommergibilc nemico e slato affondato da lina nostra unitii al romando del capilano di corvetta Luigi Gola vol pe. Vojno poročilo it. 948 Naše letalske skupine so tolkle sovražne blone Sovražni sunki v Tunisu ustavljeni Sovražna podmornica potopljena Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Naše letalske skupine st> ponovno tolkle sovražne kolone v libijski Sahari in uničile ali poškodovale lepo število vozil.. V T u u i s n so bili pri krajevnih spopadih odločno zaustavljeni sunki nasprotnih oklepnih sredstev ter razpršeni motorizirani oddelki. Delovanje obojestranskega letalstva je bilo živahno na obeh odsekih v Severni Afriki: italijanska napadalna letala so z uspehom delovala nad zbirališči čet in vozil, pet letal pa so v boju sestrelili nemški lovci, eno pa jc treščilo na tia, zadeto od obrambnega topništva. Neka naša letalska spremljava jc bila pre-strežena od mnogo večjega števila lovcev in je dva sestrelila v neenakem dvoboju ter jc brez škodo prispela na določeno meslo. V Sredozemlju jo neka naša edinica pod poveljstvom korvetnega kapitana Luigi,ja Co-lavolpc potopila eno sovražno podmornico. Izjalovljeni sovjetski napadi Med Volgo in Donom in v donskem kolenu so se sovjetski napadi izjalovili - Nemške podmornice so potopile 15 ladij s 85.000 tonami ter en rušilec in eno korveto Hitlerjev glavni slan, 20. decembra s Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na področju Tereka so se zrušili sovjetski napadi. Nemške in romunske čete, ki so takoj nastopile za prolisunek, so vrgle sovražnika iz njegovih postojank in uničile več oklepnih voz. Med Volgo in Donom ter v velikem donskem kMenu so se izjalovili ponovni sovražni napadi. V hudih obrambnih borbah je bila neka več dni obkoljena sovražnikova skupina uničena. Od 24. decembra dalje je bilo tukaj s podporo letalstva uničenih ali zaplnjenih 05 oklepnih voz, 30 topov, mnogo težkega in lahkega pehotnega orožja in drugega vojnega materiala ler privedenih veliko število ujetnikov. Krvave izgube sovražnika še presegajo za mnogo število ujetnikov V obrambnih bojih v velikem donskem kolenu se jc posebno odlikovala italijanska divizija »Puglia«. Jugovzhodno od Ilmenskega jezera je sovražnik nadaljeval svoje napade s podporo topništva in številnih oklepnih voz, ki pa so bili vsi z visokimi izguhuini zavrnjeni. 34 okep-nih voz je bilo uničenih. Na visokem severu je bombnnliralo letalstvo važne iz.krcevnlne kolodvore m u r -in a ii s kc železnice. V T u n i s u so liili krajevni sunki sovražnih izvidniških oddelkov odbiti. Letalstvo je uničilo več oklepnih in motornih vozil. V letalskih bitkah je bilo sestreljenih 5 sovražnih letal, euo lastno letalo je hilo pri tem izgubljeno. Kakor je bilo objavljeno s posebnim poročilom, je bil neki konvoj, ki je bil iz Anglije na poti proti jugu, dva dni zasledovan od nemških podmornic in v pretekli nori razbit. 15 ladij s 85.000 tonami in en rušilec ter ena korvela iz spremstva so bile potopljene, Iri nadaljnje ladje pa torpedirane. Berlin. 20. dec. AS. AS. Nemške in italijanske letalske skupine so tudi včeraj posegale v boje, ki se odigravajo v velikem donskem kolenu. Zavezniško letalstvo je razbijalo sovjetska preskrbovalna središča, zbirališča čet, skladišča streliva in goriva, topniško postojanke in stroj-nična gnezda. V strmoglavem poletu je bil popolnoma uničen neki sovjetski bataljon, ki se je premikal proti prvim linijam. Na bojišču so bili uničeni ali onesposobljeni mnogi avtomobili ter nekaj protiletalskih baterij. Sovjetski lovci, ki so skušali ovirati te napade, so imeli težke izgube. Šest njihovih strojev je bilo zbitih, mnogo drugih pa poškodovanih. Stockholm, 29. dec. AS. Iz Rusije prihajajo prva poročila o velikem nemškem letalskem napadu na moskovsko pokrajino. Napad je bil ponoči ob lunini svetlobi. Glavni cilj napada je bil velik kolodvor severno od Moskve. Tamkaj so tudi letališča, ki so jih nemška letala dolgo obstreljevala. Južno od Moskve pa so padale l>ombe na vojaške stavbe, ki so zdaj neuporabljive. Napadenih je bilo tudi več vlakov, kjer je morala nastati velikanska škoda. Neki pilot je v nizkem Poglavnikov govor v hrvatskem saboru Zagreb, 29. decembra AS. Poglavnik je imel pred saborom važen govor, ki bo razširjen kot poslanica hrvatskemu narodu. Po pregledu daljnje lr bližnje pretekle borbe za neodvisnost hrvatskega naroda je Poglavnik izjavil, da bodo Hrvati, ako bodo hoteli in znali očuvati dragoceno dobrobit neodvisnosti svoje države, sloneče na trajnih in trdnih temeljih, ustvarili najboljše jamstvo za 6vojo bodočnost. Nalo je orisal zgodovinski pomen in praktično vrednost obnovitve tradicionalnega hrvatske ga sabora, ki je v tem letu popolnoma odgovarjal svojim nalogam, nato pa je Poglavnik napovedal dve glavni nalogi ustaške vlade: obramba narodnega ozemlja ter zagotovitev prehrane za ljudstvo. Pri prvi točki je Poglavnik poudaril, da je neodložljiva naloga Hrvatske, popraviti zmote in pomanjkljivosti, da bodo oborožene sile odgovarjale kra- Petain obsodil Girauda Bern, 29. dec. AS. Maršal Petain je izjavil naslednje: Vsi nečastni voditelji, ki so izročili f nancosko Severno Afriko Angležem ter Ame-rikancem, so verjeli in še verjamejo, da delajo v popolnem soglasju z menoj ali vsaj po mojih željah. Zatrjujejo, da izražajo mojo najtajnej-šo misel. Najformalnejše izjavljam, da lažejo. Dobili so povelje, naj še upro vsakemu napadu. Morali bi 6e boriti in so imeli sredstva za to. Oni pa so kršili častno dano besedo ter žrtvovali koristi Francije. Oblast, ki jo je imel Darlan, je brez ozira na moje ponovno zanikanje dajala vtis, kakor dq dela legalno. Nobenega dvoma pa ni v primeru generala Girauda. On ne sme in ne more misliti, d« bi dobil kakršno koli zakonito oblast. Jaz to formalno zanikam, kakor tudi formalno zanikam, da dela v mojem dmenu in na moje povelje. Giraudu odvzeto francosko državljanstvo Vichy, 29. dec. AS. Uradno se poroča, da je bilo včeraj s posebnim dekretom odvzeto francosko državljanstvo generalu Giraudu. Izvedelo 6e je tudi, da je bil v francoskem uradnem listu objavljen dekret, s katerim se odvzema francosko državljanstvo letalskemu generalu Bergeretu in divizijskemu generalu Barreju. jevnim potrebam, kakor tudi zavezniškim ciljem. Nato je ožigosal nesmiselnost naporov sovražne propagande, ki bi rada zmešala hrvatsko javno mnenje ter izpovedal trdno vero vojske in hrvatskega ljudstva v brezpogojno zmago osi. Nato je primerjal sedanjo hrvatsko prehrano 6 prehrano v prejšnji svetovni vojni in dejal, da je današnji položaj mnogo manj težji. Resne težave povzroča predvsem nezadosten promet, kakor tudi premajhen čut odgovornosti ljudi, ki verižijo. Ta zima je trda, toda prihodnje leto bo normalno, gotovo pa boljše. Letos je v nekaterih krajih bilo 30% več posejanega, kakor prejšnje leto. Poglavnik je pohvalil narodno zavest hrvatskega kmeta. Nato je pohvalil delo članov 6abora in izrazil upanje, da bo novi sabor predstavljal nadaljnjo garancijo za konsolidacijo hrvatskega političnega življenja. Poglavnik je izjavil, da rad prostovoljno prevzame vsako odgovornost, ki je noče deliti z nikomer, marveč z V6emi in da želi delati za splošno blaginjo vseh. Njegov govor je večkrat prekinilo odobravanje, ki se je na koncu spremenilo v viharno in dolgotrajno manifestacijo. poletu bombardiral park lokomotiv, ki ga je razsvetljeval velik požar neke blizu goreče hiše. lovci, ki varujejo Moskvo, v presenečenju niso mogli hitro priti k zavesti in mnogo letal je bilo uničenih na tleh. Vzletišča so bila poškodovana. Neka bomba je zadela skladišče letalskih l»omh. ki je zletelo v zrak Protiletalska obramba je bila močna, toda napadi na razne cilje so io zmešali Požari so bili tolikšni, da so jih letalci »<• dolgo videli na svojem povratku. Trije govori - trije svetilniki »Volkischer Beobachter« o Mussolinijevih zgodovinskih govorih Berlin, 29. dec. AS. »Mussolini 1042« je naslov današnjega uvodnika v »Volkischer Beo-bachterjuc, v katerem je povzet širok svetovni odmev Mu.ssoliuijevega govora z dne 2. decembra. Uvodnik primerja ta govor z Mussolinije-vim duhovnim pojmovnnjem vojne lela 1917 in današnjim in ugotavlja, da je /n obe dobi značilna istovetnost bistvenih točk. Mnssdlini je tudi zdaj prepričan v gigantsko obnovitveno moč italijanskega ljudstva, ki jc v primernem trenutku vedno znalo mobilizirati in usmeriti svoje najboljše sile za dosego kakega velikega cilja. Mussolini — nadaljuje list — ta rojeni govornik, je mnogo mesecev pojiolnoma molčal in njegovo življenje