ISSN 0350-5561
za konectedna
Oblačno bo, občasno padavine.
5S let
številka 3
četrtek, 22. januarja 2009
Zimske nevšečnosti, a tudi radosti
Nekoliko obilnejše snežne padavine v sredo prejšnji teden so povzročile v cestnem prometu kar precej zmede in slabe volje. Jezili so se nekateri vozniki in za slabše vozne razmere krivili zimsko službo, češ da jih je zima presenetila. Delavci slednje pa so na te kritike odgovarjali, da je bilo obratno: da vozniki niso bili dovolj pripravljeni na snežne padavine, ali pa so želeli iz kraja na cilj ali obratno priti tako hitro kot poleti. Pojasnili so, da so bili terenu že v zelo zgodnjih jutranjih urah, a vsi ukrepi zaradi
nizkih temperatur niso zalegli. Plužili so sproti in zagotavljali prevoznost po najboljših močeh po prednostnem redu. Kljub temu, da je bilo na cestah le pet centimetrov snega, so plužili s »polno močjo«.
So pa zato snežinke razveselile najmlajše, saj so se lahko znova kepali, delali snežake. Skratka, uživali v zimskih radostih.
■ Tp
Šoštanjčani za šestko
Dan odprtih vrat Termoelektrarne Šoštanj množično obiskan - Šoštanjčani si želijo kvalitetnejše sobivanje, izgradnjo šestega bloka v celoti podpirajo - Pričakujejo hitrejši razvoj svojega mesta, pa tudi individualne odškodnine
Mira Zakošek
Šoštanj, 20 januarja - Vodstvo Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) se je odločilo, da se bo še bolj povezalo z okoljem. Prav zato so v torek odprli vrata vsem, ki jih zanima
njihovo delo, seznanili pa so jih tudi s pripravami na gradnjo šestega bloka. Še posebej so pozornost namenili krajanom, ki živijo v njihovi neposredni bližini in jih s svojo dejavnostjo najbolj motijo. Vsem gospodinjstvom v občini so
poslali zloženko z natančno obrazložitvijo nameravane izgradnje in jih povabili na srečanje. Pripravili so dve predstavitvi, prvo v dopoldanskem in drugo v popoldanskem času, zvečer pa še okroglo mizo na to temo. Obiskovalci so si lahko
ogledali tudi obratovanje tega največjega slovenskega termoenergetskega objekta. Vseh dogodkov so se udeležili v presenetljivo velikem številu.
Dalje na 5. strani
1,30 EVR
IIADIO
VELENJE
Pojasnila zamenjal molk
MilenaK rstič -P laninc
Ne bom se spuščala v vsebino zdaj že slavnega »odloka o RR«. Tistega, ki ga bodo občinski sveti, tako kot so ga sprejemali, prihodnji teden tudi razveljavljali.
Razmišljala bom o nečem drugem, a na primeru tega odloka. O tem, kako (ne)spretni (ne)znamo biti z besedo. Besedo kot orožjem. Ali športnim rekvizitom, če hočete. Kdo je pred tremi meseci razmišljal o krizi? Lepo je šlo vse gor, gospodarstvo je cvetelo, Amerika, kjer se je začenjalo, je bila daleč, plačo smo pričakovali tudi naslednji in še naslednji in naslednji mesec... Še pomislil ni nihče, da se tisto, kar se je tamkajšnjim bankirjem in tamkajšnjim ljudem začelo dogajati, lahko preseli tudi k nam. V takih okoliščinah je nastajal odlok. Da je prenapihnjen, če bo šlo z gospodarstvom tudi še naprej gor, so nekateri že opozarjali. Da je povišanje ogromno, so trdili tisti, ki so vzeli v roke svinčnik in izračunali, da je ena in ena dve. Da ljudje ne bodo zmogli, so govorili tretji. Program bi bilo treba skrčiti, ga na novo ovrednotiti, so predlagali četrti. Črtati kaj, kar ni nujno potrebno, dodali peti. Razprava je torej bila. Pomisleki tudi. Predlagatelji so dokazovali, da niti ena stvar, o kateri govorijo, ne drži. Da ne gre za prenapihnjenost, da povišanje v resnici sploh ni tako, kot kažejo številke, da bodo ljudje zmogli, predvsem pa, da se programa krčiti ne da. Če nam bo dala zraven Evropa, bomo pa ja dali še mi!? Mislili so najbrž dobro. Tudi solidarni so želeli biti. Malokdo pa se je v centimeter debelo gradivo, ki ga je bilo treba tudi znati brati, pa še kaj strokovnega znanja je moral imeti, da je razumel, poglobil. Malokdo je poslušal. Če pa je že poslušal, je slišal le tisto, kar je hotel. Tako kot je velikokrat tudi v kakih drugih primerih. Pa se je našla ljudska iniciativa. Če ga na oni strani ni bilo (verjamem, da je stroki to včasih težko, a za to so svetovalci, ki so tega vešči), ki bi znal zadevo razložiti jasno, enostavno, kratko in prepričljivo, je ljudska iniciativa svoje interese znala braniti s preizkušenim receptom: na kratko (bobu je treba reči bob), z malo populizma (kot ovce vas strižejo, vise pa pustite), med vrsticami dodala ščepec tistega, o čemer govorijo ljudje po dolgem in počez o tistih, ki so na oblasti, in tistih, ki nekaj imajo (saj ne znajo drugega kot da kradejo...), in primešala dejstva, s katerimi so se obrnili tja, kjer so jim potrdili, da imajo prav. In to je to. Kuhalo se je nekaj časa. Na drugi strani pa (še vedno) nič ali pa zelo malo. Ne jasnega sporočila, ne jasnih argumentov in še manj jasnih sporočil.
Škoda, da se obnašamo tako. Škoda tudi, da se ne zavedamo, da včasih - demokracija je prinesla tudi to možnost - celo najbolj strokovne rešitve ne bodo dobile podpore. Bo pa zato treba znova. Od začetka. Z besedami. Jasnimi in čim manj populistič-nimi.
V Premogovniku pričakujejo pozitiven rezultat
Velenje - V Premogovniku Velenje so lani dosegli proizvodnjo 44.000 TJ oz. 4 milijone 8.000 ton premoga in s tem izpolnili vse potrebe po premogu za proizvodnjo električne energije Termoelektrarne Šoštanj. Pričakujejo pozitiven poslovni rezultat kljub težavam v proizvodnji, s katerimi so se srečavali v drugi polovici preteklega leta. Letošnji plan predvideva enako količinsko proizvodnjo premoga, kot je bila lani.
Pričakujemo tudi, da bodo poslovanje v letu 2008 pozitivno zaključile tudi vse povezane družbe Premogovnika Velenje: HTZ Velenje, PV Invest, RGP in Gost.
nikoLi sami
107,8:
9770350556014
2
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
22. januarja 2009

lokalne novice
Sprejem za ravnatelje
Velenje, 14. januarja - Direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved je na Velenjskem gradu pripravil sprejem za ravnatelje izobraževalnih ustanov v Šaleški dolini. Na njem je predstavil delovanje Premogovnika Velenje v letu 2008 in njegove načrte, vodja izobraževalnega centra Boris Potrč pa je predstavil izobraževalni proces v podjetju. Poudarila sta, da je sodelovanje med podjetjem in izobraževalno sfero zelo pomembno. Toliko bolj, ker je glavna dejavnost Premogovnika Velenje deficitarna in prav tako kadri za delo v rudarstvu. V Šaleški dolini načrtujejo vsaj še 40 let rudarjenja. Direktor Premogovnika je predstavil načrte za izgradnjo novega jaška NOP 2, razvoj odkopov, posebej pa poudaril pomen rasti Skupine. Skozi aktualno dogajanje v energetiki v Evropi je predstavil pomen lastne oskrbe z energetskimi viri. Za Slovenijo, ki ni država z bogatimi viri, je pomembno, da skrbno izrablja domače vire električne energije ter načrtuje razvoj novih objektov za njihovo pridobivanje. Dejal je tudi, da bodo v prihodnosti gospodarske in družbene odnose določala tri ključna področja: energija, pitna voda in odpadki. Vodja izobraževalnega centra je preletel podatke o izobrazbeni strukturi zaposlenih, štipendiranju in zaposlovanju novih kadrov, izobraževanje zaposlenih ob delu ter aktivnosti centra za stalno in aktualno izobraževanje zaposlenih na strokovnih in splošnih področjih. Oba pa sta poudarila dobro sodelovanje s Šolskim centrom Velenje in z drugimi izobraževalnimi institucijami ter si tega v enaki meri zaželela tudi letos.
Še dve občini
Velenje - Enajstim občinam, povezanih v Medobčinski inšpektorat (Braslovče, Gornji Grad, Ljubno ob Savinji, Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Solčava, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Velenje), se bosta v kratkem pridružili še dve, Polzela in Prebold. Gre za skupni organ občinskih uprav za izvrševanje nalog pri inšpekcijskem nadzoru ter občinskem redarstvu.
■ mkp
Najboljšiz aposlovalci
Ljubljana, Velenje - Izmed 117 podjetij, kolikor se jih je prijavilo na izbor Zlata nit, je metodološka skupina na osnovi uspešnosti poslovanja in izsledkov raziskave, ki jo je raziskovalni center opravil med 7.783 zaposlenimi v sodelujočih podjetjih, izbral najboljše zaposlovalce. Največ podjetij, kar 64, ki so se uvrstili med 101 najboljšega zaposlovalca, prihaja iz osrednje Slovenije, 9 podjetij iz gorenjske regije, 7 iz podravske, po 4 iz pomurske in savinjske regije, 3 iz obalno-kraške, po 2 iz dolenjske, goriške, jugovzhodne Slovenije in zasavske regije, po eno pa iz koroške in notranjsko-kraške regije.
Iz savinjske regije so to Palma, Premogovnik Velenje, SKI&SEA in Hidro, iz koroške pa Metal Ravne.
■ mkp
Ljudskai niciativa nadaljuje delo
Vele nje - Svetniki Mestne občine Velenje bodo na torkovi seji med drugim razpravljali tudi o razveljavitvi odloka o prispevku za investicijska vlaganja v objekte vodooskrbe ter objekte odvajanja in čiščenja komunalnih odpadkov in padavinskih voda za obdobje do leta 2020. Omenjeni odlok so sprejeli vsi občinski sveti Šaleške doline, mestni odbor SDS pa je oblikoval Ljudsko iniciativo in organiziral zbiranje podpisov proti uveljavitvi omenjenega odloka.
Do 16. januarja so zbrali 1.612 podpisov k vložitvi zahteve za razveljavitev odloka. Že konec leta pa je prejela Mestna občina Velenje zahtevo Ministrstva za okolje in prostor, da sporni odlok zaradi neskladnosti z zakonodajo razveljavi. V sporočilu za javnost predstavniki SDS in Ljudske iniciative zato sporočajo, da bodo glede na to, da ocenjujejo, da bo sporni odlok razveljavljen, svoje nadaljnje aktivnosti usmerili v razkrivanje - po njihovem mnenju -nesprejemljivih ravnanj velenjskega župana.
Šoštanjskis vetniki vp onedeljek
Šoštanj - Šoštanjski svetniki se bodo na januarski seji srečali v ponedeljek, 26. januarja opoldne. Vsaj dve točki sta taki, o katerih bo gotovo govora, razveljavitev odloka o prispevkih za vlaganja v komunalno infrastrukturo in sprejemanje odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za dele mesta Šoštanj s Pohrastnikom. Kot je znano, je komisija za okolje in prostor, kot so ji naložili svetniki na decembrski seji, obravnavala ugovor krajanov Metleč, ki nasprotujejo gradnji bencinskega servisa v kraju, vendar odločanje o tem prepustila svetnikom.
■ mkp
Gripa in prehladi na pohodu
Tatjana Podgoršek
Tako kot po vsej Sloveniji je tudi na Celjskem število bolnikov z akutnimi okužbami dihal v minulem tednu pričakovano poraslo, na pohodu je tudi gripa. V prvih 14 januarskih dneh so na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje zaznali 14 okužb z gripo, 17 bolnikov z respiratorni-mi sincicijskimi virusi ter tri adenovirusne okužbe. Med bolniki je bilo največ mladostnikov in otrok. Čeprav so v vseh slovenskih regijah potrdili virus influence, je za cepljenje proti gripi še vedno čas. Priporočajo ga še toliko bolj, ker letos uporabljajo cepivo gripe prototipa A, kije začel krožiti po Evropi letos. Zato cepivo - po ugotovitvah Svetovne zdravstvene organizacije - 98-od-stotno učinkovito zaščiti pred okužbo.
Alenka Trop Skaza, specialistka za epidemiologijo in predstojnica oddelka za epidemijo na
omenjenem celjskem zavodu, je povedala, da cepljenje priporočajo predvsem starejšim, oskrbovan cem v domovih, odras lim in otro kom s kroničnimi boleznimi srca, pljuč, presnovnimi boleznimi, bronhialno astmo, ledvičnimi, živ-čno-mišičnimi boleznimi ter tistim, ki čakaj o na zdravljenje ali diagnostične preiskave v bolnišnici. Cena cepljenja proti gripi je 12 evrov, za najbolj ogrožene skupine prebivalstva pa le 5 evrov, saj razliko krije Zavod za zdravstveno varstvo Slovenije. Dovolj je enkratno cepljenje, le otroci, ki še niso bili cepljeni, morajo biti cepljeni dvakrat v presledku 14 tednov. Učinkovita zaščita pred okužbo nastopi 10 do 14 dni po cepljenju. Kot še opozarja Tropova, okužba z gripo lahko poslabša kakšno drugo že prej prisotno bolezen. Običajno se v času naraščanja števila obolelih za gripo poveča število bolnikov s pljučnico in drugimi pljučnimi boleznimi, kot so astma,
bronhitis ali srčno popuščanje.
Tudi ljudje sami se lah ko obva ruje mo pred boleznijo. Poskrbimo za več gibanja na prostem, za pestro prehrano z veliko sadja in zelenjave. Med ukrepe sodi redno prezračevanje bivalnih prostorov, higiena pri kašljanju in skrbno umivanje rok.
Bolnikom z gripo svetujejo, da ostanejo doma. Bolnika v bolnišnici naj svojci obiščejo le, če so povsem zdravi. Tisti, ki so prehlajeni, kašljajo in imajo druge znake viroze, k bolniku ne sodijo, saj ga lahko ob neposrednem stiku okužijo. Tudi dojenčke akutne okužbe dihal bolj ogrožajo, zato naj se vsi, ki so prehlajeni ali prebolevajo okužbo dihal, tesnih stikov z majhnimi otroki izogibajo.
S sincicijskim virusom so se večinoma okužili predšolski otroci. Ta virus lahko povzroči pri otrocih resna obolenja dihalnih poti, pri odraslih pa se običajno kaže kot oblika prehladnega obolenja. Zato staršem priporočajo, naj se z malčki ne zadržujejo v prostorih z veliko ljudmi.
Iz občine Šmartno ob Paki
Kanalizacija za Paško vas in del Gavc
Na Komunalnem podjetju Velenje zaključujejo projekt podaljšanja kanalizacijskega omrežja za naselji Paš-ka vas in del Gavc. Po sprejetem programu opremljanja je namreč ta del občine Šmartno ob Paki predviden za ureditev tovrstne komunalne infrastrukture. V teh dneh bodo začeli postopke za pridobitev gradbenega dovoljenja, med njimi so tudi soglasja lastnikov zemljišč.
