Politidni ogied. Astrijske dežele. Ostanemo pri tem, da od sedanjib liberalnih poslance^ drža^nega zbora nimamo pri8ako7ati druga, nego od leta do leta 7e6jih bremen in rastočib dolgo7. No7 dokaz nam je proračun drža^nih potioako? za 1. 1879. Te so od lanakih 405 milijono7 srečno potianili do 418 inilijono7, znesek obresti za državni dolg pa do 96 milijono^, t. j. 7eč kakor znaša 7aa gruntna štibra. Dobodke iz da8 so tudi grozno pouinožili pa bo jib 7endar premalo, namre8 392 milijono7. Zato bodo miniatri šli zopet na poaodo jemat; pra^ijo, da bo treba izposoditi 76 milijono7, in res boče neki uže kmalu finančni minister izdati za 100 milijono7 gold. dolžnih pisem, za katera bodemo morali 4% obresti 7 zlatu plačevati, t. j. poprek 8%» ker zlato 7eč 7elja, kakor srebro ali banko7ci. In 7endar so liberalni poslanci pied 6. leti S7ojim 7olilcem obetali, kako bodo vse lepo uredili in blagostauje ljudstva pomnožili! Drugo žalostno skušnjo moralo je ljudst^o te dni učakati. Oderuhi so povsod črez red nesraruni postali. Zato so nekateri poslanci ministra dr. Glaserja vprasali, ali on ne misli na potrebno poatavo zoper oderuhe? Minister pa jim je djal, da je aicer oderuaka posta^a lani za Galicijo sklenena dobro djala, 7endar preden se kaj jednakega za O8tale nase dežele sklene, tieba je ae po deželab popraae^ati, ali so oderuhi res tako hudi, kakor se pripo^eda! No, imenovani poalanci so hotli potem razgo^or piiceti, da bi ministru dokazali potrebo odeiuake postave. Ali čuda 7elika, večina poslance7 razgo7ora ni pripustila, t. j. po oderubih stiakani volilci uimajo pričako7ati pomoči od liberalnib poslance7, kakoišni so n. pr. doktor Dubač, doktor Foi reger, Seidl, Petritscb itd. Proč ž njimi! Mo8no osupnilo je nemške in magjarska trgo^ce pa tudi poslance, da Srbija neče z Avatrijo sklenoti tako ugodne kupčijske nagodbe, kakor z Ruaijo, Francijo in Anglijo! Menda Srbi pretrdno pomnijo predlanske ljubeznji^osti lnagjaiskib in nemako-liberalnih listov ob priliki 8ibsko turake 7ojske?! — Vojni minister bode brž8a8 odstopil; preslabo je zavračal neumne napade liberalnib tuikoljubo7 7 delegaciji na naao 7rlo 7OJ8ko, ki je lani toliko prestala 7 Bosni in Heicego^ini. Mesto Szegedin je ae sedaj globoko pod 7odo, ki le malo odteka. Bojijo se cel6, da gplob ne bo 7sa odtekla! Ljudje se 7raeajo pa zopet odhajajo. Mesto je bržSas na dosedanjem prostoru za 7selej uničeno! Eoroaki poslanec 01i7a si je žile prerezal in umrl. V Trstu se vršijo no^e 7olit7e za tamosnji mestni in deželni zbor. Lahoni so 7 3. razredu propali, odlo8ili bodo volilci 1. razreda in Slo^enci iz okolice! Eajti 7 4. in 2. razreda so lalioni zmagali! 0 boaenakih kristijanih slišimo tužne 7esti, čera^no bi jib bili lani naši junaki imeli rešiti mohamedanake tlake in rabote. Izmed begunce7, ki so po zimi morali domo7, je mnogo gladu in mraza umrlo in sedaj je Sarajevska vlada dala razglasiti, da ne smejo iti sejat, dokler jim tega ne do^olijo begi, age in spahi. Tako 7saj poročajo no^ine. Žalostno! Odkar je Filipovič odšel, je 7eč magjarske nego pra^e a^strijske politike ondi videti! Vnanje države. Dne 23. maica so zastopniki a^strijske in italijanske 7lade obhajali 301etnico bitke pri No^ari, kder je slavni naa Radecki zmagal. Pii tej priliki se je razkrjl lep spomenik na bojnem torišču. Razdraženi Italijani ao pa priali svečanosti motit tako, da je nastal tepež. S7. o8e Leon XIII. so učakali 7eliko 7eselje. Razprtije med katoliškimi Armenci na Turakem je konec ; gla7a8 razpoinikov po sili patrijaib Eupelijan se je spokoril in sedaj na poti 7 Rim, da si tukaj izprosi odpuačanja. Francoski katoliki, naprej nadškofje in škofi, začeli so se upirati fie|ma7ierskej 7ladi, ki boče 7se aole razkristijaniti. Š^icarji so smrtno kazen za zločince zopet upeljali, ker brez nje ni bilo 7eč prestati. Nemški cesar je bolan obhajal svoj 83. rojstni god. Blizu Vetljanke na Ruskem je zopet 1 človek za^olj 81o7eake kuge utnrl. Vendar kuga Kusov ne moti. Zopet pribajajo na dan 7elikanski naklepi. Ob Eitajskej meji 7 Semipelatiuskem snujejo 7eliko tržiače za kupčijo s Eitajskim, proti Afganistu pomajo 7edno 7e6 7ojako7 iz H^alinskega moija, Angleži so zarad tega zopet mo6no razburjeni, posebno ker se Jakub-Eban nece mirno pogoditi. V Afriki dobili ao no?ega sovražnika. Divji Bosuti so se zvezali z Zulu-Eafri in grabijo angleškej 7ojski za stran in 7 hrbet. Eaj bo na Tuiškem, to je težko reči: Grki žugajo z 7ojako, Bolgari ne pusitijo Turkom zaaesti Balkana ter bočejo Rumelijo in Macedonijo združiti in ae le potem kneza iz^oliti. Slo^enec Hubmajer pa je baje uže s 4000 7staše7 zopet crez niejo 7drl 7 Macedonijo in vzel Egri-Palauko ! Kmalu utegnemo od ondot slišati o znamunitih rečeb, posebno ker se zopet govori, da bo a7striJ8ka 7ojeka 7sakako mabnila proti Novemupazarjii itd. V severnij Perziji je zemljo streael straho^it potres tako, da je 1100 ljudi smrt storilo!