je v vojnem času še bolj posvečeno celi domovini. Velika teža njegove čudovite delavnosti in povečane odgovornosti sta naredila iz njega neutrudljivcga človeka, toda njegov red v življenju, priprostost, ki sta značilni za njegov značaj in ga delata ravnodušnega, bodisi v palači uli v šotoru, vse to se pruv nič ni izpremenilo. V teh vojnih letih je imel Mussolini le tri velike govore, ki so za to svetli. kiiJLor trije svetilniki, ki od časa do časa osvetljujejo lud-jam pot v nevihti. V ostalem pa je ostal zvest svojemu načelu, da dejstva govorijo. Velika Mussolinijeva govorniška umetnost — nada- |e obsežna 2. decein- ljuje nemški list se zdi. kakor tla in strnjena v njegovem stavku z dni bra: »Baje bi bil. da bi imeli munj kipov in več zastav, iztrganih sovražniku v boju. In to geslo, čigar duh -e odkriva v Mussoilini jevib pismih m govorih novembra 1917, ko je bodoči Duce Italije stvarno zahteval neobhodno potrebo po borbi in zmagi za vsako ceno. ludi v svojem zadnjem govoru je Duce govoril s številkami, ne da bi z lepimi besedami omiljeval nevarnosti ter je odkril svojemu ljudstvu celo resnico, nuj se zdi še tako trda. Danes italijanski tisk periodično objavlja groteskne nečuve-ne glasove, ki jih razširja nasprotna propaganda. da bi italijansko ljudstvo še bolj spoznalo tihe in bedne upe sovražnika, ki s«> navzlic temu še vedno vara na račun Italije. I udi na ta način je .-flalijan-ko ljudstvo poučeno o na-sprotnikovlti namerah v pravem stji.> Muvoli-nijevem, ki se zanese na svoje ljudstvo, ker je globoko prepričan, da se visoke sposobnosti rase nikdar ne postavijo na laž. Proti takozvani »znanstveni« Čhurchillovi vojni z letalskimi napadi na ubogo civilno prebivalstvo je Mussolini zmagovita postavil jekleni značaj svojega naroda; proti številu angleških bomb je postavil in postavlja nepremagljivo kakovost svojega ljudstva. Turin, častni član Združenja vojnih pohabljencev in invalidov Turin, 29. dec. AS. V navzočnosti zastopnikov vseh oblasti ter dostojanstvenikov stranke je nar. sv. Delcroix, predsednik Združenja vojnih pohabljencev ter invalidov, mestu Turinu izročil diplomo o častnem članstvu v tej organizaciji. Omenil je, kako je v tej vojni potreben skupen odpor ter hrabrost vsega ljudstva, da se doseže končna zmaga. Dejal je, da so sovražnikovi upi o upognitvi italijanske dr ivne volje in vere v zmagoviti konec spopada docela prazni. Tretja rimska omika, je zatrdil, se šele začenja in je zato ni moči na njeni poti ustaviti, kajti mogoče je vse, razen tega. da bi kdo prisilil sonce, ki je pravkar vzšlo, da bi krenilo nazaj. Turinski župan comm. Bonino je poveličeval stoletne vezi zvestobe, ki družijo Turin z rimsko omiko. Te vezi so bile večkrat Izpričane po žalostnih žrtvah in globokih ranah, ki jih je prejelo vse turinsko prebivalstvo. Na koncu se je nar. sv. Delcroixu zahvalil za visoko čast, ki je bila naklonjena savojsTtemu in rimskemu mestu. Kratki resni obred se je začel in končal s pozdravom Kralju in Duceju. Pozdrav je zapovedal zvezni tajnik. Še poprej je nar. sv. Delcroix imel poročilo piemontsklni in lipurskim zastopnikom združenja vojnih invalidov in pohabljencev. Čungking je izgubil milijon mož v enem letu Šanghaj, 29. dec. AS. Japonski glavni 6tan na Kitajskem poroča, da so zadali preteklo leto Japonci kitajskim silam naslednje izgube: na raznih kitajskih bojiščih &o imele čungkinške sile skupno 700.000 mrtvih, ranjenih in ujetih. Ce 6e računa še na 300.000 čungkinških vojakov, ki so dezertirali in s celotnim vojnim gradivom, ki zadošča za oborožitev 15 divizij, prešli na japonsko stran, znaša 6kupno število čungkinških izgub 1 milijon mož. Te izgube so izredno težke za Cunking, ki jih ne more nadomestiti, ker nima dovolj hrane in ne more dobiti pomoči zaradi blokade kitajskih obal in zavoljo izgube birmanske ceste. Šanghaj, 29 decembra AS. Izvedelo sc je. da so v teku boji v provinci Junan. kjer 6e bore Japonci 6 čungkir.škimi 6ilami. ki se po porazih umikajo iz Birme. Poroča se. da so bile na obeh straneh znatne izgube. Proti Cangkajšku so sc borile ludi kitajske sile v provinci Junan. Konflikt je na6tal, ker je Cangkajšek odstavil guvernerja v Junanu. Ostri boji na vzhodu V mrazu in snegu so bili vsi sovjetski napadi krvavo odbiti Berlin, 29. decembra. AS. V zvezi z vojaškim položajem na vzhodu so snoči izjavili na mero-dajnem mestu, da začetek prave ruske ziine z 20 stopinjami pod ničlo in snežnimi viharji skrajno otežkoča boje. Kljub temu pa nemške in zavezniške čete vendarle nudijo najuspešnejši odpor. Tudi v zadnjih 24 urah so bili obrambni boji kronani z uspehom in Sovjeti so imeli kaj. znatne izgube. Boji se razvijajo z menja-jočo se srečo. Zato je jasno, da postajajo protiukrepi nemškegu vrhovnega poveljstva vedno vidnejši in da se bitka bliža višku. Značilen je naslednji komentar nekega nemškega vojnega dopisnika: »Včeraj se je sovjetska ofenziva \\ Vsa Evropa mora iti v borbo proti anglosaškemu smp or Berlin, 29. dec. AS. -Hamburger Zeitung- razpravlja o Rooseveltovih imperialističnih načrtih, o katerih piše ameriško časopisje. Ti listi pravijo, da je edina možnost za preprečitev nove vojne materialna in duhovna razorožitev dveh Prusij, Nemčije in Japonske, in sicer tako, da bi imeli Amerika in Anglija (zadnja je omenjena le iz taktičnih razlogov) nekaj desetletij na razpolago vojaški aparat, ki bi lahko v kali zadušil vsako nemško ali japonsko hotenje j>o obnovitvi vojne. In Sovjetska zveza? Očividno se sploh ne predpostavlja, da bi Stalinova Rusija mogla iziti nevarno zmagovita iz tega konflikta, če pa bi, pa bi ta anglosaški vojaški aparat onemogočil vse morebitne poskuse vdora sovjetskega imj>erializma v življenjske prostore dveh anglosaških eil ali — če hočemo biti natančnejši — zvezdnate republike. V Berlinu prifiominjajo, da ta težnja ni nova. V bistvu je podobna načrtom, ki so jih razlagali razni veščaki utvar, ki radi prodajajo medvedovo kožo, preden so medveda ubili. Ni torej mnogo različna iz skoro romantičnih časov ženevske lige sankcij, ki je ludi nameravala ustanoviti mogočen mednarodni (beri angleški) policijski zbor, da bi enkrat za vselej preprečila nevarnost vojne. Po vvashing-tonskih imperialističnih načrtih naj bi Združene države ustanovile in vzdrževale policijski zbor. ki bi lahko nastopil, na katerem koli delu 6veta in bi takoj ugonobil 6 6ilo V6ak sjx>r in nemir, z eno besedo vsak j56oktts otresti se demoplutokratskega severnoameriškega jarma Toda nemško ljudtvo ve, nadaljuje -Hamburger Zeitung«, kaj bi ga v tem primeri: čakalo in ono noče [»stati anglosaška kolonija. Podobna usoda bi čakala tudi druge evropske narode in zato mora vsak človek na evropski celini storiti vse. da sovražnik ne bo zmagal, kajti od tega napora je odvisna usoda zahodne civilizacije. silr zopet poostrila. Ru-i so očividno napeli v upanju, da bodo dosegli odločilne strateške cilje, to je, du bodo zavzeli Rostov. vdrli v Ukrajino in tako odsekali nasprotne sile vzhodno od Donca in v Kavkazu. Stalin bi rad zavzel nazaj, kar je zgubil poleti, kur potrjuje, kako so mu zgubljene pokrajine pri srcu.« Kar sc tiče vsakodnevnih moskovskih poročil pa ni treba posebej pripominjati — nadaljuje nemška uradna poročevalska agencija — da so Sovjeti tudi lansko zimo širili taka poročila. Dogodki sami bodo pokazali, koliko je. resnice v njih. V dopolnilo včerajšnjega vojnega poročila je DNB izvedel, da so bili 27. decembra strašni boji ob srednjem Donu pri temperaturi 25 stopinj pod ničlo. Sveže nemške edinice so krvavo odbile vse sovjetske napade ter na nekaterih mestih pritisnile sovražnika proti vzhodu. Medtem pa so močne nemške, italijanske in romunske skupine napadale sovjetske kolone, ki so dovažale protez, druge so zopet tolkle po sovjetskih oddelkih, ki so se prebijali naprej ter so jih odrezale od glavnine in omogočile njihovo obkolitev. Neka taka obkoljena skupina je v donskem kolenu zaman skušala vdreti skozi obroč. Pri tem je zgubilo H tankov. Železniška nesreča v Kanadi Lizbona. 