Župan Alojz Podgoršek je povedal, da je ta projekt del nabora komunalnih projektov občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, s katerimi naj bi kandidirali za pridobitev večje vsote denarja iz skladov EU in državnih sredstev. »Seveda se sprašujemo, kaj bomo v lokalnih skupnostih po odpravi odloka o prispevku za razširjeno
reprodukcijo ukrenili glede zagotavljanja obveznih deležev pri teh projektih. Brez teh pa tudi denarja iz drugih naslovov ne bo. Gotovo bo to imelo dolgotrajne in nepopravljive posledice za razvoj komunalne infrastrukture na območju.« Kot je še poudaril Podgoršek, težko razume delovanje nekaterih posameznikov in političnih opcij, ki zaradi kratkoročnih interesov in političnih ciljev postavljajo pod vprašaj razvoj komunalne infrastrukture na celotnem območju bivše občine Velenje in verjetno tudi širše.
Projekti ja, dela še ne
Prostori bivšega marketa v središču občine so pretekli teden dokončno prešli v upravljanje lokalne skupnosti. Ta mora sicer še poravnati del obveznosti do bivšega lastnika, a -po informacijah - na občinski upra-
vi kljub temu že začenjajo postopke za preureditev objekta. V njem naj bi poleg občinske uprave dobila prostore tudi knjižnica, pisarna Upravne enote Velenje, občinski arhiv in verjetno še kaj. Več o tem bo znanega, ko bodo končali ureditvene projekte.
Kdaj bodo k preureditvi pristopili, pa za zdaj ne ve še nihče, kajti projekt je eden od tistih, ki so ga v občini sicer uvrstili med že sprejete naloge, a ga zaradi premalo denarja potisnili na »čakanje«.
Občinski prostorski načrti
Minuli petek je Urad za okolje in prostor SAŠA regije pripravil posvet glede postopkov za pripravo prostorskih načrtov. Na njem so direktorji občinskih uprav in urbanisti med drugim pregledali opravljeno delo v pre-
teklih letih, oblikovali letošnji plan dela ter se seznanili z zahtevo Ministrstva za okolje in prostor o dokončanju postopkov za pripravo občinskih prostorskih načrtov do letošnjega novembra.
V šmarški občini so ob tem izrazil bojazen, da zaradi izredno zapletenih birokratskih postopkov tega roka ne bo možno doseči. Ob tem predlagajo, naj se poiščejo možnosti za skrajšanje nekaterih administrativnih postopkov. Ena od ugotovitev posveta je bila tudi, da bodo predvsem novi zakonski predpisi, ki na območjih razpršene gradnje predvidevajo prekategorizacijo sedanjih gradbenih v kmetijske parcele, povzročili veliko hude krvi med občani. Kot so povedali na šmarški občinski upravi, v tem trenutku pripravljajo strokovne podlage občinskih prostorskih načrtov s področja kmetijstva.
■ tp
Iz rusko-ukrajinskega dogovora naj bi le pritekel plin
Pogovori brez plina v ceveh - Idilična Planinska vas z neidilično asfaltno bazo - Zdravilišča polna gostov, Rimske terme željne denarja - Američani bi » taborili« na Rogli - Celjski župan oproščen
In res se je izkazalo, na kar smo prejšnji teden namigovali! Ne dogaja se pač le pri nas, da dogovori nič ne veljajo. Ruska in ukrajinska stran sta si že prejšnji teden segli v roko, tudi dogovor o dobavi plina državam Evropske unije so že podpisali, a so ostale plinovodne cevi proti Evropi prazne. In marsikje so še naprej zmrzovali, tovarne pa ob pomanjkanju tega goriva delovale z zmanjšano močjo ali stale. Kriza na krizo. Zaradi tega primera so mnogi zdaj previdnejši: ruski premier Putin in ukrajinska premierka Timošenkova sta si sicer v noči na nedeljo segla v roki, predstavnika ruske in ukrajinske naftne družbe podpisala dan kasneje dogovor, a dokler cevi ne bodo polne plina tudi na zadnjih evropskih »postajah«, nekateri v veljavnost dogovora še vedno ne verjamejo. Očitno so se iz tega primera mnogi veliko naučili. In ko eni razglabljajo, kako se v prihodnje izogniti plinski »lakoti«, na našem ožjem območju nekateri iščejo variante, kako zapolniti vrzel, kije nastala zaradi 'okoljeministrskega'»ne«zbiranja denarja za komunalno infrastrukturo. Je že res, da so ob tem tudi mnogi, ki bolj kot na rešitev kažejo v tem primeru na svoj prav, a pri urejanju tega nam to veliko ne bo pomagalo. Resnica sicer pride prav, dobra rešitev še bolj. Prihodnji teden, ko bodo v šaleških občinah odločali o ukinitvi komaj sprejetega odloka, lahko seveda v vseh treh lokalnih skupnostih pričakujemo med svetniki kar precej vsaj tople, če že ne vroče razprave. Tudi politično začinjene.
Precej razprave pa je tudi še vedno na drugem koncu še vedno enotne regije, v osrčju Kozjanskega. Tam v idilični Planinski vasi asfaltna
baza, ki buri duhove že vrsto let, spet legalno deluje. Nekateri te mešanice črne gradnje in legalnega poslovanja ne razumejo najbolje, a tako pač je pri nas. Marsikaj je nerazumljivega, pa vendar po nekaterih merilih povsem zakonito. Lepo in prav! Ali v tem primeru: ni lepo, je pa pravilno. Pa čeprav drugi pripominjajo, naj človek pač razume, če more. Po zdraviliščih, ki so raztresena skoraj po vsem našem območju, pa se lahko še naprej hvalijo z dobrim obiskom. Vsaj to dejavnost še ni zajela kriza. Čeprav se lahko počasi preseli tudi sem, če bodo delavci prejemali tanjše kuverte. Ali če bodo ocenili, da sije vendarle za vsak primer treba narediti malo zaloge. Saj vsaj starejši še poznate kratico NNNP. Nič nas ne sme presenetiti. No, če bi bili pri nas in v svetu previdnejši, nas morda niti ta zadnja kriza ne bi tako nepričakovano močno prizadela. In kot vendarle kaže, je vsaj delno oplazila tudi nekatere zdraviliške centre, predvsem tiste, ki se še gradijo. V Rogaški Slatini se je eden od hotelirjev odpovedal načrtovani gradnji luksuznega hotela, v Rimskih Toplicah pa tarnajo nad težavami zaradi zagotavljanja potrebnega denarja za obsežna gradbena dela. V družbi, ki ima korenine na Rogli. Tam, na Rogli, našem uveljavljenem zimskem centru, pa so kar ponosni na sloves, ki ga imajo celo v ZDA. Tudi do tja je prišla vest, da se na Rogli pripravlja hit letošnjih ženskih smučarskih tekov Petra Majdič. In ker Američani iščejo bazni tabor za pripravo svojih tekačev v Evropi, se spogledujejo prav z Roglo. Če bi se to res zgodilo, da bi tak tabor naredili na našem Pohorju, bi bil to pravi zadetek v polno. Pa še malo na področje črne kronike poglejmo. Le zato, ker se je v sodnih mlinih odvrtela prva stopnja sojenja celjskemu županu Bojanu Šrotu. Zaradi domnevne nepravilnosti pri zaposlitvi direktorice občinske uprave. A na prvi stopnji je bil v ponedeljek oproščen. Državni tožilec je napovedal pritožbo. Kolesje na naslednji stopnji se bo moralo zavrteti hitro, da primer ne bo zastaral.
■k
rT/T^Am NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,30 € (8,5 % odstopni DDV, 0,1 €, cena izvoda brez DDV 1,20 €). Pri plačilu letne naročnine 20 %, polletne 15 %, četrtletne 11 % in mesečne 7 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.sl
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

AKTUALNO
»V javnem podjetju ni mogoče delati po domače!«
Na Komunalnem podj etj u Velenje trdij o, da so dvignili le cene za čiščenje komunalne odpadne vode in priključno moč - Tudi prispevka za razširj eno reprodukcij o naj ne bi obračunali po novem
TatjanaP odgoršek
Velenje - Komunalno podjetje Velenje je znova »na tapeti«. Komaj se je polegla polemika o razveljavitvi odloka o prispevku za razširjeno reprodukcijo, že so med nekaterimi uporabniki povzročile slabo voljo položnice za plačilo komunalnih storitev. Po njihovem prepričanju je komunala dvignila cene slednjih nenormalno visoko. Tudi očitkov, da delajo po domače in marsikaj nezakonito, ob tem ne manjka. Na nekatera najpogosteje zastavljena vprašanja smo poiskali odgovore pri direktorju podjetja Marijanu Jedovnickem. Po mnenju nekaterih uporabnikov v Šaleški dolini ste cene storitev precej dvignili. Katere storitve ste dvignili, za koliko in zakaj ?
»1. decembra 2008 smo dvignili samo ceno za čiščenje komunalne odpadne vode, in sicer z 0,2421 na 0,7199 evra/m3 z DDV-jem. Zakaj? To storitev smo obračunavali do omenjenega dne po ceni, določeni za staro čistilno napravo, nova čistilna naprava pa obra tuje že od oktob ra 2006. Čeprav smo na pristojne državne službe vložili zahtevek za dvig cene oktob-
ra leta 2007, smo dobili zeleno luč za dvig cene šele ob izteku lanskega leta. Če je stara čistilna naprava očistila odpadne vode do 40 odstotkov, nova pa jih očisti več kot 90 odstotkov, so najbrž tudi stroški obratovanja višji. Aktivnosti za čisto okolje, za kar smo poskrbeli z vlaganji v centralno čistilno napravo Šaleške doline, stanejo, stroške pa moramo plačati onesnaževalci. Reka Paka se po soteski Penk danes vije precej čistejša, kot se je do oktobra 2006.«
Kaj predstavlja dvig cene za povprečno stanovanje 4-članske družine? »Ob porabi 16 kubičnih metrov vode na mesec je za čiščenje odpadne vode po stari ceni plačala 3,8736 evra/m3 na mesec, po novem pa plača 11,5184 EUR/m3 na mesec (z DDV-jem) ali sedaj plača več 7,6448 evra/m3 na mesec.
Vendar moram ob tem poudariti, da že od aprila 2008 plačujemo uporabniki, priključeni na čistilne naprave, bistveno nižjo okoljsko dajatev za onesnaževanje voda (taksa za obremenjevanje voda). Ob upoštevanja tega dejstva plača za 16 kubičnih metrov čiščenja onesnažene vode sedaj več le 3,0992 evra/m3 na mesec (z DDV-jem vred).
Večina prebivalcev želi čisto okolje, težko pa sprejema strošek, potreben za izvajanje čiščenja onesnažene vode. Večji strošek, kot je poraba, predstavlja na položnici priključna moč. Tudi ceno slednje ste dvignili in zakaj? »Cene za priključno moč v jeseni nismo dvignili. Kljub naraščanju stroškov smo jo dvignili po več kot dveh letih mirovanja za manj kot 3 odstotke šele 1. junija lani. Po dveh letih je lani dvignil ceno tudi dobavitelj toplotne energije - Teš. Cena za priključno moč je poskočila s 13,7406 na
16,4750 evra/MWh« (z DDV-jem). Uporabniki menijo, da se jim varčevanje z energijo ne pozna na položnici, saj predstavlja cena priključne moči dve tretjini stroška.
Marijan J edovnicki:» Čas bi že bil, da bi se bolj kot os troških in cenahp ogovarjali tudi ok akovosti komunalnihd obrin«.
»Višina priključne moči je odvisna od tipa uporabnika. Ti v individualnih hišah plačujejo približno enako visoke akontacijo čez celo leto, merilne naprave pa očitamo dvakrat na leto. Če je bila poraba višja ali nižja od akontativne, sledi poračun. Strošek priključne moči predstavlja eno dvanajstino letnega stroška pri vseh uporabnikih. Tudi pri tistih v večstanovanj-skih blokih. Pri slednjih pa obračunavamo dejansko porabo toplotne energije, saj to popisujemo vsak mesec. Sproti pa tudi
zara ču na mo stro šek pri klju čne moči. V zimskih mesecih je poraba energije večja, poleti občutno manjša, ker rabimo energijo le za ogrevanje sanitarne vode. Zato je tudi strošek za energijo v poletnih mesecih nižji kot v zimskih, strošek priključne moči pa je vedno enak. Prispevek za razširjeno reprodukcijo ste, po informacijah, že vključili v stroške za mesec december, odlok pa bo očitno razveljavljen. Kako boste denar vrnili? »Informacija ne drži. Prispevek za razširjeno reprodukcijo smo za mesec december obračunali po starem, v skladu z odlokom, ki je veljal do 31. decembra lani. Zato nismo povečali cene in zato tudi nimamo kaj vračati.« Sliši se, da je prišlo do napak pri obračunu. Uporabnikom naj bi se sicer opravičili, vendar ti pravijo, da se to ni zgodilo prvič. Kako lahko pride do teh napak in kako boste vračali denar ? »Komunalno podjetje izda na mesec približno 16 tisoč 600 položnic in računov. Napake smo ugotovili pri 18 uporabnikih in se jim za to opravi či li. Napa ko smo odkrili dva dni po poslanih položnicah, te takoj stornirali in jim poslali nove položnice s pravimi zneski. Do napak lahko pride iz več razlogov.Tokrat pri omenjenih 18 uporabnikih računalniški program ni registriral popravljenih količin porabljene energije. Seveda se trudimo, da prihaja do napak čim manj. V večini mesecev v letu teh ni, a o tem se ne govori.« Kako odgovarjate tistim, ki menijo, da delate po domače, marsikaj tudi nezakonito? »Kaj takega najostreje zavračam. To so zlonamerni namigi. Ne vem, če imajo v katerem podjetju toliko nadzora, kot ga imamo v našem. Zadeve redno in temeljito preverjajo ustrezni državni organi, nji-
hove službe, inšpekcije in še kdo. Doslej nih če od njih ni ugotovil bistve nih napak pri poslovanju. V javnem podjetju ni mogoče delati po domače. Zako nodaja je natančna, jasna, vzpostavljeni so kontrolni mehanizmi na vsakem koraku. Prav tako imamo tudi več ISO in tudi drugih standardov, zato nam ne manjka zunanjih presoj. Razen tega smo kot veliko podjetje zavezani reviziji računovodskih podatkov, ki jo vsa ko leto opravijo poob la šče ni revizoiji slovenskega inštituta za revizijo. Zato take namige in govorice še enkrat ostro zavra čam.
Razprava samo o cenah brez upoštevanja kakovosti in zanesljivosti oskrbe s komunalnimi dobrinami ni plodna in ne daje prave slike komunalnega standarda, ki ga zagotavlja Komunalno podjetje Velenje. Ni tako dolgo nazaj, ko je bil ob vremenskih ujmah dobršen del Slovenije brez pitne vode ali so jo morali prebivalci pre-kuhavati, ker ni bila uporabna. Prav tako pri nas ni bilo poplav zara di zama še ne kanalizacije, kar se je prav tako dogajalo drugod. Daljinsko ogrevanje je bistven prispevek k čistosti zraka v naših naseljih in tudi zelo visok standard toplotne oskrbe, da ne omenjam posebej skrbi za varstvo voda. Ko govorimo o stroških komunalnih storitev, zato ni dovolj govoriti le o cenah, ampak je potrebno tudi pomisliti na zavidljivou rejenos tanjev arstvao kolja, v katerem živimo. Naj pa izkoristim to priložnost in uporabnike seznanim, da bodo zaradi zamenjave tehnologije obračuna (stroj ne in pro gram ske opre me pri poslov -ni informatiki) konec tega meseca prejeli novo obliko specifikacije poračuna. Vsebina bo ostala nespremenjena, oblika pa bo bolj pregledna.«
Plazove povzročajo tudi ljudje sami
Travniški plaz dom Grilovo domačijo že odpravljajo - V MO Velenje še 30 plazov, ki ogrožajo komunalno infrastrukturo ali nepremičnine
BojanaŠ pegel
Velenje, 12. januarja - Prejšnji pone deljek, natančno mesec dni po tem, ko je v Lipju pod zaščiteno Grilovo domačijo hudo deževje povzro či lo trav niški plaz, so začeli le-tega odpravljati. Na MO Velenje so namreč ocenili, da drsenje travine zaustavijo vsaj začasno, saj je pod plazom gospodarsko poslopje in stanovanjska hiša, ki sta ogrožena. Ker je hud mraz v januarju poskrbel, da so tla zamrznila, je 40 krat 40 metrov velik plaz obmiroval. Nad domačijo Miljanič pa so v ponedeljek in torek že brneli gradbeni stroji. Če ne bi bilo prejšnji teden snega, bi bila dela že končana, tako pa so jih za nekaj dni morali prekiniti. A vendarle bo ta plaz kmalu saniran do te mere, da hiša pod njim ne bo več ogrožena.
Več o sanaciji plazu v Lipju nam je pove dal pred stoj nik Ura da za javne gospodarske zadeve na MO Velenje Tone Brodnik: »Ko je 12. decembra travina v Lipju začela drseti, smo aktivirali Civilno zaščito in naše strokovne službe. Poskrbeli so za zaščito terena s folijo, kar je preprečilo nadaljnje namakanje zemlje. Strokovnjaki so takrat ugotovili, daje področje preveč razmočeno, da bi začeli sanacijo s pomočjo gradbene mehanizacije, ki pa je nuj na ravno zato, ker plaz ogroža hišo pod njim. Zato smo
preprečili nadaljnjo škodo le z ročnim delom in zaščito terena. 12. januarja pa je naš koncesionar Andrejc, d. o. o., lahko začel gradbena dela na plazu, saj je zemlja zamrz ni la in zato obmi rova la. Začeli smo z drenažami terena v obliki ribje kosti, kar bo omogočilo odvodnjavanje hriba pod Grilovo domačijo, s tem pa preprečimo tudi plazenje hriba. Dokončno bomo plaz lahko odpravili šele spomladi, ko bomo lahko ugotovili, od kod teče voda, kije tudi povzročila plaz.«
Ker bo ravno čez hrib, kjer se je sprožil travniški plaz, tekla nova cesta do parkirišča pod Grilovo doma čijo, bo to seve da le začas na rešitev. »V načrtu imamo izgradnjo parkirišča za avtobuse in osebna vozila, to pa bo namenjeno prav obiskoval cem Gri love doma čije. Kako bomo to izvedli, je nemogoče reči pred pomladjo, ko bomo lahko ugotovili, zakaj plazi.« Sicer pa so začasno odpravljanje plazu ocenili na 5 tisoč evrov, ki jih bo prispeval občinski proračun.
Letos odprava 4 večjih plazov
V letu 2007 so strokovne službe MO Velenje po veliki povodnji v septembru evidentirale kar 107 plazov. Še vedno jih niso uspeli odpraviti 30. »Gre predvsem za plazove,
ki ogrožajo ceste in javno gospodarsko infrastrukturo. Seveda smo povsod poskrbeli za prevoznost cest, vendar se lahko pri ponovnem večjem deževju zgodi, da se
vili plazove nad pokopališčem v Podkraju (Jernej), na Gorici, v Kotah, enega v Vinski Gori in Juvan v KS Plešivec. Odpravili smo tudi nekaj manjših plazov. Letos
gi večji plaz je v Vinski Gori pri Sinanoviču, v načrtu pa imamo tudi odpravo večjega plazu v Lazah v KS Šentilj. Ocenjena vrednost slednjega je 70 tisoč evrov.«
Izvedeli smo še, da je MO Velenje že podpisala pogodbo za odpravo plazu Paternež v Silovi. Mestna občina Velenje plača pri pridobivanju gradbene dokumentacije za odpravo plazu 70 % vrednosti, 30 % pa udeleženec. Pri sami izvedbi pa je obratno, saj 70 % plača tisti, na čigar zemlji je plaz, 30 % pa občinski proračun. »Takšen način
V Lazah so prejšnji teden, pred sredinim sneženjem, začeli odpravljati travniški plaz pod Grilovo domačijo. Poskrbeli bodo, da hiša pod njim ne bo več ogrožena, rešitev pa je le
začasna. (Foto: Gašper Koprivnikar)
na teh mestih utrga še večji plaz. Vse plazove imamo pod nazorom. Smo pa v letu 2007uredili 6 večjih plazov, v letu 2008 pa smo odpra-
imamo v načrtu odpravo plazu Pos-tapinek-Mlačnik v Pesju. Plaz je velik, vrednost sanacije pa je ocenjena na kar 180 tisoč evrov. Dru-
velja tam, kjer se evi dent no vidi, da za plaz ni kriva le narava, ampak so za to, da se je ta sprožil, krivi tudi ljudje, ki so nedovoljeno pose-
gali v prostor. In zato morajo pri sanaciji sofinancirati tudi občani sami.» Kar nekaj plazov naj bi tako povzročili ljudje, ki so brez dovoljenj dograjevali kleti ali kaj podobnega, in to na področjih, kjer so močne meteorne vode. Narava pa očitno takih napak ne odpušča. Tudi zato so pri izdaji gradbenih dovoljenj na področjih, kjer je plazov največ (predvsem v Vinski Gori), še toliko bolj pozorni na konfiguracijo terena in sestavo tal.
Proti Šentilju kmalu po boljši cesti
Izve de li smo še, da v prete klih letih MO Velenje pri odpravljanju plazov ni imela prav velike finančne podpore države. Verjetno zato, ker so na drugih področjih Slovenije utrpeli še veliko več škode zaradi naravnih nesreč. »Nekaj malega finančne pomoči, približno 8 tisoč evrov, smo vendarle pridobili iz državnega proračuna. Z njimi smo pomagali najbolj ogroženim. Smo pa zelo veseli, da smo po petih letih »borbe« uspeli, da je država začela urejati večji plaz na cesti Velenje-Šentilj. Gre za republiško cesto, zato odpravo plačuje Direkcija za ceste RS. Ocenjena vrednost urejanja tega področja je kar milijon evrov. Izvajalci so morali pod cesto zabiti približno 100 pilotov na globini do 18 metrov, ki naj bi sedaj preprečili drsenje zemlje in posedanje ceste. Sanacija naj bi bila končana do 31. maja letos, ko naj bi bila končana tudi obnova ceste na tem ostrem ovinku proti Šentilju. Do takrat pa bo cesta še ved no prevoz na izme nič no, s pomočjo začasnega semaforja,« nam je še povedal Tone Brodnik.
Kriza stiska ljudi in tudi donatorje
Lani na Centru za socialno delo Velenje izplačali za blizu 30 odstotkov več izrednih socialnih denarnih pomoči - Na Območnem združenju RK Velenje terjajo več dokazil o upravičenosti do prehrambenega paketa in pralnega praška
Tatjana Podgoršek
Posledice gospodarske recesije, kot so odpuščanje, zniževanje plač, slabe napovedi o možnostih zaposlovanja in odpiranja novih delovnih mest, so vse prej kot spodbudne. V nekaterih okoljih so z ukrepi, s katerimi iščejo izhod iz težav, razširili krog ljudi z roba preživetja. Šaleška dolina očitno glede tega tudi ne bo izjema. Zato je prav, da se odgovorni pravočasno pripravijo na morebitno povečanje števila oseb, upravi če nih do pomo či, ki naj bi jim omogočila, da nekako staknejo začetek in konec meseca. To smo povprašali v ustanovah, na vrata katerih socialno ogroženi potrkajo najpogosteje - na Centru za socialno delo Velenje, Območnem združenju RK Velenje in Župnijski Karitas Šentilj pri Velenju.
Že lani 30 odstotkov več izrednih pomoči
Po podatkih Centra za socialno delo Velenje je bilo lani v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki 3216 upravičencev do redne, 1545 pa jih je uveljavilo pravico do izredne denarne socialne pomoči. Prvih je bilo v primerjavi z letom 2007 manj za 20 odstotkov, kar kaže na večje zaposlovanje za določen čas, po pogodbi in podobno. Prejemnikov izredne pomoči pa je bilo blizu 30 odstotkov več kot leta 2007. Je to veliko ali malo? »Glede na prejšnja leta veliko. Sploh če vemo, da se pri nas še ne oglašajo delavci Premogovnika Velenje, ampak so v glavnem med prejem-ni ki denar ne soci al ne pomo či delavci Gorenja, Vegrada, upokojenci z nizkimi pokojninami, prejemniki nadomestil za brezposelnost,« je povedala strokovna delavka na centru Majda Godec.
V letošnjih prvih 14 delovnih
Višina redne, podobna je tudi višina izredne denarne socialne pomoči, znaša za eno odraslo osebo 221,70 evra, za 2 odrasli osebi 376,89 evra, za tričlansko družino (en otrok) 443,70 in za štiričlansko družino 509,91 evra.
Redno pomoč upravičenec prejema tako dolgo, kot traja materialna ogroženost (z eno odločbo za 6 mesecev, nato ponovno vloži vlogo), za dodelitev izredne pomoči pa lahko nekdo zaprosi le enkrat, največ dvakrat na leto.
dneh je na vrata referata za socialno denarno pomoč na centru potrkalo precej več ljudi kot doslej. Prejeli so že blizu 80 vlog za dodelitev redne in približno 50 za dodelitev izredne denarne pomoči. Glede na prakso pričakujejo precej večji naval v zadnjih dneh meseca. Nič neobi čaj ne ga ni, če kak šen dan dobijo tudi 150 vlog za dodelitev denarne pomoči. V povprečju so teh lani dobili na mesec 400.
So na centru pripravljeni na povečano število prosilcev in upravičencev? »Težko bi se posebej pripravi li, kaj ti denar no soci al no pomoč financira država. Ljudi pa
seveda seznanjamo s pravicami, ki jih po zakonu o socialnem varstvu imajo. Še posebej v težkem položaju so tisti, ki zaradi cenzusa (221,70 evra na mesec) niso upravičeni do redne denarne socialne pomoči, in upokojenci z nizkimi pokojninami.«
Do redne denarno socialne pomoči je upravičena odrasla oseba, ki zaradi različnih vzrokov nima dovolj sredstev za preživetje in ne dosega cenzusa, to je 221,70 evra na mesec, dve odrasli osebi v družini, ki ne presegata 376,89 evra, 3-članska družina 443,70 in 4-članska družina 509,91 evra.
Upravičenci do izredne denarne socialne pomoči pa so tisti, ki nekoliko presegajo cenzus za redno pomoč ali pa so se znašli v hudi stiski zaradi okoliščin, kot je izguba dohodka, smrt v družini, požar, poplave.
Majda Godec je še povedala, da se je v minulih letih običajno v tem času višina denarne socialne pomoči valorizirala z rastjo cen življenjskih potreb ščin. Letos pa ne bo tako. Po podatkih Statističnega urada RS namreč rast cen v obdobju julij-december preteklega leta ni presegla vrednosti 100, zato uskladitve v tem mesecu ne bo.
Pripravljeni bolj slabo
Po besedah Darje Lipnikar, sekretarke Območnega združenja RK Velenje, bo leto 2009 precej težje, kot je bilo lan sko, tudi za samo organizacijo, »kajti kriza stiska tudi donatorje. Če stiska te, to pomeni manj donacij za RK. Manj donacij pa manj denarja za nakup prehrambenih izdelkov za pakete, ki jih delimo socialno ogroženim družinam in posameznikom. Zaskrbljeni smo lahko še toliko bolj, ker smo na lanski zadnji delitvi prehrambenih paketov in pralnega praška zaznali več novih prosilcev. Na vaše vprašanje, kako smo pripravljeni na krizo, na večje število upravi čen cev do pomo či, lah ko zato odgovorim: bolj slabo. Kot dokaj zanesljive donatorje lahko izpostavim vse tri lokalne skupnosti v Šaleški dolini.« Lipnikaijeva je povedala, da so se s slednjimi že dogovorili o donaciji. Denar za nakup prehrambenih izdelkov za pakete naj bi zagotovile ob svojem občinskem prazniku in v tednu RK. Prav tako upa, da bodo tudi letos prejeli prehrambene pakete iz ukrepov EU, računajo pa še na sredstva Fundacije za financiranje invalidskih organizacij. »Če se nam
Sekretarka Območnega
združenja RK Velenje Darja Lipnikar: »Za zdaj smo še pokrivali potrebe.«
bo izšla taka računica, bomo naše socialno ogrožene posameznike in družine razveselili s prehrambenimi paketi in pralnim praškom štirikrat v letu. Lani je bilo tako.«
Poleg prehrambenih paketov in pral ne ga praška poma ga RK pomoči potrebnim še z rabljenimi oblačili in obutvijo. Prevelikega zanimanja zanje ni. Za zdaj je, zagotavlja Lipnikarjeva, v skladišču dovolj rabljenih oblačil, primanjkuje morda obutve.
Prijave zbirajo do konca tega meseca
V letu 2008 so se na Območnem združenju RK Velenje dvignila merila o upravičenosti za pridobitev pomo či. Ker se bojijo, da bo letos prosilcev več, zahtevajo tudi več dokazil. Poleg dosedanjih potrdil je potrebno zagotoviti še fotokopijo dohodninske odločbe za leto 2007. Tisti, ki živijo sami in so prijavljeni na centru za socialno delo, pa morajo priložiti še odločbo centra. »Razlog za novosti so opozorila samih iskalcev pomoči, ki so zaznali, da so med njimi tudi taki, ki so našo pomoč izkoriščali. Na osnovi dohodninske odločbe pa bomo vedeli, ali in koliko imajo prosilci vzdrževanih družinskih članov. Ob tej priložnosti naj opozorim še na nekaj: občani, ki menijo, da bodo v letu 2009 upravičeni do pomoči RK, se morajo prijaviti na sedežu območnega združenja do konca tega meseca. Ob prijavi morajo predložiti potrebna dokazila. Nato se bo sestala naša komisija, na sejo pa bomo povabili še predstavnika centra za socialno delo in Karita-sa. Skupaj se bomo dogovorili o meri lih in na osnovi teh deli li pomoč že prijavljenim in tistim morebitnim občanom, ki se bodo nenapovedano znašli v težkem položaju med letom,« je še poudarila sekretarka Območnega združenja RK Velenje Darja Lipnikar.
Za hrano se doslej še ni nihče javil
Poleg RK se ljudje, ki se znajdejo v stiski, obračajo tudi na Karitas. Pod okriljem Škofijske karitas Celje delujejo v tukajšnjem okolju Župnijske Karitas Šaleške dekanije, blaženega A. M. Slomška Velenja, Šoštanja, Vinske Gore in Šentilja pri Velenju. Fanika Grošl, ki koordinira delo v slednji, je povedala, da se pri njih še ni nihče oglasil in pro-
sil za hra no. » Pozna se, da smo bolj kmečko zaledje. Tovrstnih stisk doslej še nismo zaznali, če pa se bodo pojavile, se bomo temu primerno organizirali. Sicer pa bi radi ljudje predvsem denar. Tega pa imamo malo, saj lahko razdelimo le toliko, kot nam ga kdo podari ali kolikor zaslužimo s prodajo izdelkov, ki jih izdelamo prostovoljci sami: novoletne voščilnice, adventni venčki in podobno.«
V javni kuhinji razdelili 9500 pre hram be nih obro kov
Na Cesti Simona Blatnika v Velenju deluje v Vegra dovem sam skem domu tri leta javna kuhinja. V njej so lani razdelili 9500 obrokov pre-
hrane, leto prej 8865. Upravičenci do obroka so občani, prejemniki denarne socialne pomoči, občani z nizkimi pokojninami in tisti, ki zaradi različnih vzrokov (brezdom-stvo, alkohol, mamila, Romi) nimajo dovolj sredstev za preživetje. Upravičenost ugotavljajo na Centru za socialno delo Velenje, kjer izdajo tudi potrdilo o upravičenosti do obroka prehrane
Kdo je upravičen do pomoči RK?