29. decembra. AS. V Kanadi je prišlo do velike železniške nesreče. Na postaji Almente je vojaški vlnk trčil v potniški vlak. Pri nesreči je bilo 32 mrtvih in nad 100 ranjenih. Ubitih je bilo sedem vojakov, drugi pa so bili vsi civilsti. Angleži so se polastili Džibutija Rim. 20. dec. AS. Iz. angleškega uradnega vira se je izvedelo, dn so se angleške in degaul-lovske sile polastile Džibutija. # Prosimo božjega blagoslova za čim večji uspeh zadostilne pobožnosti petih prvih sobot v čast Marijinemu Srcu V četrtek, dne 31. decembra bodo ob 7 po vseh cerkvah v Ljubljani sv. maše, za poseben blagoslov božji za pobožnost jjetili prvih sobot — katere bomo začeli opravljali v soboto, dne 2. januarja 1043 in tako začeli Novo leto v znamenju pre-svetega Srca Jezusovega in Srca Marijinega. Udeležimo se teh svetih maš v čim večjem številu ter z vso ponižnostjo in gorečnostjo nriprav-Ijajmo «ebe in druge na zadostilne pobožnosti v čast Mariji, da bodo naše daritve všeč Bogu. Vabimo vernike, da tudi sami naročajo sv. maše in darujejo svoje trpljenje v omenjeni namen. Vsaka žrtev, vsaka odpoved, ki bo darovana, bo povečala božji blagoslov; zadoščevanje do bogatejše, dušne koristi naše pokore bodo večje. Prosimo vse, kakor to le morejo, da k temu zadoščevanju jiovabijo tudi 6vojce. ki jih ni doma. ki so morda bolni, morda drugače trpe, da tudi oni darujejo svoje velike tegobe v dar Brezmadežni z vso otroško vdanostjo, da bo ob Mariji združen sleherni Slovenec. — Molitve in trpljenje naj na6 vodijo v pokori, v kesanju, — naj nam spremene mišljenje, da bomo polni resničnega krščanskega duha, polni ljubezni, katere simbol je Marijino Srce. Prosimo še posebno vse matere, da pripravijo svoje otroke na to pobožnost. Otroška srca so božji Materi najbližja. Tudi matere same naj iščejo opore pri Mariji, 6aj je Ona mati Kristusova in je ob Njegovem trpljenju morala 6atna doprinesli velike žrlve, zato najbolje ume težave sleherne človeške matere. Naj bi bila vsaka mati v ljubezni in 6krbi do 6vojih otrok enaka Mariji, ki je s tako ljubeznijo in vztrajnostjo iskala svojega Jezusa in ga našla v templju, v hiši Očetovi. Koliko sreče bi užile tudi mnoge slovenske malere, ki morda zaman v veliki žalosti in skrbi iščejo svojih otrok, če bi jih zopet našle v domači sredi z vero v srcu. Nikdar ni bila nebeška Mati bližja našim materam, kajti Ona je žrtvovala V6e. tudi svojega edinega Sina — zato naj bi slovenske matere vse, prav vse, izročile sebe in 6voje otroke Njej v varstvo. Ona bo pomagala v vseh težavah. Prosimo še prav posebno, da predvsem matere molijo zlasti za tiste otroke, ki so jim pripadniki brezbožne Ironte hudobnega duha iztrgali iz src vero in bube/en. Ti so še fiosebno potrebni božje milosti in zanje moramo še posebno moliti, da bi se spreobrnili in po Mariji vrnili v fužine, v naročje tvojih mater, med tiste, ki sjToPujejo božje postave, v narodovo občestvo! Materina beseda, ki je je satna ljubezen, dela pri otrocih čudeže. Zate prosiriio, da bi Marijina ljubezen pomirila sleherno i.-ce, ki ga polni sovraštvo, in ga navdalo 6 pravo ljubeznijo, d? bo pravi mir v vseh družinah in v vsem narodu. Vedimo prav vsi, da našo zemljo krasijo številna Miti :na božja pota, ki to že mnoga uto!e'ja vodniki n.i?einu narod i. — V Marijino za. .''ie so se naši predniki zatekali v svojih preskušnjah in p-' .Njej. h rrljici nebes, iskali rešitve zase in 73 svoje drage. — V času turških napadov so (udi Marijine cerkve postale taborišča, odkoder so naši predniki branili vero in 6voj rod. Danes je velik in usoden čas za vse človeštvo, Župnik Kanduč - ubit Iz Ix>galca poročajo, da so komunisti ubili župnika Franca Kanduča. Na Štefanov dan je šel na podružnico sv. Štefana ma-Sevat, pa so spotoma streljali nanj komunisti in ga smrtno ranili. Ril je prepeljan v Logatec, toda zdravniška pomoč mu ni mogla več pomagati. Izkrvavel je in umrl. Pokojni g. župnik je doma iz Idrije. Rojen je bil 0. aprila I. 1887. za duhovnika' posvečen 14. julija 1010. Od 1. 1027 je bil župnik v Kropi na Gorenjskem. Od lanskega leta dalje je pomagal v dušnem pastirstvu v Grahovem Komunisti so prav na božične praznike pride-iali že tolikim drugim zločinom nad duhovniškim življenjem zdaj Še umor g. Kanduča. Pa se še izgovarjajo, češ, mi smo tudi katoličani, in .celo v iSlov. poročevalcu« se podpisujejo nekateri člani osvoiiodilne fronten kot »Katoličani v OF«. čeprav imajo nn vesli že 17 ubitih duhovnikov! Vsi li umori bodo pravično in najstrožje poplačani, 0 tem naj si komunisti in njihovi pomagači krščanski socialisti« ne delajo nobenih utvar. Javnost pa zdaj ponovno ve, koliko so vredna komunistična priznanja o »nekaterih napakah, ki 1 Mi je storilo partizanstvo in glede katerih je pri-- i sklep, rla se ne bodo več ponovila'. Komunist ne more nikoli spremenili svoje zločinsko narave. tako tudi za naš narod. Marija naj nam postane zavetje in branik, zavetje v težavah, branik v borbah za ohranitev prave vere. Pri mašah na Silveslrovo zjutraj, ki jih je naročil Pripravljalni odbor petih prvih sobot, torej ponižno molimo za uspeh velikega zadoščevanja Marijinemu Srcu. ki ga bomo začeli v Novem letu, saj potrebuje naš tako preskušeni narod res velikih milosti od zgoraj. Zato pridružite tem mašam ponovne maše, molitve, dobra dela, žrlve, odpovedi, trpljenja. Velika družina naših prednikov, ki 60 poslavljali Atarijina svetišča in v njih molili, nas vabi k veliki vnemi v tem zadoščevanju. Marija v Fatimi pa nam naroča pokoro — pokoro in še pokoro! Zborovanje slovenskih Ljubljana, 29. decembra. V dvorani Akademskega doma na Miklošičevi cesti so 6e včeraj dojjoldne sestali na zborovanje V6i pošteni, krščansko misleči vzgojitelji naše mladine, ki 60 z vso odločnostjo, samozavestjo in krepko poudarPi svoje načelno, z nikakimi kompromisi združljivo stališče napram komunizmu. Zbor je odlično uspel in jx>kazal, da so strnjene in disciplinirane vrste slovenskega poštenega in vernega učitelje tva. Zbor je vodil predsednik Slomškove družbe g. štrukelj. V lepem in klenem govoru se je g. predsednik uvodoma toplo spominjal vseh umrlih, zlasti članov — mučenikov, ki so postali žrtve besnega komunizma. Imenoma 6e iih je 6pomnil: Marije Narlnikove, šolske upraviteljice v Rožnem dolu, Janka Komljanca, župnika v Prečni, Janeza Raztresena. župnika na Suhorju, laneza Lovšina, župnika v Planini, Jožeta Kofalta, kaplana v Leskovcu, dalje bivšega bana dr. Marka Natlačena, ki je bil velik prijatelj in dobrotnik slovenskemu učiteljstvu in najjosled dr. Lamberta Ehrlicha, ki je bil tudi vnet podpornik v stremljenjih slovenskega učitelja. Gospod predsednik se je dalje spominja! tudi 4 umrlih članov in članic, ki so mirno odšli po plačilo k Bogu. V svojem predsedstvenem jx>ročilu je g. predsednik očrtal bistvene ideje, ki so vodile družbo pri njenem delu v teh vzburkanih in težkih časih. Kljub šumi zmot in zablod je šla družba 6vojo ravno pot, držeč se štirih glavnih idej: krščanske, pedagoške, ■■■■■■■■■■■■■■■■BSCb iL4BBk Jubilej Concordie in še nekaj prazničnih dogodkov o O božiču pred 3o leti so ustanovili v Zagrebu nogometni klub pod imenom Concordia. Pozneje so ustanovili v Concordiji še druge športne družine, od katerih se je zlasti lahkoatletska lepo uveljavila. Letošnje praznike so slavili 35 letnico svojega obstoja. Naše bralce lio zanimal zlasti oni del proslave, ki se je razvijal na igrišču, kjer so imeli v gosteli enajstorico dunajskega FAC-a. Zagrebška Concordia, ki se je lelos pdvzpela do državnega prvenstva, tudi tokrat ni razočarala številnih prijateljev in simpatizerjev, ki so prišli gledat jubilejno nogometno tekmo. Po živahni igri, v kateri so se odlikovali zlasti domačini, je zmagaja Concordia s 3:1 (0:0). Dunajski FAC jo nastopil v Zagrebu tudi proti bivšemu hrvatskemu nogometnemu prvaku Gradjanskemu. Tudi tokrat je moral prepustiti slavo domačinom, ki so zmagali z. 0:2. Čeprav je bilo vreme mrzlo, so imeli okrog igrišča 8000 vnetih bodrileev in radovednih opazovalcev. Ko že govorimo o nogometu, ne smemo prezreti božičnega turnirja v Budimpešti, katerega se je udeležilo v dveh dneh 20.000 gledalcev. Igrala so štiri moštva iz profesoialne lige. Nazadnje je zmagala enajstorica* iz Velikega Vara-dina, ki se je plasirala pred Kispestom z izidom 2:1 ter pred Szolnokom in Ferencvarosom. Tudi v Mariboru niso bili brez sporeda na zelenem polju Povabili so enajstorico Sturma iz. Gradca, ki igra v višjem razredu. Zato pa je bilo veselje tem večje, ker ga jo mariborski Rapid s precejšnjo lahkoto obvladal in premagal z razliko 6:1 (2:1). Tako so Mariborčani nad vse zadovoljni z. zaključkom lelošnje nogometno sezone. Poročila hvalijo z.lasli GajSka, ki je bil kot srednji krilec steber moštva. Tudi .Tanžekovič in Ko-nič sla doprinesla svoj delež k visoki in nepričakovani zmagi, ki je navdušila vseh 400 gledalcev. Kakor navadno, tako so glodali tudi letos o božiču v Garmischu lope tekme v hokeju na ledu. Tu je nastopil nemški državni prvak Rissersee proli nemškim tovarišem iz. Prage. Sreča je bila na strani Pražanov, ki so zmagali z 1:3. Pri ponovnem srečanju pa, ki ga je gledalo 10.000 oseb, je bil rezultat 4:1 v prid Risserseeju. — Berlinski igralci hokeja na ledu (Rot-Weiss) so nastopili proti predstavništvu Budimpešte in ga odpravili s 5:3. V športni palači so nastopili tudi prvaki umelnogn drsanja, med katerimi je zlasti Marta Musilak zajnislila najboljši vtis in žela veliko hvale. Božičnica občinskega podpornega urada Za l>ožič je občinski pod|>orni urad razdeli'! 