Do pomoči RK so upravičeni posamezniki ali družine, ki ne presegajo 221,70 evra na družinskega člana, upokojenci, ki živijo sami in imajo pokojnine z varstvenim dodatkom, osebe, ki so prijavljene na centru za socialno delo, živijo same in imajo kot edini vir dohodka samo pomoč centra.
K prijavi za dodelitev prehrambenega paketa morajo prosilci priložiti oseben dokument, fotokopijo dohodninske odločbe za leto 2007, fotokopijo veljavne odločbe centra za socialno delo in dokument, iz katerega bo razvidna višina zadnjih dohodkov.
Lani 1300 prehrambenih paketov več kot leta 2007
Lani je Območno združenje RK Velenje razdelilo socialno ogroženim družinam in posameznim v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki 2744 prehrambenih paketov in prav toliko paketov pralnega praška ali 1300 paketov več kot leta 2007. Razdelili so jih med 581 družin oziroma posameznikov, kar je približno toliko kot leta 2007. To pa zato, ker so lani dvignili merila za upravičenost.
Prevelikega zanimanja za rabljena oblačila ni, primanjkuje pa obutve.
Oblačila naj bodo oprana in cela
Skladišče rabljenih oblačil in obutve je odprto za sprejemanje in izdajanje blaga vsako prvo in drugo sredo v mesecu, od 12. do 16. ure. Seveda lahko občani prinesejo oblačila tudi na sedež Območnega združenja RK na Foitovo 2 v Velenju, vendar se morajo o tem prej dogovoriti. »Pomembno je, da so oblačila oprana in cela. Potrdilo o kemično očiščenih oblačilih, kot govorijo nekateri, pa ni potrebno. Tega nismo nikoli zahtevali in ga ne zahtevamo niti sedaj,« pravi Lipnikarjeva.
-	ob nakupu otroške, mladinske sobe ali spalnice v vrednosti nad 1.000,00 EUR praktično darilo
-	program ANL 20 % ceneje
-	odprodaja programa dnevnih sob OLJKA 35 % ceneje
-	otroške in mladinske sobe ROSA-10% gotovinski popust (tri nove barvne kombinacije)
-	kuhinje DANA v novih modernih barvah visokega sijaja
-	pisarniško pohištvo
-	nagradno žrebanje kupcev
-	gotovinski popusti, hitri krediti, takojšnja dobava
-vabljeni v delno prenovljen in razširjen salon pohištva GARANT na Polzeli
cifcmDS QG&© °
-POHIŠTVO ZA VAS DOM
Pohištvena industrija, d.d.. Polzela Polzela 176 a Industrijska prodajalna: tel.: 03/70 37 130,70 37 131, e-pošta: info@garant.si maloprodaja@garant.si www.garant.si

POGOVOR
Strankarska pripadnost ne bo igrala vloge
Prizadeval si bo za gradnjo bloka 6, določitev statusa Bolnišnice Topolšica in hitro cesto - delo župana opravlja neprofesionalno - O tretjem podžupanu ne razmišlja
Milena Krstič - Planino
Darko Menih, doma v Topolšici, kjer se je tudi rodil, bo naslednji mesec napolnil 61 let. Končal je študij na Fakulteti za šport v Ljubljani. Štiriindvajset let je bil zaposlen v osnovni šoli Karla Destovni-ka Kajuha v Šoštanju kot profesor športne vzgoje, osem let kot ravnatelj, eno leto kot pomočnik ravnateljice Osnovne šole Šoštanj. Sedaj je župan Občine Šoštanj in prvi mandat poslanec SDS v
državnem zboru. Zaradi izvolitve za poslan ca se je odlo čil, da bo naloge župana Občine Šoštanj opravljal neprofesionalno. Kakšni so občutki na začetku poslanskega mandata? »Moram priznati, da kar malce tesnobni. Nisem pričakoval, da bom izvoljen. Ker pa so se volilci tako odlo čili, jim obljubljam, da bom delo poslanca opravljal po svojih najboljših močeh, s polno odgovornostjo in pošteno.« Delujete v poslanski skupini SDS, poleg tega ste član treh delovnih teles.
»Članstvo v vseh treh mi je pisano na kožo. Gre za zdravstvo, promet ter kulturo, šolstvo, šport in mladino.«
Že kaj sodelujete s poslanci tega območja?
»Doslej te priložnosti še ni bilo, smo se pa že srečali na gospodarski zbornici. Poznamo se, zaupamo si in ne vidim ovir za prihodnje sodelovanje.« Katere pa so ključne zadeve, tiste, na katerih ste prepričani, da boste s poslanci tega območja na istem bregu?
»Kar nekaj je takih, kjer strankarska pripadnost niti v Šaleški dolini niti v regiji SAŠA ne bi smela igrati nobene vloge. Ena je gradnja bloka 6, za kar se vsi zavzemamo. Vemo, da bo gradnja bloka v Šoštanj prinesla tudi vrsto negativnih stvari, a je nujna. Druga pomemb na zadeva se mi zdi
Njegova poslanska pisarna, odprta ob ponedeljkih med 15. in 17. uro v Uradu župana v Šoštanju, je namenjena prebivalcem Šoštanja, Šmartnega ob Paki, tudi Velenja ter Polzele, Braslovč, Prebolda, Vranskega in Tabora.
Bolnišnica Topolšica. Urediti je treba njen status, se odločiti, kaj bo. Bo negovalna bolnišnica, dia-
Darko Menih:»Pri sodelovanju s poslanci tega območja ne vidim nobenih ovir.«
gnostična bolnišnica ali kaj tretjega? Tako kot je zdaj, dolgo ne bo šlo. Tukaj bo mora lo zadeve dokončno urediti tudi Ministrstvo za zdravje. Bolnišnica je velikega pomena za celo SAŠA regijo. In seveda hitra cesta. Enotni smo si, da jo je treba čim prej udejanjiti. Gospodarstvo zahtevo svoje. Prometne povezave doline s Slovenijo so slabe. To je dejstvo. Upam tudi, da bo v man da tu te vla de naposled le prišlo do ustanovitve pokrajin.«
Komaj ste začeli prejemati poslansko plačo, že vam jo bodo znižali za 200 evrov.
»Tudi poslanci morajo dati zgled, čeprav velikega prihranka s tem ne bo. V tem ne vidim problema, čeprav bi bilo treba varčevati kje drugje, a simbolika tudi nekaj pome ni.« Pravico imate do poslanskega stanovanja. Ga imate?
»Ne, ker mislim, da ga ne potrebujem. Seje se običajno iztečejo tako, da lahko pridem domov. Iz Ljubljane do Šošta-
Vključen je v delo treh teles državnega zbora, in sicer za zdravstvo in promet ter kulturo, šolstvo, šport in mladino.
nja je ura vožnje.Vmes se oglasim na občini, da še kaj postorim in uskladim tisto, kar mi pripravijo sodelavci, tako da življenje v občini nemoteno poteka.« Kako ste v Občini Šoštanj organizirali delo?
»Preko kolegija podžupanov, tako kot je bilo delo organizirano že doslej. Morda je zdaj malo bolj poudarjeno to, da imata podžupana več pristojnosti. Kot že rečeno, pa sem na občini vsak dan.« Šlo pa bo?
»Mis lim da. Pod žu pa na in zaposleni v občinski upravi zadevo razumejo.« Boste imenovali tretjega podžu-pa na?
»O tem nisem razmišljal. Zdaj, ko je pred nami kriza, to niti ne bi bilo pametno. Kasneje morda.«
Šoštanjčani za šestko
Nadaljevanje s 1. strani Direktor TEŠ dr. Uroš Rotnik jim je predstavil sedanje obratovanje in uspešno izpeljane ekološke projekte, ki v celoti zadovoljujejo sedanjo zakonodajo, ki pa se iz leta v leto zaostruje. S sedanjo opremo bi se zato življenj ska doba TEŠ počasi iztekala, nazadnje bloka pet v letu 2025. Z izgradnjo šestega bloka bodo obstoj termoelektrarne podaljšali najmanj do leta 2050. V celoti bodo zadostili ekološkim
zahtevam, dosegli pa bodo tudi bistveno boljši izkoristek. Ta je na prvih treh blokih le 26-odstoten, na četrten in petem 33, na šestem pa bo 43-odstoten. To pomeni, da bo za enako količino električne energije kot so jo leta 2007 pridobili v blokih od 1 do 5, blok 6 namesto štirih porabil le 3 milijone ton lignita. Emisije ogljikovega dioksida se bodo z 1,2 kg/kWh zmanjšale na 0,85, izpusti žveplo-vega dioksida pa se bodo s pomoč-
jo še učinkovitejših naprav zmanjšali na tretjino, dušikovi oksidi pa celo na četrtino.
Povedal je, da potekajo priprave skladno s plani, dokumentacijo so v glavnem že pridobili, trenutno pa pripravljajo razpise in tudi že razpisujejo posamezne sklope del. Najbolj zahtevna je priprava finančne konstrukcije, ki mora biti sklenjena do jeseni. Računajo, da bodo v letošnjem letu uredili brežine, hladilne stolpe blokov 1, 2 in 3 pa
bodo porušili spomladi prihodnje leto, tako da bodo lahko pozimi z njimi še obratovali. Celoten projekt izgradnje so zastavili tako, da bodo okolje čim manj motili; to bo veljalo tudi za vsa rušitvena dela, vsem nevšečnostim pa se seveda ne bodo mogli izogniti.
Želijo boljše sobivanje
Na okrogli mizi, ki so jo pripravili v sodelovanju z občino in krajevno skupnostjo Šoštanj, so se krajani aktivno vključili v razpravo. Bili so kritični, saj ocenjujejo, daje Šoš-
Župan Občine Šoštanj Darko Menih, predsednica KS Šoštanj mag. Vilma Feoe, član koordinacijskega odbora Frano Druks in
direktor TEŠ dr. Uroš Rotnik med okroglo mizo
tanj, kije bil zaradi energetike močno degradiran, iz tega naslova premalo dobil za razvoj. Prav nihče pa ni bil proti nameravani izgradnji šestega bloka. Pričakujejo pa, da bo več denarja namenjenaga za razvoj njihovega okolja, pa tudi individualne odškodnine.
Franc Druks, član koordinacijskega odbora za spremljanje načrtovanja in izgradnje šestega bloka je med drugim dejal: "Noben normalen človek ne nasprotuje izgradnji šestega bloka. Ta je v narodnogospodarskem interesu, v interesu regije in celotne Šaleške doline." Dodal pa je, da želijo doseči večjo kakovost sobivanja, ki si jo je Velenje uspelo ustvariti, Šoštanj pa je bil porinjen ob stran. Šoštanjčani po njegovih besedah pričakujejo izdelavo celovite zdravstvene ocene
	
REKLI	EM"]
Krajani so se množično udeležili vseh treh dogodkov, na okrogli mizi pa podprli gradnjo šestega bloka. Seveda pa računajo
ob tem tudi na hitrejši razvoj svojega okolja.
vplivov obratovanja TEŠ na zdravje prebivalcev Šoštanja in Lokovi-ce, analizo vpliva na okolje in oceno vpliva elektromagnetnega sevanja na zdravje ljudi v tem okolju. Individualne odškodnine pa naj bi reševali s subvencioniranjem oziroma brezplačno elektriko, ogrevanjem, pitno vodo in telekomun-kacijami.
Ude ležen ci okro gle mize so se razšli zadovoljni in odločeni, da se bodo na to temo še pogovarjali. Mag. Vilma Fece, predsednica krajevne skupnosti Šoštanj, jim je zagotovila, da bodo pripravili še kakšno srečanje; tudi zato, ker se morajo dobro pripraviti na čas, ko se bo število prebivalcev v njihovem kraju za nekaj časa praktično podvojilo.
Franc Druks:"Zelo sem zadovoljen, da smo odprli številna vprašanja in se o njih pogovarjali. S tem smo preprečili, da bi jih še naprej pometali pod preprogo. Zame je veliko presenečenje, daje prišlo toliko ljudi in da niso molčali, ampak spregovorili otežavah, kijih čutijo. Niti eden pa ni rekel, da blok šest ni potreben. Vsi smo zahtevali le bolj znosno sobivanje, pa seveda tudi nadomestila za razvrednotenje našega premoženja. Za primer naj povem, da je hiša, ki je v Velenju vredna med 200 in 300 tisoči evri, v Šoštanju le med 120 in 150 tisoči evrov."
Darko Menih: " S TEŠ dobro sodelujemo. Storili smo vse, da niso izgubljali časa s pridobitvijo dokumentacije, pa tudi sicer se pripravljamo na sprejem velikega števila delavcev, ki bodo prišli v naš kraj v času gradnje šestega bloka. Zagotoviti hočemo večjo prisotnost policije (z odprtjem policijske postaje ali vsaj pisarne), večjo zdravstveno oskrbo, ustreznejšo prometno infrastrukturo ..."
Ivan Ojsteršek: "Šoštanj se mnogo prepočasi razvija, na vseh področjih zaostajamo. Na področju prometne ureditve
smo 100 let za drugimi, saj ne premoremo niti enega semaforja, največja sramota pa je naša kanalizacija, ki ni urejena pa čeprav smo le streljaj od centralne čistilne naprave."
Danilo Čebul: "Blok 6 je za nas velika priložnsot, ki jo moramo izkoristiti; zato ni dovolj, da se pogovarjamo o boljši cestni infrastrukturi in podobnem, ampak moramo zastaviti tudi razvojne projekte."
Peter Šlutej: "Nikakor ni modro, da se med občinami prepiramo: Bolje, je da strnemo sile in izkoristimo naša dva poslanca in minis tra, da doseže mo, da bo prišlo ob gradnji šestega bloka več denarja tudi za razvoj tukajšnjega okolja."
Bernarda Ovčjak: "Mi, ki živimo v bližini TEŠ, dopoldne ne vidimo sonca vse od septembra do konca marca, pa tudi cel Šoštanj je pogosto v temi."
Miro Jenko: "Ne bodimo nevoščljivi Velenju, ki se je uspešneje razvilo in se lotimo svojih problemov, kijih ni malo. Jaz na primer sem ob malo večjem sneženju, pa čeprav sem le slabih 500 metrov od TEŠ, brez elektrike, pločnikov pa ne moremo zgraditi, ker ne dogovorimo lastniških vprašanj..."
6
UTRIP
na
h; tis 22. januarja 2009
'i?
Od srede do ponedeljka - svet in domovina
a

Sreda, 14.j anuarja
Žalostno so dan začeli vsi 303 delavci, ki jih je vodstvo ormoške družbe Carrera Optyl sklenilo odpustiti. Kaj bo rešilo gospodarsko krizo in kdaj se bo to zgodilo, ni bilo jasno. So si pa bili predstavniki ZSSS enotni glede nestrinjan-ja s predlogom zako na o delnem subvencioniranju delovnega časa. Svoje negativno stališče so izkazali s protestom pred državnim zborom, ki se gaje udeležilo okoli 100 njihovih članov. »Delodajalci znižujejo delovni čas, pa tudi plače za deset odstotkov, zdaj pa bodo dobili subvencije kot nagrado,« je v zvezi s tem dejal Dušan Semolič.
Vodje poslanskih skupin koalicij-
Neverjetno nesrečo so preživeli vsi potniki in člani posadke.
Podjetje je določilo kriterije, po katerih bodo odpustili 303 delavce.
skih strank SD, Zares, DeSUS in LDS so podpisali sporazum o medsebojnem sodelovanju in sodelovanju v vladi in DZ. Kot je pojasnil vodja poslanske skupine SD Bojan Kontič, bo sporazum prispeval k nadgradnji v sodelovanju poslancev koalicijskih strank. Vodja poslanske skupine Zares Cveta Zalokar Oražem pa je sporazum komentirala tudi kot nadgradnjo koalicijske pogodbe. Kot je povedala, dogovor natančneje definira način sodelovanja in pravočasnega ter popolnega medsebojnega obveščanja.
Medtem ko so v Egiptu ugotavljali, ali bi lahko med Gazo in Izraelom dosegli premirje, so drugi šteli in ugotavljali, da je žrtev izraelske ofenzive že več kot tisoč.
Drama pa se ni odvijala le na vzhodu. Ruski predsednik Dimitri Medvedjev je namreč predlagal sestanek vseh porabnic ruskega plina, na kar so se odzvali iz Ukrajine in dejali, da to pozdravljajo, a ne nameravajo priti v Rusijo.
Četrtek, 15.j anuarja
Strokovni svet SDS je oblikoval pobudo za podpis sporazuma partnerstva za razvoj in odgovore na izzive gospodarske krize. Kot je dejal Janša, s pobudo sledijo pozivu predsednika vlade Boruta Pahorja, ki je v svojem nastopnem govoru v parlamentu ponudil podobno sodelovanje tudi v tem man da tu.
Mediji so poročali, da zunanje ministrstvo pripravlja deklaracijo o nadaljnjem urejanju odnosov s Hrvaško, pri čemer bo poudarek na vprašanju določitve meje. Premier Pahorje ob tem dejal, daje to edini dokument v zvezi s Hrvaško, ki nastaja v vladi, pripravlja pa ga zunanji minister Samuel Žbogar s sodelavci in strokovnjaki.
To pa ni bila edina Pahorjeva odločitev tega dne: kabinet predsednika vlade je sporočil, da do preklica ne bo izvajal zakonske možnosti določitve višje osnovne plače javnim uslužbencem v kabinetu.
A kljub ljudskosti odločitve, ta ni bila na prvem mestu novic dneva. Prehitela jo je namreč tista o letalu U. S. Airways Airbus A320, ki je s 148 potniki in člani posadke kmalu po vzletu z letališča La Guardia v New Yorku pristalo na reki Hudson. Po trče nju z jato ptic, je pilot pogumno rešil vse potnike.
Ministrica napoveduje spremembe.
Ob vsem tem pa je Kitaj ska še kar napredovala. Po podatkih Pekinga in Svetovne banke je postala tretje največje svetovno gospodarstvo. Prehitela je Nemčijo in se hitro približuje Japonski.
Petek, 16. januarja
Delavna je bila ministrica za javno upravo, ki je napove da la, da obstoječa ureditev volilcem ne daje odločilnega vpliva na dodelitev mandatov kandidatom, zato bodo sledile spremembe. Irma Pavlinič Krebs je napovedala še pogajanja o drugem izplačilu za odpravo plačnih nesorazmerij in omenila spremembe zakona o plačah v javnem sektorju.
Skladno s tem nas je presenetila napoved Pavla Gantarja, da so predsednik državnega zbora in vodje poslanskih skupin dosegli večinsko soglasje o znižanju poslanskih plač. Gantar je pojasnil, da se bodo poslancem plače znižale za približno 200 evrov bruto.
Izvedeli pa smo tudi, da bodo slovenske pokrajine poskušali konstituirati leta 2011. Kot je dejala ministrica Zlata Ploštajner, bo vladna služba za lokalno samoupravo in regionalno politiko v letu 2009 pokrajinam namenila posebno pozornost.
Avstrijo pa je pretresal nov škandal, saj so na kmetiji v okolici Ivni-ka na Štajerskem odkrili žensko, kije bila zasužnjena kar 38 let.
Sobota, 17.j anuarja
Osrednja tema dneva je bilo dogajanje na vzhodu. Podporo Palestincem v Gazi, kjer je potekal že 22. dan izraelske ofenzive, so z mirnim protestnim shodom izrazili tudi Slovenci, ki so se odzvali vabilu Slovenske muslimanske skupnosti.
Veliko je bilo povedati o dogajanju na Vzhodu.
Obrambna ministrica Ljubica Jelušič je napoveduje udeležbo slovenskih vojakov v mirovni operaciji v Gazi, če bi do nje prišlo. Kot je dejala, je sodelovanje pri urejanju razmer v mednarodni skupnosti za Slovenijo obveznost že zaradi članstva v Natu in Evropski uniji.
Izraelski premier Ehud Olmert je napovedal, da njegova država v nedeljo opolnoči po 22 dneh razglaša enostransko ustavitev ognja. Iz Hamasa pa so ob tem sporočili, da bodo nadaljevali boj, dokler se Izrael ne umakne iz Gaze. Osama Hamdam, predstavnik Hama-
sa v Libanonu, je izjavil, da ne morejo ponuditi nič novega: »Ali izpolnijo naše zahteve ali pa se bodo spopadi nadaljevali.«
V Moskvi so potekali pogovori za rešitev plinskega spora. Ruski premier Vladimir Putin seje sešel z ukrajinsko premierko Julijo Timo-šenko, tam pa sta bila tudi evropski komisar Andris Piebalgs ter češki minister za industrijo in trgovino Martin Riman.
Povsem drugače pa je prah javnosti dvignila urugvajska ministrica za notranje zadeve Daisy Tourné, kije na interaktivni strani Face-book objavila svojo fotografijo pod prho. Političarka, ki so jo opozicijski voditelji označili za »ekshibici-onistično«, je postavila fotografijo nad besedilom »Nič ni bolj naravnega kot ženska pod prho.«
Nedelja, 18.j anuarja
Društvo nezaposlenih in socialno ogroženih je pove dalo, da si prizadevajo še letos po zgledu Avstrije in Italije odpreti trgovine za tiste ljudi, ki so socialno ogroženi. Predsednik Ivan Cencelj je pojasnil, da so za ta projekt že pridobili podporo ekonomsko-socialnega sveta, podpirali pa naj bi jih tudi v parlamentu.
Izraelski vojaki so se po enostranski prekinitvi ognja na območju Gaze vendarle umaknili s ključnih položajev v mestu Gaza in okoli njega proti meji z Izraelom.
Na končni izid dogajanja na Vzhodu naj bi menda vplival tudi Barack Obama, toda zadnje dni pred nastopom nove službe novoizvoljeni ameriški predsednik očitno ni razmišljal o teh težavah. Obama se je namreč v Washington pripeljal s starinskim vlakom in s tem nekoliko ironično označil začetek nove ameriške oz. svetovne dobe. Na dogajanje v ZDA se seveda ni pozabil odzvati Hugo Chavez, ki je izrazil bojazen, da bodo Barac-ka Obamo ubili, če bo hotel spremeniti ameriški »imperij«.
Prišla je tudi (spet) novica iz Rusije: ruski premier Vladimir Putin in in ukrajinska premierka Julija Timošenko sta le dosegla dogovor o nadaljnjem pošiljanju plina čez ukrajinsko ozemlje. Ukrajina bo od prihodnjega leta dalje za ruski zemeljski plin plačevala toliko kot druge evropske države, kar pa je pre cej več, kot je pla čeva-la zdaj. Timošenkova je dejala, da bosta morali energetski podjetji, ruski Gazprom in ukrajinski Naf-togaz, glede na dogovor sestaviti ustrezni pogodbi. »Takoj ko bosta dogovora o pošiljanju in o pretoku plina podpisana, bodo vzpostavljene vse tranzitne poti v Evropo,«
je dodala in ocenila, da je bil to uspešen dan, saj je bilo doseženo vzajemno razumevanje.
Ponedeljek,
19.j anuarja
j j
Mediji so nas učili, da bi reševanje mejnega spora s Hrvaško lahko potekalo ob prisotnosti posrednika, ki bi lahko bila močna članica EU, ali Vatikan ali pa OVSE. TV Slovenija je poročala, da mora biti do konca hrvaških pogajanj mejni spor med državama nepovratno rešen.
Razveselili smo se, da sta Rusija in Ukrajina podpisali 10-letno pogodbo o dobavi plina, s katero bo omogočena vnovična vzpostavitev dobave ruskega plina čez Ukrajino v Evropo. Julija Timošenko je dejala: »Plin bo stekel v Evropo takoj, ko pride v ukrajinski plinski sistem. Nobenih zamud ne bo.«
Katarina Kre-sal je po srečanju s tožilko Barbaro Brezi-gar napovedala dobro sodelovanje. Ministrica za notranje zadeve in generalna državna tožil ka sta se
zavzeli za skupna izobraževanja tožilcev in policistov in obljubili prizadevanja za boljšo učinkovitost na področju omejevanja gospodarskega in finančnega kriminala, okrepitev preventivnih in represivnih ukrepov na področju preiskovanja in preprečevanja nasilja v družini ter ureditev sistemsko preglednega, učinkovitega in neodvisnega nadzora nad policijo.
Torek, 20. januarja
Vse luči so bile upr te v ene ga moža: »Jaz, Barack Hussein Obama, slovesno prisegam, da bom zvesto opravljal naloge predsednika ZDA in bom po naj bolj ših močeh ohranjal, varoval in branil ustavo ZDA. Naj mi Bog pomaga.« Tako seje slišala prisega 44. predsednika ZDA, ki jo je mož izrekel pred nepregledno (ocenjeno na približno milijon in pol) množico ljudi.
r $ - 1
v-à
Ministrica državno tožilko zdaj gleda manj kritično.
-i
Dogovor o plinu je bil vendarle sklenjen.
Nesporni junak dneva.
Združeni narodi so opozorili, da bo obnova Gaze po izraelski ofenzivi stala več milijard dolarjev, saj je brez strehe nad glavo ostalo več kot 50 tisoč ljudi.
Presenetljivo je bila manj odmevna novica, da naj bi hrvaški premier Ivo Sanader v prihodnjih dneh slovenskemu kolegu Borutu Pahorju poslal vabilo za ogled rokometne tekme na svetovnem prvenstvu na Hrvaškem. Pahor o tem ni slišal drugje kot iz medijev, zato sije vzel več časa za srečanje s predsednikom SDS-a Janezom Janšo. Govorila sta o predlogu partnerstva za razvoj. Za Pahorja je partnerstvo treba postaviti v okvir tega, čemur sam pravi »nova razvojna paradigma«. Kot je dejal, je Janševa pobuda vzajemna, koalicija pa se je na zadnjem vrhu o njej načeloma strinjala, da je koristna.
žabjor
perspektiva
Gikovski kemp
Katja Ošljak
Gik (angl. "geek") je človek, ki se močno navdušuje nad neko rečjo oziroma nekaj zelo strastno počne ali uporablja. V današnjem času to etiketo, največkrat malo hudomušno, pripisujemo osebam, ki so nadpovprečno spretne pri uporabi računalnikov, računalniških igric, programov, interneta in podobne napredne tehnologije. Prav tako lahko ekstremne in vešče uporabnike seveda najdemo tudi na vseh drugih področjih; obstajajo npr. športni giki, knjižni molji, glasbeni friki, gospodinjski giki, ki kompulzivno urejajo svoje domove, križankarji, gobarji itn.
Ce bi izhajali iz starejših pomenov te besede in jo skušali sloveniti v njihovi osnovi, bi govorili o zanesenjakih, čudakih ali posebnežih; tudi takih, ki so nekoč v cirkuških šovih grizli glave miškam in kačam. Brrr, misel na to ni niti najmanj prijetna. Danes se pri razumevanju gikov ne moremo ogniti stereotipu o bolj vase zaprtih osebah, predvsem fantih, ki ždijo v svojih sobah in se redko odpravljajo v družbo, zaradi česar so njihovi socialni stiki omejeni izključno na internetne zveze ali pa še to ne. Pred nekaj dnevi se je bilo mogoče prepričati, da ta stereotip o nedružabnosti še zdaleč ne drži - vsaj za slovenske in nekaj gikov iz okoliških držav se je izkazalo, da so celo zelo odprti ljudje. Zadnjo soboto, 17. januarja, se je v Ljubljani odvijal prvi slovenski barcamp. Konferenca Barcamp Ljubljana je nagovarjala vse domače strokovnjake in ljubitelje, ki se ukvarjajo z informacijsko-komuni-kacijsko tehnologijo, internetom, računalniki... Na Inštitutu Jožef Stefan se je zbralo vsaj kakšnih sedemdeset dobro razpoloženih nasmejanih ljudi, ki so se celodnevnega dogodka udeležili z namenom, da oplemenitijo svoje znanje in slovensko spletno skupnost. Posebnost konferenc barcamp je, da so razpisane brez natančnega programa. Lahko so sicer bolj ali manj jasno tematsko v naprej opredeljene (npr. internet, svetovni splet, knjige, računalniške igre), vendar pa do zadnjega trenutka ni znano, kdo in o čem točno bo predaval. Poanta barcampov je namreč v tem, da je vsak slušatelj hkrati tudi (potencialni) predavatelj.
Udeleženci barcampa se na dan dogodka zjutraj zberejo in ob kavi na listke zapisujejo teme/naslove svojih predavanj. Listke nato lepijo v urnik, v naprej zarisane kvadratke, od katerih vsak predstavlja tridesetminutni termin v predavalnici. Predavatelji, ki se pravočasno (po načelu kdor prvi pride, prvi melje) uvrstijo na urnik, imajo na voljo vsak do dvajset minut časa za predstavitev svoje teme, zadnjih deset minut take seanse pa je namenjenih debati z občinstvom.
Udeleženci prvega domačega barcampa so se že malo po deveti uri nagnetli v avli, natočili kavo v papirnate kozarčke in odhiteli do urnika, da si zagotovijo svoje termine. Velika improvizirana tabla iz štirih zlepljenih šeleshamerjev, kije v treh predavalnicah skupaj napovedovala osemnajst prostih terminov, je bila kmalu polna. Kakšno uro ali dve po začetku je tako bilo možno dobiti le še kak petminutni termin v zaključnem srečanju "lightning talks". Značilnost te zadnje seanse so kratki nastopi, ki potekajo po posebnem protokolu, zaradi katerega so nastopajoči po natanko petih preteče-nih minutah strogo odslovljeni izza govorniškega odra. Ker gre pri "lightning talks" za velike količine podanih informacij v zelo kratkem času, so ti nastopi na barcampih običajno vrhunec dneva. In tako se je izšlo tudi v Ljubljani, saj je mnogo udeležencev ostalo na IJS še dolgo potem, ko je bilo predavanj konec in so v manjših skupinah razpravljali dalje, se dogovarjali za skupne odhode na večerjo in zaključno zabavo, kjer je bilo še veliko več priložnosti za sproščeno druženje.