450 potrebnim, ki jedo v njegovih jedilnicah, posebno jedilo, ki je bilo duno v teh jedilni-cuh, ki so bile vse okrašene in kjer so bila izstavljena Ivožična drevesa. Predsednik odboru senior Campana je izročil potrebnim voščila in iiozdrave Visokega komisarja. V imenu obda rov aucev, ki so bili deležni te velikodušne |>omo/ne akcije, ki jo je dal režim, sc je zahvalila ena i/med žen, ki je prosila senioi ja Cauipano, da nuj i/razi Visokemu komisarju najliolj prisrčno zahvalo, ker so Slovenci mogli videli vs«k dan velikodušno delo. ki ga izvaja vsuk dan v korist |K>trebnim Pokrajm-k |w>dporni zavod. Isto zahvalo so izrekli tudi številni prisotni v treh ohednicah. ki jih je obiskal predsednik oli priliki božičnega kosiia. »Cita.l in širi »SI o v eno«!« krščanskih učiteljev socialne in organizačne. Smatramo«, je naglasi! g. predsednik, za svojo dolžnost, da vse strašne zmote m zablode zavračamo, odbijamo, stoječi na zafvo-vedi božji: »Ne ubijaj! in sledeči naukom katolike cerkve ler idoči za svojim nadpastirjem pie-vzvišenim škofom. Brez krščanskih načel ni rešitve za narod in ne za stan!« Druga vodilna ideja — navaja |x>ročilo — je krščanskovzgojeslovje: v/gojiti mladino za Boga. Glavni odbor ie uvaževal tretje načelo socialnosti. Socialna skrb članstva Slomškove družbe naj bo v geslu: ia stanovske tovariše in šolsko mladino. Nadalje je poročilo navajalo, kako je družba delovala v pogledu izpopo! nitve organizacije. Družbina tajnica je nato podala obširno poročilo o jx«lovanjii in stanju Slomškove družbe, ki šteje okoli 400 članov v 5 podružnicah. Delovala sta kulturni in šolski odsek. Družba je izdajala kot mesečnik stanovsko glasilo »Slovenski učitelj«. Kljub voinim časom je tudi »Vrtec« redno izhajal. Nekatere šol". ki so izgubile svoje šolarske knjižnice, ko se obračale na Slomškovo družbo, da bi jim podarila nekaj mladinskih knjig. Rada je usrregia tem prošnjam. Foročilo dalje naglaša, da r.a! bi se Članstvo prav posebno piosvetilo mlatPnski vzgoji, ki ima v teh nemirnih časih toliko sovražnikov. Geslo zavetnika Slomška: Bog. cerkev, mladina! bodi ludi geslo slovenskega učiteljstva! Sledilo je nato jioročilo urednika »Slovenskega učitelja«. Ob stoletnici Slomškove knjige »Blaže in Nežica« je list objavljal razne članke, ki kažejo, kako genijalen je bil škof Slomšek kot vzgojitelj. Tudi urednik mladinskega lista »Vrtca«, ki je med nami najstarejši mladinski li6t, je podal v zgoščenih besedah zelo zanimivo j>oročilo o napredovanju in življenju tega mladinskega li6ta. Dobro pisana beseda se zdi uredniku kot blagodejna toplota sonca, ki vzbuja v rastlinah moč, jih sili v rast in cvetje, da rodijo žlahten sad. V obratnem primeru pa je neprimerno čtivo za mladino strupena slana, ki uniči vso plemenito rast. Izrekel je toplo zahvalo poverjenikom lista, ki so pripomogli .da se je »Vrtec« vzdržal. V »poročilu je g. urednik podal tudi na njemu svojstven način zanimivosti o težavah urednika, ki dostikrat prejme kako lepo, vzorno pesem, a naposled ugotovi, da je anonimni pošiljatelj pesmice bil navaden »plgnkar«. Po blagajniškem poročilu je občni zbor odobril z odobravanjem dosedanje delovanje Slomškove družbe in poirdil stari odbor. Nov potresni sunek Ljubljana, 29. decembra. Ljubljančani so še prav trdno spali, ko se je v torek, 29. t. ni. okoli 4.45 zemlja vnovič primerno močno stresla. Zaporedoma so se vrstili 4 sunki, eden močnejši od drugega v smeri od vzhoda proli zahodu. Valovit potres je trajal dobre 4 sekunde. Culo se je votlo bobnenje. Na reševalni postaji so imeli občutek, kakor da vozi tramvaj, hudo natrpan. Pokončne omare so se zazibale, kakor to zatrjujejo nekateri zgodnji vstajalci. Na stropeh viseči lestenci, električne luči so se prav tako zamajali. Drugod so steklenice s kozarci zažvenketale. Nekateri dalje pripovedujejo, da so že v ponedeljek okoli 21.30 ponoči občutili lahno tresenje in zibanje. Ta sunek je bil zelo kratek, trajal je samo dobro sekundo. Smer jutranjega potresa je bila od vzhoda proti zahodu in zato so nekateri mnenja, da je ta potres najbrž v zvezi s potresi, ki še vedno trajajo na ozemljih Male Azije in v Carigradu, ko je bil tam pred dnevi spet zelo močan potres, iti je porušil do 160 poslopij in hiš. Lelo 1942 zaznamuje doslej že štiri |>otrese manjše jakostl in obsega. Poleg nočnega in da-višnjega smo 17. decembra ob 5.45 zaznamovali potres, ki je bil po jakosti sličen davišnjemu. Spomladi, 14. aprila jc bil prav tako, le nekaj sekund trajajoč, valovit potres. V Ljubljani skoraj ne mine leto, da ne bi potresna kronika zaznamovala kak tresljaj. Prav |X>gosli so bili jKilresi v lotih od 1850 tja do 1886.. V tej dobi so se vsako lolo vrstili |>o trije potresi, zlasti v spomladanskih mesecih. Po ka- V spomin pok. Mari Pirčevi (Lz nagrobnega govora.) Pri seji na večer one noči med četrtkom in petkom pred desetimi dnevi, ko si legla za vedno, smo se domenili, ali ne, gospodična Mara, da se vidmo zadnjo nedeljo v dc-ceinlmi pri izrednem shodil Marij, kon-gregaclje, kateri si bila prefekta. Torej danes, zadnjo deeem-bersko nedeljo, je ta shod. kot je bilo sklenjeno, v nepričakovanih okoliščinah. sicer vendarle shod. pri katerem imaš izredno stališče, o Tebi borno govorili: V prvem letu tega stoletja, tri dni pred praznikom Vnebovzete. ki Ti je dala ime, Ti pa Njej vso ljubezen, si bila v Borovnici, v soseščini božje žlahte jx>d skrivnostnim Krimom, pridružena trem sestricam. Ob skrbi svetniške matere, ki poučujejo mnoge: prva, učiteljica poganom v Kini — misijonarka. druga, učiteljica svoji družini in deci v viški šoli — mati, tretja učiteljica v samostanu — redovnica, četrta, Mara, pu jc sklenila združiti poklice vseh treh starejših sestra v enega: v poklic moderne katoliške ukeionašinje: ostati doma, pa biti misijonarka, ostati samska, pa duhovna mati mnogih, živeti med svetom, pn kakor redovnica, vsem pa učiteljica in vzgojiteljic« h Kristusu. 1. Edina si ostala še pri dragem ateju, se z vso ljubeznijo posvečevala domu, pa vendar zapuščaš oh vsaki priliki toploto domačega življenja, da kot misijonarka prinašaš Boga v moderno pogansko družbo. Ljubezen Kristusova Te priganja. Zato hitiš... Hitiš v šolo med svoje nebogljenčke ..., hitiš v Marijin vrtec med svoje ljubljenčke, hitiš k shodom in sejam... na sto krajih Te hočejo imeti, da predavaš, vodiš, učiš, svetuješ, predvsem pa delaš. Kličejo Te ubogi po predmestnih barakah in zatohlih stanovanjih, hitiš..., zdihuje bolnik, hitiš, da mu zvesto stojiš ob 6trani v dolgih urah, za ono dekle si zvedela, da je ni več k shodcmi, da hodi svoja pota, hitiš, da rešiš dušo. Kot iz-borno altistko Te z obema rokama sprejema stolni pevski zbor, pesem Ti je podvojena molitev. Hitela si posebno zadnje tedne, kot bi vedela, da gre nn večer... To je končno strlo Tvojo odpornost. Kako jasna, odločna in cerkvenemu vodstvu vdana si bila pri presojanju pokretov naših dni. Zelo si se zabavala, ko si slišala, da bi bila prva na vrsti. če... 2. Duhovna mati mnogih si bila. Vsa materinska, ko si iskala v pogledih defektne dece iskrico duha; razumela si jo, ona pa Tebe. Vrtničarji so Te obdajali z otroškim zaupanjem: mladenke, ki jih je vabil svet, si z veliko potrpežljivostjo zvabila v Družbo in jili znala obdržati..., zato si bila do ljubosumnosti ponosna nanje. Strokovna učiteljica se spo-zabija in postaja kakor tisti, ki streže, du vse pridobi. Lastna osebica ji ne pomeni nič, samo da gre božja stvar v klasje... 