In da, po pričakovanjih je bilo tudi med slovenskimi barcampovci veliko več fantov kot deklet, čeprav tudi slednje nismo bile čisto neprisotne. In malo je tudi res, da smo na gikovski zabavi veliko več zanimanja zbujale zavoljo svojih ročnih ur, računalnikov, telefonov in fotoaparatov kot pa npr. zaradi oči, barve las in lepih nasmehov.
HIDRAVLIČNI CEPILNIKI
od 61 do 301 pokončni in ležeči pogon preko elektro motorja ali traktorja
■ MOŽEN TUDI NAJEM!
□ www.unilorest.com info@uniforest.si VAŠ TRGOVEC: KZ ŠALEŠKA DOLINA
UNIF0REST d.o.o., Dobriša vas 14a, 3301 Petrovče, Tel.: 03/ 7131410
POGOVOR
V	HTZ ambiciozno napovedujejo rast
V	družbi HTZ Premogovnika Velenje je med tisoč zaposlenimi dobrih 40 odstotkov invalidov - Vedno večji poudarek programom zunaj Skupine - Globino krize in njeno trajanje je težko oceniti
MilenaK rstič -P laninc
Premogovnikova družba, invalidsko podjetje HTZ, je bila ustanovljena leta 2000 kot Higiena, tehnika, zaščita, kar je nakazovalo dejavnost, s katero se bo družba ukvarjala. Ko so se pred dobrim letom odločili za prenovo celostne podobe, so kratice v imenu izpeljali v Harmonijo tehnologije in znanja. Ocenili so, da se je v razvoju družbe pojavilo toliko sprememb, da je bilo to nujno. V podjetju, ki je bilo v začetku usmerjeno izključno v Premogovnik, ustanovljeno pa zato, da so se v njem prezaposlili delovni invalidi, seje v kasnejšem procesu oblikovanja vsebine in programov, ki so sposobni samostojnega delovanja na trgih zunaj skupine, pokazalo, daje vimenu smiselno posebej poudariti pomen inovativnosti in znanja, razlaga direktor družbe dr. Vladimir Malenkovič. Prepričani so, da so dobri zaposleni edina prava konkurenčna prednost vsakega podjetja. Zato jim namenjajo posebno pozornost. Premogovnik je ustanovil HTZ, da bi se v njem zaposlili njihovi delovni invalidi. Teh nekdaj, ko so bili pogoji dela drugačni od današnjih, ni bilo malo. Kako to poslanstvo HTZ uresničuje danes? »Vsi zaposleni invalidi v podjetju HTZ so delovni invalidi. V preteklosti jih je bilo veliko, zdaj se število iz leta v leto zmanjšuje. Vedno in tudi še danes je bilo eno ključnih poslanstev družbe HTZ produktivna zaposlitev invalidov, za kar je bila potrebna sistematična postavitev internega in eksternega izobraževanja. Pogosto je bilo treba delavce dodatno usposobiti za opravljanje drugih del, kot so jih delali pred nastankom invalidnosti, jih prekvalificirati, še prej pa zagotoviti programe, v katerih bodo lahko delali. Temu je tudi danes tako, čeprav je, na srečo, sistematično vlaganje v znanje in v tehnologijo, v humanizacijo dela, v Premogovnikovi osnovni dejavnosti botrovalo zmanjševanju nastajanja novih invalidov.«
Status invalidskega podjetja prinaša bonitete
Po obstoječi zakonodaji je za status invalidskega podjetja potrebno imeti vsaj 40 odstotkov zaposlenih invalidov. Kako zdaj to rešujete, če pravite, da je delovnih invalidov v Premogovniku iz leta v leto manj, delovni invalidi pa se najbrž upokojujejo? »V zadnjih letih se je zaradi omenjenega trenda delež invalidov med zaposlenimi s prvotnih 46, celo 47 odstotkov, znižalo na dobrih 40 odstotkov. Glede na obstoječo situacijo je jasno, da je in bo nujno zaposlovati tudi invalide s trga
delovne sile. To smo v preteklosti že počeli, nadaljevali bomo tudi v prihodnje, vendar pod pogojem, da bomo ime li za to ustrezne programe, v katerih bo potreba po zaposlovanju novih delavcev. Nenazadnje s tem dokazujemo tudi družbeno odgovornost do okolja, v katerem delujemo, kar je vedno bila pomembna naloga tako Premogovnika Velenje kot tudi ostalih družb v Skupini.«
bo ta meja 50 odstotkov. Bodo pa podjetja, ki zaposlujejo nad 50 odstotkov invalidov, imela dodatne ugodnosti. Podjetja bodo morala izkazati način porabe odstopljenih sredstev oziro ma državne pomoči. Če bodo sredstva ostala neizkoriščena, neporabljena, jih bodo invalidska podjetja dolžna vrniti v proračun države. Ocenjujemo, da to za nas ne bo nič pretresljivega.«
Dr. Vladimir Malenkovič: »Blagovna znamka Premogovnik Velenje je na
trgih jugovzhodne Evrope zelo spoštovana.«
Ne glede na to, da imate status invalidskega podjetja, pa morate biti tako kot druge družbe poslovnega sistema, vse manj odvisni od matične družbe. Kako vam to uspeva?
»Še vedno je naš najpomembnejši partner Skupina Premogovnik, se pa iz leta v leto delež realizacije na zunanjih trgih povečuje. Ta trenutek 70 odstotkov prihodkov ustvarimo znotraj Skupine, 30 odstotkov zunaj. Vedno večji poudarek dajemo programom, ki uspešno delujejo na zunanjih trgih.« Napovedujejo se spremembe zakonodaje, ki se dotika invalidskih podjetij. V katero smer bodo šle in koliko se bodo dotaknile vaše družbe? »Gre za uredbo, ki jo je lani avgusta sprejela EU, nanaša pa se na dodeljevanje državne pomoči invalidskim podjetjem s ciljem harmonizacije po pravilih konkurence. V 41. in 42. členu uredba govori o tem, na kak način je možno koristiti odstopljena sredstva oziroma po novem državno pomoč. Pri tem 41. člen opredeljuje, da je možno uveljavljati 75 odstotkov stroškov dela za zaposlenega invalida, 42. člen pa, da je možno 100-odstotno pokrivanje stroškov, vezanih na usposabljanje invalidov, prilagajanje delovnih mest njihovim omejitvam in podobno. Še vedno bo kot meja, kar je zelo pomembno, za ohranitev oziroma pridobitev statusa invalidskega podjetja to, da je v njem zaposlenih 40 odstotkov invalidov. Dolgo je bilo govora celo o tem, da
Koliko pa bo znašal obseg državne pomoči v HTZ?
»Letos ocenjujemo, da okoli 8 milijonov evrov.«
Z začetnih 70 programov na današnjih 40
HTZ je imel v začetku zelo veliko programov, da bi se invalidi lahko produktivno zaposlili. Potem ste število krčili. Koliko programov je v HTZ danes? » Bilo je obdobje, ko je bilo v HTZ več kot 70 programov. Danes imamo znotraj treh divizij - rudarski programi, katere osnovna naloga je zagotavljanje podpore osnovni dejavnosti pridobivanja premoga, izobraževanje in usposabljanje, v katerem so skoncentrirani invalidski programi, in v diviziji eksterni programi, ki so usmerjeni na trge zunaj skupine, okoli 40 programov. Še vedno razmeroma veliko, a v njih dela 1.000 zaposlenih.« Prednost ali slabost tolikšnega števila programov?
»Po eni strani je to lahko prednost, po drugi pa je slabost. Razpršenost dejavnosti pomeni manjše tveganje pri poslovanju. Še zlasti sedaj, ko razmere na trgih niso ugodne. Po drugi strani pa je težje doseči koncentracijo znanja, ekonomijo obsega in še nekatere druge dejavnike, ki so velikega pomena za konkurenčni nastop na trgu. Mi v svojem delovanju v vsakem primeru poskušamo potencirati prednos-
ti in minimalizirati omenjene slabosti.«
Kaj pa menite o krizi?
»Dejansko je tako finančni kot tudi realni sektor v nekakšnem krču. Strinjam se s tistimi ekonomisti, ki pravijo, daje globino krize in njeno trajanje zelo težko oceniti. Menim pa, daje čas za večjo konzervativnost pri ključnih strateških odločitvah, pripraviti se je potrebno za čas, ki bo prišel po krizi. Tedaj bodo pripravljena podjetja v veliki prednosti.«
Jo pri vas že čutite?
»Jo, čeprav manj kot nekatera predvsem izrazito izvozno usmerjena podjetja. Čutimo jo zlasti v programih, veznih na avtomobilsko industrijo, za katero smo opravljali določena dela. Tako smo morali žal ustaviti sodelovanje s Skupino Prevent. Obseg naročil je padel v tolikšni meri, da smo se morali odločiti za zamrznitev obstoječega programa.«
Težko je ocenjevati, kaj se bo dogajalo na trgu
Kaj pa naprej?
»V zadnjih letih nam je prihodke na trgih zunaj Skupine Premogovnik uspelo povečati skoraj za trikrat. Storitve tudi na trgih jugovzhodne Evrope, kamor se z njimi močno usmerjamo, bodo veliko odvisne od tega, kaj bo kriza prinesla. Lani nam je uspelo izpolniti ambiciozno zastavljen plan doseganja eksternih prihodkov, letos imamo zastavljenega še bolj ambiciozno. Naše mnenje je, da imajo projekti, ki smo jih zastavili, realno osnovo, lahko pa kriza povzroči hitro spremembo in vse postavi na glavo. Upamo, da kriza ne bo trajala predolgo, ne izključujemo pa možnosti, da bo prišlo do zmanjšanja povpraševanja po nekaterih storitvah. Investicijski krč čutimo vsi.«
Lansko poslovanje je bilo pozitivno.
»In po pričakovanjih lastnika ter naših napovedih. Dosegli smo blizu 40 milijon evrov prihodkov, kar je v primerjavi z izhodiščnim planom za 17 odstotkov več. Ker smo ambiciozni, za letos napovedujemo 10-odstotno rast.«
Mramor pomemben s finanč ne ga in sim bol ne ga vidi ka
V zadnjem letu je bilo vsaj o treh projektih, ki prihajajo iz HTZ, povedanega precej, denimo o projektu Mramor, v katerega ste šli skupaj s Premogovnikom.
"Za vse nas je bil ta projekt tako s finančnega kot simbolnega vidika zelo pomemben. Šlo je za preboj na nov trg, za veliko referenco in projekt, za katerega ocenju-
jemo, da odpira trg Bosne in Hercegovine in tudi širše. Pri tem se ne bomo zaustavili. Ta projekt teče nad pričakovanji in je dobra osnova za naprej. Pogovarjamo se že o nadgradnji sodelovanja z rudniki Kreka v Tuzli. Obstaja tudi možnost razširitve odkopa v Mramoiju še za 20 metrov. Aktualen je projekt modernizacije rudnika Breza, možnosti sodelovanja so z rudnikom Kakanj... Veselimo se teh izzivov.«
Konkurenca je najbrž prisotna tudi tukaj?
»Seveda, vendar ocenjujem, da imamo določene prednosti. To se kaže v geografski bližini in blagovni znamki Premogovnik Velenje, kije zelo prepoznavna in spoštovana. Nenazadnje smo se tudi pri drugih projektih, ni šlo samo za Mramor, izkazali kot soliden in zanesljiv partner. To je dobra popotnica za naprej.«
Obnovljivi viri energije?
»Začeli smo z blagovno znamko Sone-lex, osredotočeno na izkoriščanje sončne energije. V poslovnem načrtu smo poudarili, da si želimo to nadgraditi z drugimi področji obnovljivih virov energije. V letu 2009 načrtujemo širitev na področje geotermalne energije. Skladno s tem načrtujemo nabavo potrebne opreme in nujne kadrovske okrepitve. Naj omenim še en program, ki ima s tem veliko siner-gij, področje racionalne rabe energije in energetske sanacije objektov. Lani smo skupaj s Premogovnikom ustanovili energetsko pisarno z namenom doseči energetsko optimizacijo porabe vseh vrst ener-gentov v Skupini Premogovnik. V njej vidimo možnost racionalizacije ter pridobitev znanja in izkušenj, ki jih bomo lahko tržili tudi zunaj skupine.«
Za AquaVallis prelomno leto
Veliko pozornosti ste namenjali projektu AquaVallis. Se je prijel?
"Lani smo opravili prvo fazo potrebnih raziskav. Bile so izhodišče za tehnične rešitve in konkretne izdelke, ki smo jih ponudili trgu, filtracij ski sistem in pitni-ke. Razvili smo tudi novost - mobilno fil-tracijsko napravo, ki omogoča filtriranje vode v najzahtevnejših pogojih, v primeru elementarnih nesreč, ko se pričakujejo izredne razmere, za vojsko, lokalne skupnosti... Naprava, kije plod izključno našega znanja, je bila že nagrajena. V fazi razvoja je individualna filtracijska steklenica, ki jo bodo lahko uporabljali vojaki, pohodniki, športniki."
Kako pa uporabniki to sprejemajo?
»Težava je, ker je široka uporaba pitni-kov povezana s spremembo miselnosti. Kar spomnite se obdobja, ko smo prvič zasledili ustekleničeno vodo na policah trgovin in smo se vsi spraševali, kdo bo to kupoval. Danes, po tolikih letih, je nakup uste kle ni če ne vode nekaj vsa kda nje ga. Nekaj pozitivnih premikov pri trženju smo naredili v drugi polovici lanskega leta, letošnje bo glede tega prelomno. Pred ekipo je zahtevna naloga.«
Do »Zmagovalne ideje« v natečaju in delavnicah
Velenje - Regijski natečaj »Zmagovalna ideja«, ki se je uradno pričel 14. novembra lani s podjetniško delavnico na Medpodjetniškem izobraževalnem centru (MIC) v Velenju, gre proti koncu, saj je rok za oddajo prijav v obliki izdelanih poslovnih načrtov 23. januar. V času trajanja natečaja je SAŠA inkubator, regionalni podjetniški inkubator, ob strokovni podpori sodelavcev iz Tovarne podjemov izvedel delavnice, katerih namen je bil spodbuditi podjetnike, podjetniške time ter vse, ki razmišljajo o tem, da bi se podali na pot podjetništva, k prijavi in udeležbi na natečaju. Izvajalci delavnic so bili podjetniki, ki so že stopili na uspešno podjetniško pot -kot primeri dobre podjetniške prakse med njimi dve inkubirani podjetji Adnet, d. o. o., in Tela-polis, d. o. o., sodelavci iz podjetja Inceptum, d. o. o., sodelavci Tovarne podjemov in sode-
lavci ter zaposleni Saša inkubator, d. o. o.
Prvi uspešno izvedeni delavnici na MIC-u je sledila delavnica v sodelovanju s Šaleškim študentskim klubom. Študentje so pokazali izjemno zanimanje, interes in motiviranost za podjetništvo. Zadnja izvedena in zelo uspešna je bila delavnica na Ljubnem, organizirana pa je bila v sodelovanju z zavodom Savinja ter ob podpori lokalne skupnosti in županje Anke Rakun. Prijetno in sproščeno ozračje na delavnici je spodbudilo odprt dialog med udeleženci in izvajalci. Večina vprašanj je bilo vezanih na ustanovitev podjetja, vire financiranja, podjetnikom smo predstavili storitve Saša inkubatorja in orodje za pripravo poslovnih načrtov. Pred zaključkom natečaja je SAŠA inkubator 16. januarja na svojem sedežu izvedel brezplačne svetovalne ure. Namenjene so bile tako pod-
jetnikom kot vsem, ki razmišljajo o podjetniški poti, razvijanju podjetniške ideje, možnostih koriščenja nepovratnih sredstev EU ter drugih vprašanjih v zvezi s podjetništvom.