3. Sredi modernega sveta — kakor redovnica. Povsod Te kot ščit obdaja skrivnostna osamljenost ascetienega življenja. Kako skromna, nezahtevna..., kako čuje modra devicu v zgodnjem jutru in v noč, da dobi ča6 za svojega Ženina! Kdo je bil. med prvimi inolivci v šentjakobski cerkvi, čez dan med redkimi obiskovalci, kdo se zadnji poslavlja v svitu večne luči, ko cerkvenik že zaklepa vrata? Mara! Včasih nepremično kleči, potem spet liitj ob postajuh križevega pota vsak dan..., vsak dan spreminja oh evharističnem oltarju svoje življenje v krvavo žrtev. Vsaka beseda razodeva, da Mara živi v svetli, ki ni od tod. Redovnica sredi .modernega sveta ... Gospodična Mara! Zdaj, ko jo zvil Stvarnik šotor Tvojega zemskega bivanja, smo Ti hvaležni za vzgled, za delo. Naši mladini si postavila bližnji ideal za delo, molitev in žrtev. Upamo, da Ti je zdaj dobro; saj Bog ve, da si zidala na temelj, ki je Kristus, da si zidala zlato in srebro, drago kamenje. Če je bilo vmes tudi kaj lesa. slame, sena. naj Ti pravični sodnik šteje v očiščenje zadnje veliko trpljenje. Če se li je treba rešiti kakor sikoz.i ogenj, Ti hite v pomoč naše molitve. Ti pa prosi tam za svoje sorodnike jio krvi in delu, za sodeluvce, za farno mladost. tastrofalnem potresu 25. aprila 1895 so ljubljanski dnevni kronisti objavljali pogosta poročila o potresih, ki so jih opazovali in čutili v Ljubljani in na deželi. So bila pa tudi stoletja, ko je Ljubljana doživljala še strašnejše potresne grozote in strahote ko leta 1895. Prodane kinovstopnice. Po poročilu agencije Štefani je bilo v letu 1941 prodanih vstopnic za gledališča in kinematografe kakor tudi za vse ostale prireditve 467.3 milij. komadov, od lega je bilo prodanih v glavnih mestih pokrajin 297.366.000 vstopnic, v ostalih krajih pa 169 milijonov 913.000. CESARICA S TRPEČIM SRCEM Podnevi sta policijski komisar Habrda in Gorjup obvestila ninoslanskega prednika p. Grtlnbocka cla *lx> treba jionoči na po-mpaliSču pokopali neko plemkinjo ki se je v nastopu blaznosti ubila blizu Mayerlinga.< Ves zmeden se je predstojnik Izgovarjal, da toga ne more sto-iti in je zahteval časa za premislek. Tedaj pa sta mu komisarja oinolila pod nos pismo s cesarskimi grbi. Moral sc je vdati in ovrh še priseči, da 110 bo nikomur izdajal ničesar o leni, kar se 10 to noč godilo na pokopališču. Pozneje je predstojnik priznaval, da ga je vso lo lako zmedlo, da sploh ni vedel, za kaj gre. Čas pa je bil kratek in mizar v samostanu je moral hitro zbiti i;rslo grobar pa naglo skopati grob. Bilo je že enajst, kočij iz. Maverlinga pa Še ni bilo. S komisarjem Gorjupom sla odšla čakal na cesto. »Nazadnje smo opazili sprevod. Grof Storkiiu in Bnllazzi sla Itn v prvi kočiji. Truplo mladenke je sedelo med njima, trdno in (oščeno, držala pa sta ga oba pod roko... Nadaljevali smo pot lo pokopališča, ne da bi se ustavili pri samostanu. Zaradi silnega viha rja in dožja so se kočije le počasi pomikale naprej. Kočija/, :rofa Stockaua je moral celo še pritrjevati kopita svojim konjem, 'ii Jim je neprestano drselo na ledu. Nazadnje smo prišli do poko-laiišča. Ura je bila ravno polnoči... Orof Stockau. Ballazzi, ko-nisar Gorjup in ja/, smo polognili truplo i/, notranjosti t kočije 111 •■a odnesli v kapelo, kjer je bila krsta, ki je bila zbita preprosto iz štirih desk. Vanjo smo položili mrliča. Grob pa še ni bil izkopan. Slabo vreme je grobarja preveč oviralo. Vkljub vsemu prigovarjanju, grobarja nisla mogla kopati hitreje. Stene groba so se večkrat zrušile in praznoverna grobarja nista marala nadaljevali z delom, ker sta trdila, da je to slabo znamenje. Vrnili smo se v samostan, pri krsti pa pustili nekaj redarjev, ki smo jim prepovedali, da bi ko 111 u pokazali vsebino... Grob je bil pripravljen šele ob sedmih zjutraj. Ko smo se vrnili na pokopališče, smo kislo zabili, p. Grunbock je opravil mrtvaške molitve in nato smo skupno odnesli krsto do groba. Strašno vreme nam je.delalo silne ležave. Le počasi smo korakali naprej. Grobarja sla so neprestano križala in se na vse načine izgovarjala, dasi bi ju blagoslov duhovnika lahko pomiril. Nazadnje so le zdrvele prve grude prsli na kislo. Ob pol desetih smo zapustili pokopališče.« Več let ni smel noben spomenik krasili groba Marije Večere. Niti preproste plošče niso smeli dali na grob. Čo je mati hotela priti molit na grob svoje hčerke, je vedno morala prositi za dovoljenje ua policiji. Nekega dne pa je vodja dunajske policije Kraus izjavil notranjemu ministru grofu Taffeju, da se 11111 zdi ta krutost pretirana. Ko je poročal o nadziranju Heillgenkreuza, je napisal: »Strogo izvajam vsa navodila, ki sem jih prejel Menim pa. da se strinjam z vašo ekscelenco, če menim, da bi bilo treba vpošlevati bolečino nesrečne matere. .< Resnično Marija Večera ni zaslužila tega sramotnega ravnanja. Ljubila je Rudolfa z ljubeznijo neizkušene in nevedne mladosti. Njen zapeljivec jo je spravil tako daleč, da je bila srečna, da je lahko z njim skupno umrla. Zagrešila jo samo eno: verjela je besedam, zapeljivim vabam elegantnega nadvojvode, ki jo bil razumen, razsipen, blodnež in moralno in telesno izrodek. Gnil jc bil do zadnjih delov svojega telesa.. Ko je izdal ukrepe o Ileiligenkreuzu, je cesar Franc Jožef hotel obvarovati čast Habsburžanov. Menil je, da bo na la način uničil spomin Marije Večere. Domišljal si je, da jo bo izločil iz žaloigre, ki je uničila njegovega sina Rudolfa, in to tako, kakor se skuša izbrisati Ijtibavna dogodivščina, če se zažgo Ijubavna pisma Pri tem pa se je zelo zmotil. V tem oziru je dokazal ozkosrčnost, pomanjkanje srčnosti in moralne višine, ki bi se težko pričakovala pri vladarju, ki je sicer moral prenesti že toliko udarcev. Štirinajsto poglavje. Žaloigra v Mayerlingu je odprla pred Elizabeto strašno pol, nu katero jo je njena nesrečna usoda nalo še bolj porivala. Brž ko so Rudolfovo krsto položili v grobnico pri kapueinih in ko so se končale vse pogrebne slovesnosti, je Elizabela takoj odšla z. Dunaja k svoji materi v Possenhofen pri jezeru Starnberg. Tja so kmalu prišle njene štiri sestre, ki jo zelo ljubijo. Prišla je Marija, bivša neapeljskn kraljica, Helena, kneginja Turn-Taxis, Matilda. poročena grofica Trani, in Zofija, vojvodinja Alenson. Dasi jo je njihova ljubezen zelo ganila, je vendar hitro pobegnila. Ni mogla prenašati, da bi dolgo gledala pred seboj strašen okvir svojega tajinstvenega romana: grad Berg in Otok cvetja. Zato se bo /.a nekaj tednov skrila sama. popolnoma sama, v tirolske gore, v Meran. Od tam jia je odšla na Kri. Tam je dolgo vzdržala. Takoj je čutila, da se ji je zdravje zopet vrnilo In okrepilo. Na otoku si je zgradila bajno bivališče, marmornato palačo, polno antičnih kipov 111 reliefov. Obsežno slojinišče je med najraznejšitn cvetjem vodilo na obalo morja. Velik gozd borov in cipres je varoval domovanje pred ne|>utrebnimi radovedneži. novica Koledar Sreda. 30. decembra: Evgenij, škof; Liherlj, škof; Anizi.;a, mučenica; Sabin, škof iu mučenec; Ilonorij, mučenec. Četrtek. 31. decembra: Silvester I., papež; Melanija, svela žena; Kolumba, devica in mučenica; I>onata, mučenica; Poncijan. mučenec. Lunina sprememba: Zadnji krajec 30. decembra ob 19.37. llerschel napoveduje nestanovitno vreme. Novi grobovi + Jožef Herfort, V ponedeljek je umrl v Ljubljani po dolgi, mučni bolezni 77 letni ugledni posestnik v Mostah g. Jožef Herfort. Pokojni je bil brat preparatorja Viktorja Herforta in stric dr. Jožefa Herforta. Zapušča tri hčerko in dva sinova. Pokopali ga bodo v sredo ob pol petih popoldne iz Zaloške ceste št. 161 Naj rajnemu svett večna luč, vsem njegovim dragim naše iskreno sožljel ■f- Joiira Novak. V ponedeljek je umrla v Ljubljani gospa jn mati Jožica Novak, rojena Šaplja, soproga prof dr. Frana Novaka. Blago mater bodo pospremili na zadnji poti v sredo oh treh popoldne iz kapele sv. Jožefa na Žalah. Sveta maša zadušnica ho 4 januarja ob pol osmih v frančiškanski cerkvi. Naj počiva v miru, vseui svojcem naše sožalje! ■f" Dragotin štrucelj. Po daljši bolezni je umrl v Ljubljani g. Dragotin Štrucelj, častni konzul Portugalske in bivši carinuki posrednik. Po-/ kopali so ga v torek popoldne, maša zadušnica bo v sredo. 30. decembra ob pol osmih v farni cerkvi sv. Frančiška Naj počiva v miru, vsem njegovim dragim naše sožalje. VecnUil! Izšla je krasna in pomembna kpj>ž;ca TVOJA NASA TVOJE ŽIVLJENJE (Napisal L'A lihe Dutll) ki Jc prevedena žo v vse svetovne jezike. Kujlžicu razkriva verniku uajaaen iu globok način skrivnost svete daritve iu nas uči živeti z njo. Stane broš. I, 2'jO, skupa! * iraSo v čast Presv. Sreo Jezusovemu L » —. Oh« delit vezani, I. 14 — ljljft}«« KNJIOAPNA V LJUBLJANI Pred škofijo 5 — Miklošičeva cest« j — Nalahno sneii. Letošnje decembrsko vreme je še vedno nekako volneno in ne premrzlo, kajti bila so leta, ko je dnevna temperatura že prve decembrske dneve padla za več stopinj pod ničlo. Letos v decembru je marsikatero sadno in drugo drevje začelo dobro brstetl. Ponekod imajo jablane močno nabreklo popje, tudi lepe magnolije so začele bujno brsieti, toda sedanji, še itak zmerni mraz je nadaljnje bratenje ovrl in otežkočil. V ponedeljek je bil dosežen dnevni temperaturni maksimum —2.8. V torek pa je bila jutranja temperatura za las višja od prejšnjih dni, toda še vedno pod ničlo. Bilo je v torek zjutraj —0.7. V torek zjutraj je spet lahno sne-želo. Barometer je začel padati in je v torek zjutraj dosegel stanje 705.5 mm. Od ponedeljka do torka zjutraj je fiilo 0.3 mm padaovin. — Za novoletno darilo kupite svojim prijateljem in znancem, posebno pa gospodinje svojim družinam, izvod naše »Družinske pratike« za leto 1943. Zelo boste ustregli vsakemu obdarovan-cu. Izvod stane le 2 liri. — Itazne nesreče na deželi. Jože Laiubergar je kljub 63 letom še krepak in dober tesar, doma v Dobrunjah. Po nesreči je padel in^ si zlomil LJUBLJANSKI EMATOGRAF _______i Hjiu&Luiia&ufl Delavniki: 15.50 17.50. Sloga od <4 dalje nedelje ln piainikl: 10. 15.50. 15.50 17.50 v kinu Union |a mntlnela ob 10 50 L|ubka, moderna veseloigra 7, glasbo In petjem Pojoča ljubezen Jaz z. in športi V glavni vlogi: Maria Denis, Masslmo Serato KINO MATICA - Ttt M-«1 Film ljubezni in glasbe „Če se vrneš" V glavni vlogi: Ržda-Caire in Nicole Vattier Glasba: Mario Schisa KINO StOGA - ttt 27-50_ Sijajni film o veliki, tragični ljubezni po Sem Benellijevem romanu GORGONA V glav. vlogi: Mariela Lotli, Rrssano Rrazzi. KINO UNION - TEl 22-71 I desno roko. — Marija Čudnova. 62 letna posest-nikova žena v Vnanjih goricah je padla z I m visoko lestve in dobila hude notranje poškodbe. — Amalija Peternelova. IS letim kmetska delavka v Blatni Brezovici je bila zaposlena pri slatnorez-nici, ki ii je po nesreči odrezala prste na desnici. — Cirkularka je ključavničarju, 24 letnemu Antonu Verderberju v Kočevju porezala prsle na desni roki — Franja Švlgljeva, 15 letna posestnikov,! hčerka v Begunjah pri Cerknici, si je pri padcu zlomila desno nogo — Tilka Petrovčičeva, 8 letna hčerka čevljarskega mojstra v Ilotederšipl pri Logatcu, bi bila kmalu postala žrtev ognja. Obleka ji je začela goreli. Klicala je na pomoč. Z največjo naglico so ji gorečo obleko sirtiali z života, po katerem je dobila hude opekline. f£ju&£J}atta 1 Itekolekrija za duhovnike. Po zgledu iz drugih krajev začnemo novoletne rekolekcije s skupno adorarijsko uro ua prvi petek 1. januarja oh 4 popoldne. Nato bo skupno premišljevanje in na koncu predavanje. — Vse preč. gg. vljudno vabi vodstvo Doma in UA. I Delitev racioniranih živil v mesecu januarju. Meseca januarja 1943-XXI bodo dobili potrošniki sledeča racionirana živila na navadno živilsko nakaznico: dnevno 150 gr kruha ali 130 gr krušne moke ali 225 gr koruzne moke. Dalje mesečno 1000 gr riža, KHM) gr testenin, 500 gr sladkorja, 100 gr slanine, 200 gr masla. 4 del olja in 100 gr mila. — Potrošniki nn področju mestnega preskrboval nega urada Ljubljana. ki niso prideluli fižola, ali ki ga ni*<> pripeljali v Ljubljano z dovolilnico Prevoda. l>odo dobili razen tegu še 500 gr fižola na odrezek >A<. I ZA NOVO LETO SE SPOMNITE NAJ-BEDNF.JšIII — SLEPIH! DARUJTE DRUŠTVU SLEPIH! 4 V drugem delu nocojšnjega violinskega koncerta, ki ga bo izvajal Jurij Gregorc ob |8 v mali filharmonični dvorani, je predvsem nu sporedu njegova lastna skladba Ruliato appas-sionato. ki je nastala letu 1938. Ta njegova skladba je bila izvajana še isto leto v Buenos Airesu na koncertu moderne skladbe. Ponovno pa je bila izvajana tudi v naših radijskih koncertih. Dalje je na sporedu Cajkovskega Melanholična serenada, široka, globoko občutena metodika, ki nosi vse odlike slavnega mojstra. Koncertni spored zaključuje efektni Paganini-jev Capriccio št. 20. Violinista Gregorca lx> spremljala na klavirju pianistka Marta Bizjakov«. Na koncert mladega domačega umetnika opozarjamo in vabimo. Začetek bo točno ob 18 v mali filharmonični dvorani. — P red proda j a vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. 1 Ponesrečenci v Ljubljani. Dan za . dnem v zimskem času zaznamuje kronika nesreč razne padce, ko si ljudje zlamljajo noge ali roke. Takih nesreč ie skoraj do 50 odstotkov od vseh nezgod. Zasebnica. 60 letna Leopoldina Smidova si je pri padcu zlomila levo nogo. — Hočevar Dušan, 14 letni dijak, se je močno usekal v levico. — Ivanka Unetičeva. 22 letna služkinja, je padla s podstrešja 3 m globolio in si hudo zlomila levo nogo. — Pri močnettt0padcu si je poškodoval hrbtenico 35 letni delavec Josip Petrovčič. — Na tri-mostju je spodrsnila 21 letna šivilja Kristina Zor-manova in se pri padcu hudo potolkla po glavi. — Hud pes je ugriznil 11 letnega Marjana Sajna, sina postrežnice in io v levico. Lastnik^ psa bo odgovarjal pred sodiščem. — Jože Ferlič, 13 letni sin pekovskega mojstra, si je pri padcu zlomil levo nogo. — Rupnik Asojzija, 62 letna žena železničarja. pa si je zlomila desno nogo. _ 1 Božični čas — božični čar in mir. Človeško srce je v teh vzvišenih dneh najbolj spremljivo. Dobrota mora v tem svetem miril zmagati nad dolgo skrito zlobo. Pohlepni računi Grege. Jurce in Tinača se spremene v samo dobroto, ko srečajo sv. Družino — na koledovanju — v božični noči, in ji težko pri-beračeno vse podare. In v hipu so odpuščeni stari grehi. Eden za drugim krenejo na pot po plačilo in sama božja Milost jim je v oporo. »Tri kralje« bo f. januarja ob pol 5 uprizoril ^Rokodelski oder«. Preskrbite si vstopnice v predprodaji, v nedeljo od 10 do 12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petra.rkova 12-L, desno. 1 Sadjarsko in vrtnarsko — podružnica Vič — je prejelo živo apno. Dvignite ga takoj pri g. Ga-brovšku. Rožna dolina, Cesta XVII-1. 1 Izpred malega kazenskega senata. Mlad Galjevčan France Poženel. po poklicu krojaški pomočnik, ki mu pa ta poklic ne prija, rajši krade in igra hazardne igre, je bil pred malim kazenskim senatom obsojen na 1 leto in 3 mesece robije zaradi zločina tatvine in prestopka nakupa ukradenega kolesa. Poženel ie 1. aprila 1941 ukradel Mariji Palčičevi, ko se je z magistralno kapo izdajal za mestnega uslužbenca, več zlatnine v takratni vrednosti 5000 din, dalje je na Črnu- Na vzhodno fronto ruskega bojišča so prispeli božični darovi za italijanske čete čah kupil od nekega [tolarja moško kolo za 25 nemških mark. ko je bilo kolo vredno tikrat toliko. Poženel je lažno ovajal tudi mnoge osebe, za kar bo moral še odgovarjati pred sodiščem. I Na novo leto in v nedeljo 11. januarja hodo oh 4 pop. križarji in kinrice uprizorili v Irun-čiškanski dvorani p Krizostomovi otroški igrici »Začarana kraljevska otroka- in Mali Jezus ic prišeU ter Boonovo dekliško zborovsko igro »Sv. Cecilija«. Vabimo vse naše starše, da pripeljejo svoje ntale varovance k tem predstavam. To ho za vas in zanje najlepše božično veselje. Pohitite z nakupom vstopnic v trgovini A. -Sfiligoj, Frančiškanska ulica. 1 V Ljubljani so umrli od 18. do 21. decembra: Kordisch Terezija. 77 let, učiteljica v p„ Za gradom 1; inž. Obereigner Emil. 71 let, gozdarski nadsvetnik v p. Hlniskn c. 10; Gorlnar Alojzija roj. Ix>trič, 7'.) let, žena uiest. delavca. Apihova ulica 34; Baraga Martinka, 3 mesece, hčerka žel. zvaničuika, Lampetovn ul. 13; Hafner Marija roj. Cuk, 75 let, vdova po finančnem nadpregledniku, Cigalelova ulica 3, šega Marija roj. LotriČ. 93 let. vdova Jermenarja. Japljeva 2; Oražem Ivana roj. Trškan, 66 let, posestnica. Predovičeva 5; Lebar AvgusK 71 let. podoba r, Japljeva 2; Bertoncelj Stanislava. 4 mesece, hči zasebnega uradnika, Ro-žigrad 1; Seljak Ema roj. Lassnig, 49 let. Žena insp. drž žel., Obirska 22; Otolani Vincenc, 55 let, železničar. Tovarniška 9: Sušnik Nežka. 