Če še nis te odda li svojo prijavo za nate čaj, potem to storite in jo pošljite na naslov SAŠA inkubator, Koroška cesta 62 b, 3320 Velenje, s pripisom za natečaj »Zmagovalna ideja« ali na elektronski naslov info@sasa-inkubator.si. Pogoj za sodelovanje je izdelan poslovni načrt in urejen status intelektualne lastnine podjetniške ideje. Za prve tri najboljše je v nagradnem skladu predvidenih 6.000 evr. Natečaj je pripravljen skupaj z osrednjim regionalnim partnerjem Mestno občino Velenje in partnerjem znanja Tovarno podjemov ter pod generalnim pokroviteljstvom Premogovnika Velenje, d. d.

j
Mestna občina Velenje
vabi na
JAVNO PREDSTAVITEV Strategije razvoja turizma
v MOV 2009-2012, ki bo v ponedeljek, 26. januarja 2009, ob 17. uri v dvorani Centra Nova.
Prijazno vabljeni.
Želijo skupen korak najprej
V Sožitju Velenje, Žalec in Mozirje trdijo, da razvoj celovite družbene skrbi za osebe z motnjami v duševnem razvoju v njihovem okolju nazaduje - Člani iniciativne skupine pri županih Šaleške, Zgornje in Spodnje Savinjske doline
Tatjana Podgoršek
Decembra lani so člani iniciativne skupine, ki jo tvorijo predsedniki in nekateri člani Medobčinskih društev za pomoč duševno prizadetim osebam Sožitje Velenje, Mozirje in Žalec, naslovili na župane in nekatere druge pristojne v lokalnih skupnostih Šaleške, Zgornje in Spodnje Savinjske doline zahteve po celoviti družbeni skrbi za osebe z motnjami v razvoju. Po njihovih podatkih živi na območju upravnih enot Velenje, Žalec in Mozirje oziroma v 16 občinah blizu 350 takih oseb, skrb zanje pa je - po njihovem prepričanju - v zadnjem času precej nazadovala. Nekateri člani iniciativne skupine so na pogovorih pri županih zahtevo že obrazložili, drugi na povabilo še čakajo.
"Z zahtevami ponovno želimo opozoriti širšo javnost predvsem na težave, s katerimi se srečujemo. Ne rečem, da nam v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki v preteklosti niso prisluhnili in tudi kaj naredili. Vendar ocenjujemo, da celovita družbena skrb za osebe z motnjami v duševnem razvoju na našem območju v zadnjem času nazaduje. Z odgovor nimi v lokal nih skup nos tih smo se že dogovarjali, kaj bi bilo potrebno storiti, vendar dlje od obljub nismo prišli. To stanje želimo sedaj preseči oziro ma poiskati vzroke, preveriti, ali se res ne da nič narediti, ali smo sami premalo jasni, kaj potrebujemo ... Skratka, želimo skupaj narediti korake naprej," pravi predsednik velenjskega Sožitja Iztok Osredkar.
Po mnenju Osredkarja celovita
skrb za osebe z duševnimi motnjami v razvoju v Šaleški dolini nazaduje med drugim tudi zato, ker je ta oblika invalidnosti zapostavljena. Tako že pridobljene pravice izginjajo ali se kopičijo težave, ki so bile v preteklosti že rešene. Na vprašanje,
Domovi za varstvo odras lih zanje niso primerni. Varstveno-delovni center Ježek je premajhen.«
Kaj pričakujejo od lokalnih skupnosti? Glede na to, da seje spremenila zakonodaja na tem področju, bi morali najprej skupaj ugotoviti,
Iztok Osredkar: »Ne želimo, da nas imajo za del družbe, ki stalno nekaj terja od nje, ki zahteva več, kot država zmore. Gre za uresničevanje z ustavo in zakoni zagotovljenih pravic.«
katera so najbolj pereča vprašanja glede tega v Šaleški dolini, pa je dejal, da je za potrebe oseb s posebnimi potrebami najbolje rešeno področje šolstva, najslabše pa je urejeno področje predšolskega obdobja,»... zgodnja obravnava otrok, saj ni programov ali kakšne uspešne obravnave, kamor bi lahko vključili otroka s posebnimi težavami, da bi lahko napredoval. Prav tako zaman iščemo odgovor na vprašanje, kam z otroki po končani osnovni šoli. Nimamo urejenih bivalnih skupnosti za osebe s posebnimi potrebami.
Darko Lihteneker: »Težko bi se pridružil mnenju, da skrb za osebe s posebnimi potrebami v tukajšnjem okolju nazaduje.«
kaj je potrebno postoriti, izdelati prednostni red potreb in se dogovoriti, kako jih bodo uresničili. »Želimo si, da bi nam lokalne skupnosti pomagale tudi na ustreznih republiških naslovih, v strokovnih krogih. Tudi zakonodaja nas namreč ovira pri določenih zadevah,« je še dejal Iztok Osredkar.
»Predloge bomo proučili in tudi možnosti za rešitev«
Na Mestni občini Velenje (MOV) so nam povedali, da so zahtevo ini-
ciativne skupine dobili konec lanskega leta. Nanjo se bodo odzvali v kratkem času. »Na pogovoru s predstavniki velenjskega Sožitja bomo skupaj proučili predloge in možnosti za njihove rešitve. Neka-te re aktiv nos ti pa že tečejo,« je povedal predstojnik Urada za negospodarske javne službe MOV Darko Lihteneker.
Kot je še dejal, bi se težko pridružil mnenju, da skrb za osebe s posebnimi potrebami v tukajšnjem okolju nazaduje. Skrb zanje je sistemsko v spristojnosti države oziroma pristojnih ministrstev. V MOV so si pred začetkom izgradnje Var-stveno-delovnega centra Ježek prizadevali pridobiti v ta prostor zavod, ki bi zagotavljal celodnevno varstvo, ven dar na minis trstvu za delo, družino in socialne zadeve o tem niso želeli sploh govoriti. V začetku lanskega leta so bili seznanjeni s projektom gradnje celodnevnega centra v Mozirju in ga podprli, saj naj bi tako pridobili nekaj mest v Ježku. Proučili so možnost za pridobitev prostorov na Centru za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje, vendar ni mogo če. » Na sestan ku z župani pred letom dni je velenjski župan predlagal dve možni lokaciji za pridobitev prostorov: na Gorici ali na Selu, ven dar pa mora pred aktivnostmi direktorica VDC Saša predložiti dokumentirano gradivo o potrebah, o tem, pod kakšnimi pogoji bo pri uresničevanju sodelovalo omenjeno ministrstvo in kdo bo plačal stroške programa. Tega gradiva na MOV še nismo prejeli,« je še dejal Darko Lihteneker.
Na Gorici kar tri bazne postaje?
Občina je imela v preteklih letih premajhen vpliv na izdajo dovoljenj za postavitev baznih postaj za mobilne operaterje - Sedaj ga spet ima, in če lokacije ustrezajo vsem zakonsko določenim pogojem, ga tudi izda - Občani in občanke želijo dober signal, bazne postaje pa ne želi nihče
Velenje - O problematiki postavitve baznih postaj mobilne telefonije na območju krajevne skupnosti Gorica smo pred dobrim letom in pol že poročali. Krajani so si namreč v preteklih letih močno prizadevali, da bi odstranili Simobilo-vo bazno postajo za mobilno telefonijo, saj po mnenju lastnikov hiš pod njo stoji pre bli zu nji hovih domov. Na zelo majhnem prostoru na Gori ci pa naj bi, kot so nam sporočili iz KS Gorica, kmalu stale že tri bazne postaje. Komisija za spremljanje postavitve baznih postaj na obronkih te krajevne skupnosti, v kateri so krajani Krista Košič, Alenka Čas in Edo Jan, ustanovili pa so jo že pred leti, se boji škodljivih vplivov sevanja na ljudi, zato je na občino naslovila že veliko pripomb in prošenj, da lokalna skupnost pomaga odstraniti Simo-bilovo postajo in hkrati pomaga preprečiti postavitve nadaljnjih baznih postaj. Tako pa je lani svojo v
neposredni bližini hiš zgradil še Mobitel, lokacijo pa naj bi zakoličil tudi TUŠ-mobil. Tudi nas je zanimalo, ali lahko občina mobilnim operaterjem, ki zaradi konkurence na trgu niso pripravljeni postavljati skupnih baznih postaj, za kar so si prizadevali tudi v občinski upravi, sploh prepreči gradnjo več postaj na tako maj hnem pro sto ru.
Obči na izda la sogla sje le TUŠ-mobilu
Marko Vučina, predstojnik občinskega Urada za okolje in prostor, je v odgovoru na naše vprašanje zapisal, da pripombe krajanov na občino prihajajo že od leta 2006. „Postavitve obstoječe Simobilove bazne postaje na območju Gorice pristojni organi Mestne občine Velenje z obstoječimi prostorskimi odloki žal nismo mogli preprečiti, nemogoče pa je doseči tudi njegovo odstranitev, saj ima ope-
rater vsa potrebna dovoljenja. Takrat veljavna prostorska zakonodaja je v letih 2002 in 2003 operaterjem mobilne telefonije zelo olajšala pot do izgradnje baznih postaj v smislu pridobivanja dovoljenj. Vpliv lokalnih skupnosti na odločanje, kje bodo te stale, se je izničil. Dovoljenja za postavitev baznih postaj je namreč izdajalo
Ministrstvo za okolje in prostor RS, in to brez soglasja občine. Tako je bila zgrajena tudi bazna postaja Simobila na območju Gorice."
Da bi preprečili nadaljnjo neomejeno gradnjo baznih postaj na območju Velenja, je mestni svet v preteklih dveh letih na predlog Urada za okolje in prostor sprejel številne spremembe in dopolnitve obstoječih prostorskih aktov, ki omejujejo tudi postavitev novih baznih postaj. Pogoj je spet pridobitev soglasja občinskega urada za okolje in prostor, v katerem prej poiščejo mnenje krajevne skupnosti. „Šele na podlagi usklajenih stališč se lahko izda soglasje za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki ga še vedno izdaja Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije," pojasnjuje Vučina.
To seveda velja tudi za Gorico.
Zrcalce, zrcalce povej
Fit zgornjesavinjski
turizem
Biserka Povše Tašič
Sodelovanje med turističnimi ponudniki, občinami in društvi, ki bi pihala v isti meh spodbujanja turizma v Zgornji Savinjski dolini - to je nekako večna, kot pravijo tisti turistični delavci z brado, rak rana te doline. In zato je toliko bolj prijetno kdaj spregovoriti tudi o tem, da sodelovanje vendarle poteka tudi v dobro razvoja turizma. Morda najbolj peša ravno na ravni zgornjesavinjskih občin, ki bi v duhu enotne turistične destinacije v zdaj že polnoletni samostojni slovenski državi le lahko začele razpravljati tudi o skupni podlagi za razvoj posamezne, turistom neizbežne infrastrukture. Ko sem se s starim ponijem v veseli druščini otrok s Tomšičeve odpravljala k staršem na piknik v ohlajen gozdiček na Savinjo na Ljubnem ob Savinji, so nas motili in prašili nešteti avtomobili. Danes jih je še veliko več, kolesarjem, tudi turistom, ki bi se radi podali na kakšno s cestnim hrupom neobremenjeno kolesarsko zgornjesavinjsko transverzalo, pa se ne piše nič bolje kot pred tremi desetletji. Ali pa se motim. In včasih se je prav luštno motiti, ko vidiš, da le ni vse tako črno, kot kaže na prvi pogled. Kar trije kandidati iz treh različnih političnih opcij so se med nedavnimi državnozborskimi volitvami potegovali za urejeno kolesarsko povezavo, ki bi dolino tudi s tako aktivnim oddihom še bolj odprla turistom. In nekaj mesecv po volitvah nestrpno čakam, kakšne konkretne poteze bodo potegnili v obljubljeno smer. Zdaj imajo zlato priložnost, da se enkrat »kaj bi lahko, pa ne moremo« spremeni v tisto »to bomo storili do takrat in takrat«. Dejstvo namreč je, da ob regionalni cesti škarje in platno ni samo in zgolj v rokah posameznih občin in navdušenju posameznih županov. Že pokojni državnik Janez Drnovšek je ugotavljal, da je Logarska dolina čudovita, in obenem priznaval, da se je do nje vendarle treba pripeljati po številnih luknjah in slabi cesti nasploh. Res je, da se da marsikaj postoriti z dobro voljo, tudi polna malha denarja ne pomaga, če ni entuziazma, ustvarjalnosti in delavnosti. Res pa je tudi, da nobeno turizmu zavezano podjetje, zavod ali društvo ne more postoriti stvari, ki so sistemske narave in zato predvsem izziv slovenski državi in njenemu zavzemanju za razvoj slovenskega turizma. Kaj pomaga izdajanje brošur o kolesarskih poteh, če pa te na terenu niso urejene in označene in če z njimi, za začetek v okviru Saša regije, ni povezana celotna dolina s postanki ob turističnih znamenitostih v vsaki od občin ...?l Tako se mi je eden od prodornih direktorjev s savinjskega konca pridušal, češ založniki različnih brošur pridejo, da nam vzamejo še kakšen evro za oglas, tržiti pa naše celostne ponudbe tako ali tako ne znajo. In prav zato me veseli, da je druščina sedmih zagnancev, ki smo tako ali drugače izbrani za ključne ustanove za razvoj turizma v občinah Zgornje Savinjske doline, zmogla nekoliko drugačne priprave na tokraten sejem. V lični ovojni mapi s konkretnimi prodajnimi turističnimi programi se bomo tako konec januarja skupaj predstavili pod enotno blagovno znamko: Zgornja Savinjska dolina. Neformalno sodelovanje predstavnikov vseh sedmih občin (Muzej Vrbovec (Nazarje), TIC Camping Menina (Rečica ob Savinji), TD Gornji Grad, TIC Krajinski park Logarska dolina, TIC Solčava, TUC Luče, TIC in Flosarska zbira Ljubno ter TIC v okviru Zavoda za TKSM Mozirje) je že obrodilo nekaj skupnih sadov iz preprostega razloga: potegnili smo meje, kje je naše sodelovanje neizbežno, in se dogovorili, kaj lahko lažje in hitreje postorimo morda sami znotraj občinskih meja. Pridite, občutite, poskusite vabi skupna stojnica enotne turistične destinacije: Zgornja Savinjska dolina. Na edinem turističnem sejmu za turizem in prosti čas pri nas, ki se začenja konec tega tedna na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, se enotno pridružujemo letošnjemu sejemskemu izzivu: "Pripravljeni na nova doživetja?"	■
Zato na občini preverijo vsako novo predlagano lokacijo in jo skušajo uskladiti s krajevno skupnostjo in lastniki parcel, ki te lokacije za postavitev baznih postaj ponujajo, seveda za plačilo. Občina je v preteklih letih operaterjem mobilne telefonije sicer poslala številne
pisne pobude, da bi skušali združiti svoje antene in objekte mobilne telefonije na skupnih lokacijah. Žal zaradi konkurenčnosti med njimi do dogovora ni prišlo.
Marko Vučina še pravi, da se v občinski upravi problematike zavedajo, hkrati pa želijo občanom zagotoviti kar najboljše signale in dostopnost do svetovnih spletnih komunikacij. Mestna občina Velenje je namreč tudi e-mesto. Zato so TUŠ-mobilu na občini izdali soglasje za postavitev, saj bo bazna postaja dovolj oddaljena od hiš, Mobitelu pa ga niso izdali, ker ne ustreza vsem zakonsko določenim pogojem. Povedano drugače, stoji preblizu naselja. Verjetno tudi zato Mobitelova postaja, ki sicer že stoji, še ne deluje.