54 let. delavka, Jenkova 5. — V ljubljanski bolnišnici ti zahtevala mestoma še več poglobitve, kar velja zlasti za Osterčev Religioso katerega izvedba ie ostala hladna V Bachovem koncertu v a-molu je nastopila kot solistka (violina) Francka Ornik-Rojčeva Svojo nalogo je rešila z globino svojega znanja in nas je tudi tokrat prepričala, da spada med naše solistične vrhove. Želeli bi jo slišali še ob drugih podobnih priložnostih. V celoti pa smo imeli vtis, da se simfoničnemu orkestru Glasbene Malice ni posrečilo izčrpali in podati vso lepoto del, ki so bila nn sporedu. Tudi poglavja Beethovnove simfonije v A-duru bi zahtevala še študija in poglobitve, da bi bili deležni one toplote, ljubkosti in dinamične sočnosti, katero smo m osloma pogrešali in za katero je orkester Glasbene Matice sposoben. Koncert je naštudiral in ga vodil naš violinski virtuoz Karlo Rupel. —a. Dve produkciji Glasbene Matice Pred prazniki so priredili gojenci Glasbene Matice dva prav. uspela nastopa, ki sta imela, prvi sicer manj poudarjen, drugi pa izrazito božični značaj. Pa prvem nastopu je pokazalo svoje znanje kakih 25 gojencev; bili so večinoma pianisti, slišali eno pa tudi sedem violinistov in enega čelista. Ze iz narave instrumenta samega izhaja, da so pianisti za poslušanje v splošnem bolj dozoreli kot violinisti. Violina je dosti uporen instrument, ki se poda bodočemu koncertantu šele po nekaj letih dela, doč'm je mogoče iz klavirja izvabiti že na prvih stopnjah pouka relativno dober, svež, pojoč ton. Predaleč bi zapeljalo, ako bi hotel iz množice nastopajočih omenili le najboljše. Saj so v resnici vsi svoji stopnji primerno svojo nalogo s prizadevnostjo rešili. Prav začetnikih skladbic na produkciji skoraj nismo slišali, nivo je bil dvignjen nekoliko više. — Pianisti so izšli iz šol profesorjev: Bizjakove. Hrašovče-ve, Bradačeve, Kolaričeve, Šonca, Štrukljeve, Še-škove; violinisti iz šol: prof. Pahorja, Gregorca, Ivančiča; čelist iz šole prof. Jcrajeve. Druga produkcija je bila posvečena vsa božični misli; razen v zadnjih treh točkah, ki so izvedljive le z večjim ansamblom, je pokazala, kako se da v družinskem krogu ta praznik s skromnimi sredstvi tudi glasbeno prav lepo proslaviti. Na nastopu smo lahko spoznali vsaj majhen del domače in tuje izključno božične literature, zato bi lahko imenovali ta nastop neke vrst« stilni koncert. Tudi tu ne bom našteval vs«h izvajalcev; dnevnih dogodkov v •loveničlnl — 20.45 Radio z« dru žiuo 21.30 Orkuater -Cetru. vodi dirigent Rar/i/-. — 22 10 Koncert ljubljanskega komornega dna Tr«- «■•-'- ■ ------- »-•--•- ' -1-1 violin« — 22.1 23.10 Koncert ijt............... ........... SlnJ« — A. Trost - klavir. .1. Maji Poročil« v Italijanščini. Iz Goriziie omenim le najvažnejše točke Tako ie basist Korošec Ladko doživeto odpel štiri Premrlove božične pesmi; od lanskega nastopa ie pokazal v tehniki in v izrazu lep napredek. Pianistka Mar-tecehini Sonja je z dobrim čutom za klavirski ton odigrala Čajkovskega Trojko. Na nastopu smo slišali tudi šolski orkester. Štel je okrog 30 članov, vodil ga je prof. Karel Jeraj Orkester je dosegel s prilično težkim Handlovim pastoralom iz ora-torija »Mesija« in z Manfredijcvim božičnim koncertom prav lep uspeh. Tehnična in dinamična iz-delanost je šla že kar v potankosti, kot smo je vajeni pri odraslih igralcih. Zanimiva jc bila izvedba dveh Tomčevih starih božičnih pastirskih pesmi: pri dveh klavirjih je sedelo šest mladih igralcev, ki so pogumno odigrali klavirski del; tudi ritem, ki posebno pri skupni klavirski igri rad dela preglavice, je bil še kar dosti dober Ob tej spremljavi je odpel obe pesmi mladinski zbor Glasbene Matice pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča. Težko bi bilo ves ta drobiž prešteti, vendar bi po približni cenitvi štel zbor gotovo preko sto glasov. Tako je ta zbor gotovo največji, morda tudi edini mladinski zbor. ki trenutno obstoja v Ljubljani. Zbor kot tudi mladi solisti so sveže nastopili. Kot zadnjo točko smo slišali Poličevo božično suito za soli, mladinski zbor in mali orkester. Vso izvedbo so oskrbeli gojenci Glasbene Matice pod Poličevim vodstvom. Suita ima šest alj sedem delov, V vsak del je vpletena po ena slovenska božična pesem, orkester ima samostojne uvode in samostojno, spremljavo. Delo je zanimivo in za mlade izvajalce tudi poučno. Vsi sodelujoči so se potrudli in s svežim zanosom odpeli in odigrali razmeroma težko skladbo. M. T. Duhovniška vest, Q zlatomašnik A. Kosovel, župnik v S. Andrea, ki spada med mestne župnije, je po več kot polstoletnem uspešnem delovanju v vinogradu Gospodovem, slar Sil let, stopil v zasluženi pokoj. Na njegovo mesto je bil imenovan profesor g dr Alfonz (""lik. V nedeljo 13. decembra, ko so furani slavili tudi praznih svojega patrona sv. Andreja, je bil novi župnik slovesno ustoličen. Umestitev je vodil stolni kanonik nisgr. Ig Valenllnčič. Izredni slovesnosti je prisostvovala vsa (ara. Mogočna cerkev je bila vsa v zelenju in belih njueljčkih. Tudi petje priznanih cerkvenih pevcev Je bilo odlično. Mlademu župniku želimo na novem mestu obilo liožje-ga blagoslova! FANTEK V NEBESIH TEKST IN SLIKANICE: UAGMAR K ACER 65. NEOPAZENO SMUKNE V SVOJO SOBICO TN GLEJ: NA MESTU NJEGOVE POSTELJICE STOJI ROČNA ZIBELKA. DOBRI BOG JE POLOŽIL VANJO NOVEGA FANTKA, NJEMU TAKO ZELO ZELO PODOBNEGA. 66. BOG JE USLISAL NJEGOVO PROŠNJO IN PODARIL MAMICI NOVEGA OTROCICKA V VESELJE. MAMICA GA JE NESLA NA VRT, GUGALA GA IN PELA. IN ANGELČEK JE VEDEL, DA BO ZDAJ VEDNO VESELA. G7 ZAFRFOTAL JE PO ZRAKU IN ODLETEL NARAVNOST V NEBESA, DA SE ZAHVALI BOGU ZA MAMINO UTEHO. POTEM SE .TE VRNIL KOT ANGEL VARUH SVOJEMU BRATCU. KONEC. A. Fogazzaro: 72 Paiača ob iezeru »Prav. Poslušaj me, Ivankica. Kad bi, da bi mi razkazala hišo. Nato pa mi boš prinesla stol v ložo. Kaditi moram, če ne, se razletim.« Medtem ko sta Ivanka in redovnik hodila i>o hiši, je Silla slonel ob ograji v loži in gledal zeleno jezero, ki je spalo v soncu. Je res že minulo toiiko mesecev? Gore in globok mir, ki je vladal tod, so ga zopet zajeli, kakor da bi bil njihov. Zdelo se mu je, da ni nikdar odšel, ter da je sanjal Milan, dolgo zimo in vse težave, ki jih je ta čas prestal. A kmalu se je spomnil zopet na sedanjost, na ubogega bolnika in na njo, ki je, kljub temu, du je ostala v senci, napolnjevala vso hišo s svojo prisotnostjo. Čemu se je skrivala? Zdelo se mu jo, da sliši njen korak, šum njene obleke, da mu prihaja nasproti v vsej svoji ponosni lepoti. Okrenil se je, da bi jo videl, a loža je bilaprazna Zdaj prihaja! Ne. Bil je prijatelj grofov Sn! vador, odvetnik Miiovič. Stopal je narahlo, -spoštljivo pozdravil Silla in odšel proti bolnikovi sobi. Kmalu se je zopet vrnil in vprašal Silla. če je videl patra. Ko mu je ta povedal, da si z Ivanko ogleduje hišo. je obetal in se začel raz-govarjati. Skušal je odkriti, kako Je Silla zvedel za grofovo bolezen, Silla mu je odgovoril, da že daleč naokrog vsi govorijo o tem in da se celo širijo vesti, da je grof že umrl. Ni hotel povedati. kje je on sam izvedel o tem, niti odkod je to jutro odpotoval, čeprav ni niti malo dvomil, da bodo to lahko zvedeli po vozniku. Ker je odvetniku bilo neljubo to prikrito jioizvedovanje, je kmalu obrnil razgovor drugam. Zaupal je Silili, da so mu ti kraji do skrajnosti neljubi. Tudi 011, kakor njegova stara prijateljica, ni mogel več prestajati. Komaj je čakal trenutka, da bi mogel iti odtod Končno se je pater vrnil in Silla je odšel na vrt. Vezza je stal ob vodometu in metal drobtine ribicam. Silla se 11111 jo izognil in krenil preko dvorišča proli izhodu šel je mimo vrutic, ki so vodila v pristan. Videl je oba čolna. Nato je pogledal proti skrivnim stopnicam, ki so vodile v desno krilo hiše. Žive duše ni bilo nikjer, povsod je vladala gluha tišina. Odšel je skozi vrata proti N . . Že po par korakih je obstal in se ozrl. Tam zgoraj jc dobro znano okno bilo zaprto. Zahajajoče sonce se je upiralo v vetrnice, v sivo zidovje in v magnolijo spodaj v visečem vrtičku. Nobenega znaka življenja ni bilo nikjer. Silla se je dolgo sprehajal po samotnih stezah Ko se je vračal, je okno bilo še vedno zaprto, čeprav je sonce že skoraj zašlo. Silla je vstopil v hišo, trdno prepričan, da se Merina ne bo prikazala do večera, da pa jo bo gotovo videl ponoči, 11. Večerja je bila zelo žalostna. Oče Tosi je že pred koncem večerje vstal oil mize in odšel k bolniku. Orofica in Nepo sta bila zelo redkobe- sedna. Vezza pa je hotel na vsak način kramljati, ker se je bal, da bi 11111 ta žalostna tišina povzročila slabo prebavo. Spravil se je torej nad odvetnika in mu govoril o Benetkah, o prijateljih, ki jih je imel tam, o gondolah in še o raznih drugih stvareh. Odvetnik je bil nejevoljen in je le kratko odgovarjal, njegov tovariš pa ni odnehal. Tudi Silla jc molčal. Grofica ga je pozorno pogledala že takoj v začetku in tudi še pozneje, vsakokrat, ko mu je služabnik ponudil novih jedi Jasno je bilo, da trpi, ker mora molčati. Od časa do časa je pogledala sina. kakor da hi hotela reči: »Ne vzdržim več!<; ta pa jo je prodirljivo pogledal s svojimi kratkovidnimi očmi in ji zapri usta. Po večerji je prišla Ivanka in sporočila, da oče Tosi odhaja,- da pa želi pred odhodom govo- riti z bolnikovimi sorodniki, kakor se jo domenil z odvetnikom. »Obvestite markizo,« je dejala grofica Foska. »Sem jo že obvestila, a je sporočila, da ne more priti.c »Povejte ji, da bomo mi prišli k njej.« •Je že izjavila, da ne sprejme nikogar.« Silla je vstal od mize, se rahlo priklonil Ln odšel Razumel je,« je dejal Nepo. »Ivanka, ali nam lahko poveste, kako je ta človek prišel sem 111 kdo mu je dejal, naj ostane tu?« »Kako je prišel, ne vem. Da bi pa ostal tu, sem ga prosila tudi jaz, ker veni, da je bilo gospodu groru zelo žal, ko je odšei in domnevam, da mu bo dobro delo, če ga Im> videl. Gospod grof mi je celo naročil, naj bo njegova soba vedno pripravljena, če bi se slučajno vrnil.« Po mučni bolezni, previden h tolažili sv. vere. nas je za vodno zapustil v "7. letu starosti, nos ljubljeni oOe, stari oCe, brat, stric, Kospod JO/K F II Eli FORT posestnik Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 30. decembra 11)42. ob pol 3 popoldne i•/. hISe žalosti. Zaloška cesta št. 161 (Moste). LJubljana, 28. decembra 11142. Globoko žalujoči : MARIJA por. Zupan, JOŽEFA por. Klein, FRANČIŠKA por. Hafner, hčere; FRANCELJ, IVAN, sinova ln ostalo sorodstvo Na Sveli dan zvečer je odšla k svojemu Bogu naša preljuba sestra in lela, gospodična Mara Pire strokovna učiteljica Pokopali smo jo v nedeljo, 27. decembra 1942, k Sv. Križu. Svete maše zadušnice se bodo brale po raznih cerkvah. /Jot/ bodi plačnik vsem. ki sle naši ljubi M ari stali ob strani v njeium trpljenju, jo spremiti na njeni zadnji poti in molili za njen dušni mir. Ljubljana, 29. dec. 1942. m. Katarina Pire — družina Komar Športniki, ali že veste ... ... da so izdali Francozi najnovejšo lestvico letošnjih igralcev tenisa in da priznavajo lia tej listi prvo mesto Destremeauju? Na drugem meslu jo Bussus. nu tretjem pa Petra. Glede žensk se niso mogli odločiti za prvo mesto in so ga priznali kar dvema: Lasarguejevj in Weiversovi. . . da imajo na Švedskem navado, da podelijo vsako leto zlato kolajno tekmovalcu, ki je bil najzaslužnejši za čast narodnega športa? Letos so jo podelili Gundarju Haeggu, slovitemu tekaču,, ki je postavil tekom poletja dolgo vrsto svetovnih rekordov. ... da je postavil Verganc, učitelj jadranja, nove svetovni rekord v vztrajnem poletu? Ostal je v zraku 45 ur 28 minut in 5 sekund ter s tem izboljšal dosedanjo znamko za dobrih sedem ur. Vcrjjanc jo jadralni učitelj na nekem letališču v bližini Dunaja. Prodamo Suhe gobe prodaja Gospodarska zveza, Ljubljana, Blelvveiso-va St. 29. jstcio: Iščem 1 ali 2 prazni sobi v bližini kolodvora; poseben vliod. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod: »Čimprej« 7203. s Gamaše! za ženske In moško Izdelujemo prav dobro po meri. Blago ln potrebščine prinesite s seboj I Habič, Malgajeva 9-1 Kodeljevo. Z neizmerno bolestjo naznanjamo prijateljem in znancem tužno vest. tla nas 10 po dolgi mučni bolezni za vedno zapustila nepozabna soproga in zlata menica. hčerka in sestra, gospa Jožica Novak roj. Šapla profesorjeva soproga K večnemu počitku jo spremimo v sredo, dne 30. decembra 1912, ob popoldne iz kapele sv. Jožefa na Žalah k Sv. Križu. Sveta innša zadušnica bo darovana dne 4. januarja 1943, ob pol .S zjutraj v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. Prosimo tihega so žal i a. Ljubljana. 28. dccembra Idi2. Prof. dr. Fran Novak, soprog dr. med. Lelja, hči — dr. iur. Bogdan, sin — Antonija Šapla, mati dr. Anton Šapla in ing. Rihard Šapla, brata in ostalo sorodstvo ^ Premog ^ DRVA I. POGAČNIK, Ljubljana, Bohoričeva B. Tel. St. 20-59. Vloge in prošnje v Italijanščino Bestavlja, prepisuje In razmnožuje, Izvršuje vse IntormacIJe teT razne osebne usluge »Servis btro«. LJubljana, Sv. Petra cena 29. Prodotti chimici sintetici - Preparati bioiogici - Specialita medici-nali - Prodotti d'uso radiologico - So/uzioni steriii per miezioni -Prodotti chimici our/ per labora-tori scientifici, per ciiniche e per uso anaiitico - Prodotti chimici d'uso industriaie Sintetični kemični proizvodi - Biološki preparati - Zdravilne specia-titete - Proizvodi za radiologijo -Sterilizirane spojine za injekcije -Kemično čisti proizvodi za znanstvene laboratori/e klinike in analize - Kemični proizvodi za oorabo v industriji CAR 10 mu mirnU E1AR - Radio Ljubljana PARLIAMO LITALIANO Suhemu delta XI. lezione che verni tenuta dal prof. dott. Stanko bebcu, mercoledl, il ,')U dicembre 1912-XX1, ore lil. LEZIONE UND1CESIMA Metafore anlmaleschc Se slamo lardi dMngeirno ci chiamano buoi; se sudiei e corpulenli. porchi: so villani e selvntici. orsi; se ignoranti, asiui. Chi ripetc i diseorsi altrui e un papagalio; chi riproduce le altrui azioni e una seiminla; chi esercita un poco di usara a solticvo dei (lispernti, o ima sanguisuga. Patitc le distrazioni? vi dan delfnllooco Siete uomo di tutti i colori? vi dicono camaleonte. Sietc astuto! oh che volpet Sicte vorncel oh clie lupo! Oh che talpa, so non vedete lc cose piu chiaret Oh che mulo. se siete pertinacel j Oh che gufo, se ahorrite la luce della veritiit La . donnn Iraconda e vemlientiva e una vipera, la volu- Mn qui. osservcra taluno. non si trata che di nualiln viziose. Oh!... la 1'orza con generosita (e anehe senzn) ha l'ctorno suo modcllo ucl leoue. Ln fedeltii c 1'amicizia liunuo per tipo inevitabile il canc. Gli amauti teueri si dicono colombe; 1 ingegm subllmi minile: i buoni poeti cigni. Chi ha acuto 1'occhio delili mente, vien paragonato alla lince; 1'uomo mansueto si onora eol titolo di ngnollo; elit Tu rlsparmio per i fut.uri bisogni, si chiama prov-vido come la formicn; perfino l'eclettico e nn upe clio sueclija il miclc dn ogni flore. Insomma stimo jirnvo chi mi sn trovare un individuo solo che in bone o in tnale, non rassomigli n tre o B M- V zelo neprijeten položaj si me spravila po neumnosti. Prejel zavitek, naslovljen na mater, in ga spravil v mamini sobi. Ne razumem. zakaj hočeš, tla bi ob koncu tetina odšel in dal služinčadi prosto, a sem le to storil. Rad bi podrobnih pojasnil. Stvar se le že predolgo vleče. Oče.« »To je,« je vzkliknil T. Ks. veselo, ko je bral oglas, »tu, tu moram začeti s svojim delom!«: XVI. Februar navadno ni mesec megla, pač pa burje, ledu in snega, vendar je bil večer 17. februarja 10... miren in meglen- Ni bila tista značilna gosta londonska megla, ki se je tujci tako bojijo, temveč plast meglice, ki se dviga z ulic in obda ter zakrije najbližji predmet, pa se spet razvleče v prozorno tkivo blede sivine. , Sir William Bartholomevv je imel svoj tlom nn Portman Placett, kjer jo plolo življenje in so se dvigale veličastne palače, na zunaj puste in neprijazne, a v notranjosti zelo udobne. Malo preti enajsto se je (7. februarja^ zvečer ustavil neki taksi na križišču Stissex Stree-ta in Portman Placea in iz njega je stopila neka gospodično. Prav tedaj je bila megla nenavadno gosta. Gospodična je trenutek prej po-mišliala, ali bi kazalo zapustiti zavetje v vozu. Vozaču je še nekaj naročila, nakar je z odločnimi koraki odšla ter krenila po stopnicah v hišo št. 173. Urno je vtaknila ključ v ključavnico, odprla vrata in jih za seboj za- prla, nakar je prižgala v veži luč. Hiša je votlo in prazno odmevala, kar ji je bilo pogodu. Ugasnila je luč ter se v temi usmerila po stopnicah v prvo nadstropje, kjer se je za trenutek ustavila ter prižgala drugo luč, o kateri je vedela, da se z ulice ne vitli, ter šla dalje po stopnicah. Miss Belinda Murv Bartholomevv je bila vesela nad uspehom svojega načrta, samo bala se je. tla b' bila njena soba zaklenjena. Toda oče je bil raztresen in na to ni pazil, hišnik Jack pa je bil ljubezniv starček, ki ni nikdar nič zaprl in je' zato prihajal k pregledu računov vedno z dolgim obrazom in še daljšo zgodbo, kako si je kak začasni strežnik to in ono prisvojil- V njeno veliko veselje je kljuka zadostovala. tla so se odprla vrata. Nekdo je bil tako prijazen, da je spustil medoknice in zastore. Oddahnila se jo in prižgala luč. Materina pisalna miza je bila obložena z neodprtimi pismi. Odrinila jo vsa in iskala zavitek. Ni ga bilo, kar jo je vznemirilo. Mogoče so ga pa spravili v kak predal. Odprla je vse po vrsti, a zaman. Kakor kip je obstala pred mizo in si premišljajoč grizla prste. »Hvala Bogu!« je vzkliknila in poskočila, ko je zagledala zavitek na kaminu, ter planila po sobi, da bi ga vzela. Nestrpno je odtrgala omot in prišla do znane usnjene škatle. Ko jo je odprla in zagledala tabakiero na bombažasti blazinici, se je globoko oddahnila. »Hvala Bogu!« je glasno ponovila. »In meni!« je dostavil neki glas. Odskočila je, sc obrnila in prestrašeno pogledala. »Gospod Meredith?« je za jecl jala. T. Ks. je bil za zastorom pri oknu, od koder je tako dramatično nastopil. »Pravim, rla se morate zahvaliti tudi meni, miss Bartholomevv,« je brž odvrnil. u J7s&~ Mibanda om hecchi Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor CenHil