■ Bojana Špegel
• ••

KULTURA
Na začetku je bila Troja
Nova, že sedma knjiga velenjskega popotnika, potopisca, politika in stomatologa Boruta Koruna je že na knjižnih policah - Potopisni esej po poteh antične Helede je nastajal vsaj 10 let
Borut Korun s svojimi knjigami, tudi najnovejšim potopisnim esejem, v katerem boste izvedeli ogromno o mitologiji in
resničnosti stare Grčije.
Velenje - Prejšnji torek je Borut Korun v domačem mestu, v velenjski Kulturnici, prvič javno predstavil svojo najnovejšo knjigo, ki jo je naslovil Na začetku je bila Troja. Podnaslov knjige je zgovoren, saj v eni misli zajame sporočilo verjetno najboljše avtorjeve knjige doslej. »Med mitom in resničnostjo stare Grčije« je knjiga, ki zahteva nekaj predznanja o grški mitologiji, če tega nimamo, pa se bomo iz knjige ogromno naučili. Zagotovo bo več kot dobrodošlo čtivo vsem, ki se bodo tudi sami odpravili po poteh Helade in obiskali zanimive zgodovinske kraje v več sredozemskih državah, kjer se je nekoč raztezal grški imperij. Z avtorjem smo se o knjigi že dan pred prvo uradno predstavitvijo, ki je naletela na lep odmev Šalečanov, pogovarjali tudi mi.
Prvi potopis v Šaleškem rudarju
Borut Korun je začel potovati že v poletju med četrtim letnikom gimnazije in prvim letnikom študi-
ja stomatologije, daljnega leta 1965. Maturanti so si takrat želeli ogledati Grčijo, do česar pa ni prišlo, saj so dobili navodilo, naj raje obiščejo domovino, torej takratno Jugoslavijo. Borut Korun pa se je na pot že resno pripravljal; začel je prebirati strokovno literaturo o stari Grčiji, pa Homeijevo Odise-jo in Iliado. In zato se je odločil, da gre kljub vsemu na pot. Na avtoš-topu po Grčiji sta se mu tisto poletje pridružila dva sošolca, lahko pa rečemo, da je že takrat začela nastajati knjiga, ki je izšla tik pred koncem leta 2008 v samozaložbi, v začetku letošnjega leta pa so jo že dobili tudi v knjižnicah. Tako je začel potovati, kar se do danes še ni končalo. Zanimivo pa je, da je že po prvem potovanju po Grčiji skupaj s sopotnikom Jožetom Rupre-htom, danes zdravnikom v tujini, napisal potopis, ki je izšel v Šaleškem rudarju, predhodniku današnjega Našega časa. Ob tem Korun doda: »Začelo se je torej z Grčijo in upam, da se z Grčijo ne bo končalo.«
Prva knjiga Boruta Koruna Kondorjev klic je izšla leta 1988, kmalu
za njo pa še potopis Reke, soteske in brzice. Takrat je namreč veliko potoval po Južni Ameriki, ki jo je želel spoznati že od otroštva. »Krivi« so bili Indijanci in knjige Karla Maya, ki jih je oboževal. In seveda se je na vse te poti dobro pripravil, potopise pa opremil tudi s številnimi koristnimi zgodovinskimi podatki. Prav zaradi potovanj se je naučil tudi španščine, pa nemščine, malo tudi grščine. Brez tega bi pač težko potoval in spoznaval nove dežele in ljudi. Pove mi, da bi težko potoval, če ne bi imel močne podpore svojega predpostavljenega Miloša Ležaica, ki mu je dvakrat prisluhnil ob željah za daljšo odsotnost v šoštanjski zobozdravstveni ambulanti. Koristil je tako redni kot izredni dopust. Je pa zato kdaj od kakšnega pacienta slišal, če ga je želel pokarati, da bi moral prej k zobozdravniku, da ni kriv sam, ampak on, ker pač potuje ... »To danes seveda ni več mogoče, zato poti niso več tako dolge in oddaljene,« doda moj sogovornik, ki je potopise objavljal ne le v knjigah, ampak tudi v številnih slovenskih časopisih.
Dve zgodbi, združeni v eno
Pred kratkim je Borut Korun izdal knjigo o Soči v nemščini, za nemško založbo. »Seveda sem to izkoristil in Nemce temeljito poučil o slovenski zgodovini, prvi svetovni vojni, Karantaniji in še marsičem. Reko Sočo zelo dobro poznam, saj sem jo prevozil po dolgem in
počez, izraze pa sem poznal iz nemških knjig o kajakaštvu, ki sem jih prebiral vrsto let. Knjigo sem tudi pisal v nemščini, čeprav sem samouk, nisem je torej prevajal, saj bi mi to vzelo preveč časa.«
Vmes pa je dolga leta nastajala zadnja knjiga Na začetku je bila Troja. »Med vsemi deželami, ki sem jih prepotoval v bližini Slovenije, je zame izziv še vedno Turčija. Tam še danes lahko vidite številne
čudovito ohranjene amfiteatre, saj so jih Turki pustili na miru, klima pa je tudi stavbam naklonjena. Seveda mi je ljuba tudi Južna Amerika, predvsem zato, ker je še tako »divja«, neobljudena,« pravi moj sogovornik, ko ga vprašam, katera dežela se mu je najbolj vtisnila v spomin.
Sicer pa je, še doda, dolga leta kupoval nemške knjige o stari Grčiji, bral in pripravljal najnovejši potopisni esej. Vmes je seveda veliko potoval po Sredozemlju; nekaj z družino, nekaj sam. Trajalo je kar deset let. »Zgodbi v knjigi sta vsaj dve; eno je potopis, druga zgodba pa grška mitologija in kultura. Po številnih spremembah teksta sem se odločil, da začnem tam, kjer se je po mojem zgodba začela, v Troji. Leta 1200 pred našim štetjem. Zgodovina Grkov je imela »dva polčasa«: prvi se je začel po letu 2000 pred našim štetjem, ko so se začeli poseljevati po Sredozemlju. 100 let po Trojanski vojni so prišli Dorci, ki so mikensko kulturo uničili ...;«. Tu konča-jmo. Težko je namreč zajeti vsebino tako skrbno zasnovane in napisane knjige v nekaj stavkih. Knjigo »nekoč je bila Troja« pa vam vsekakor priporočam v branje. Čeprav vam bo vzela kar nekaj časa, boste v njej zagotovo uživali. Predvsem pa boste ogromno izvedeli.
■ Bojana Špegel
Špeglove krajine v Savinovem salonu
Žalec - V Savinovem likovnem salonu je letošnje razstavno leto začel slikar Stojan Špegel iz Šoštanja. Ljubiteljski slikar, ki je za svoja dela prejel številne nagrade, je
od lani tudi član Društva likovnikov Slovenije, v Žalcu pa se predstavlja z nizom slik iz preteklega slikarskega obdobja, v manjšem prostoru galerije pa je postavil tudi
inštalacijo iz serije »Špegel v ogledalu«, v njej obiskovalci spoznajo tudi njegovo poezijo.
Otvoritev razstave, ki bo na ogled do 31. januarja, je bila odlično obis-
kana. Stojan Špegel je svoja dela pred stavil v pogovoru s kus to som galerije Borisom Gorupičem. Povedal je, da na njegovo ustvarjanje močno vpliva okolje Šaleške doline, kjer je odra ščal in živi. Ven dar zaradi rudarjenja degradirane površine ne vidi temno, ampak svetlo, saj njegove slike kar žarijo od barv. V Savinovem likovnem salonu se predstavlja s krajinami, ki spominjajo na Primorje, pa vendar so odsev slikarjevega doživljanja Šaleške doline. Špegel, ki vodi Muzej Premogovništva Slovenije, svoje slikarsko znanje nadgrajuje tudi na visoki šoli za risanje in slikanje v Ljubljani, kjer obiskuje 3. letnik.
Raz stavo, ki sta jo z nas to pom popestrili dve članici skupine Ale-teia, je odprl žalski župan Lojze Pose del.
Žalski župan Lojze Posedel, vodja galerije Boris Gorupič in slikar stojan Špegel na otvoritvi
razstave
Zoran Music živel v Arnacah
Slikar in grafik Anton Zoran Mušič je bil velikan slovenske grafike in utemeljitelj abstrakcije na Slovenskem. Uveljavljati se je začel sredi štiridesetih let prejšnjega stoletja v Benetkah, njegova dela pa so danes uvrščena v številne svetovne likovne zbirke. Osnovno izobrazbo iz likovnega in grafičnega ustvarjanja je Mušič osvojil na likovni akademiji v Zagrebu, po diplomi leta 1935 pa je odšel v Španijo, kjer je študiral dela klasičnih umetnikov Iberske-ga polotoka.
Druga svetovna vojna je zarezala prelomnico v Mušičevo umetniško kariero. Leta 1944 so slikarja in grafika namreč odpeljali v koncentracijsko taborišče v Dachau, kjer je doživel
grozote, ki so se mu za vedno vtisnile v zavest in tudi vplivale na njegovo likovno delo. Po kon cu voj ne se je pre se lil v Benetke. V izjemno dolgi karieri likovnega ustvarjalca je Mušič raziskal množico slikarskih slogov. V različnih življenj skih obdobjih so ga privlačili različni motivi. Pred drugo svetovno vojno je prisegal na postimpresionistič-no likovno potezo, po prihodu v Benetke pa se je zapisal bolj abstraktni figuraliki.
V petdesetih je Mušič odkril grafiko in že leta 1956 je prejel nagrado na bienalu v Benetkah. Mušičevo delo je navdihovalo tudi množico mlajših slovenskih slikarjev in grafikov, hkrati pa velja tudi za temeljni kamen razvoja abstrakcije v slovenski likovni umet-
Zoran Mušič
nosti. V 80. letih se je vrnil k upodabljanju manj abstraktnih figur in k slikanju sakralnih motivov, nad katerimi se je navduševal na samem začetku kariere. Bilje edini slikar slovenskega porekla, ki se je v 20. stoletju prebil v elitne kulturne kroge v Italiji in Franciji, posebej v Parizu, kjer je živel večino svojega zrelega življenja. Umrl je leta 1995 na svojem domu v Benetkah.
Tudi v njegovem življenjepisu, objavljenem na Wikipediji, je zapisano: »Zoran je s starši in bratom do svetovne vojne živel v vasi Bukovica med Volčjo Drago in Biljami, pod obronki kraških gričev. Mušič starejši je bil upravitelj vaške šole, mati je bila prav tako šolana učiteljica. Očeta so po začetku I. svetovne vojne mobilizirali in poslali na fronto v Galicijo. Deček je bil iz domačega kraja izgnan skupaj z materjo in bratom ob izbruhu Soške fronte junija leta 1915 v Arna-če pri Velenju. Na Štajerskem je bodoči slikar prvič obiskoval šolo. Po demobilizaciji očeta so se vsi člani družine spomladi 1918 vrnili v domače kraje.« Torej je Zoran Mušič v Šentilju pri Velenju preživel skoraj tri leta svojega otroštva.
Moje družinsko drevo
Tretja nedelja v januarju je bila v Muzeju Velenje ponovno namenjena Mladim muzealcem. Preživeli so jo ob spoznavanju dela rodoslovcev in izdelavi svojih rodovnikov. Od Mladih muzealcev se je najprej poslovila Aca Poles, ki je več let pripravljala muzejske ustvarjalnice, saj se je ob koncu preteklega leta upokojila.
Svoje znanje o raziskovanju družinske zgodovine je z otroki delila Marija Skrt. Povedala jim, je katere pripomočke potrebujejo in kje lahko poiščejo podatke za izdelavo družinskega drevesa. Izvedeli so, da je najbolje, da najprej prisluhnejo svojim staršem ter babicam in dedkom, od katerih bodo zagotovo izvedeli veliko zanimivih stvari. Sama je namreč veliko prijetnih
Mladi muzealci pri izdelavi družinskih dreves
večerov preživela ob pripovedovanju svoje mame o dogodkih iz njene preteklosti. Kadar pa se jim bo zdelo, da so iz pripovedovanj sorodnikov in družinskih arhivov izvedeli premalo, takrat je mogoče veliko informacij najti na nagrobnikih in v arhivih. Pokazala jim je tudi svoje družinsko drevo in povedala, da so lahko rodovniki zelo različnih oblik in lahko vsebujejo različne podatke. Mnogi rodoslovci danes za izdelavo družinskih dreves uporabljajo kar računalniške programe, ki njihovo delo precej olajšajo. V Velenju se že nekaj časa srečuje skupina rodoslovcev, ki si izmenjujejo izkušnje in pomagajo pri raziskovanju svooje družinske zgodovine. Le-ti bodo v Knjižnici Velenje pripravili razstavo, kamor je gospa Skrt k sodelovanju povabila tudi Mlade muzealce. Otroci so se vabilu z veseljem odzvali in v delavnici, ki jo je pripravila Andreja Zelenik, izdelali svoja družinska drevesa in jih nato posodili za predstavitev na razstavi rodovnikov.
■ Tanja Verboten, fotografija: Darja Skrt
Bo stavba Galerije letos doživela obnovo?
Podpis pogodbe o soustanoviteljstvu Galerije Velenje še v januarju - Mestna občina Velenje bo finančno skrbela za osnovno dejavnost, za nadstandard pa soustanovitelj Gorenje -Obnova stavbe bo mogoča, če jo bo sofinanciralo Ministrstvo za kulturo
Velenje - Novembra lani je velenjski mestni svet sprejel odlok, po katerem bo Galerija Velenje postala samostojni javni zavod na področju kulture. Vendar se to do sredine januarja še ni zgodilo, saj morata ustanovitelj - Mestna občina Velenje, in soustanovitelj - podjetje Gorenje, d. d., prej podpisati pogodbo. Pred sprejetjem odloka sta sicer podpisala pismo o nameri.
Gre za nov način organiziranosti javnega zavoda s področja kulture, zato so se, kot nam je potrdil tudi Darko Lihteneker, predstojnik urada za negospodarske zadeve, po nasvete in pojasnila obrnili tudi na Ministrstvo za kulturo RS. Mestna občina Velenje bo po uradni ustanovitvi javnega zavoda še naprej zagotavljala sredstva za osnovno dejavnost Galerije, v letošnjem letu pa so za njeno delovanje v proračunu namenili 143 tisoč evrov. Od tega 52 tisoč evrov
za plače dveh zaposlenih, 34 tisoč za program in 21 tisoč za materialne stroške. Poleg tega računajo, da bodo uspešni na razpisu Ministrstva za kulturo, kjer so zaprosili
za finančna sredstva za obnovo strehe in oken na stavbi. Ta je namreč energetsko precej neustrezna, saj je zob časa naredil svoje.
Kako daleč so torej postopki, da
Na stavbi Galerije bi bilo treba obnoviti streho in zamenjati okna. Sicer pa je še vedno ena najlepših arhitekturnih
znamenitosti v Velenju.
nov javni zavod začne delovati? Darko Lihteneker pravi: »Postopki so še vedno v teku. Kolikor vemo, so postopke končali tudi v Gorenju, zato računamo, da bomo pogodbo o ustanovitvi novega javnega zavoda podpisali v nekaj dneh, potem pa dokumentacijo poslali v postopek registracije. Glede na to, kako smo se dogovorili, gospodarska kriza, s katero se soočajo tudi v Gorenju, naj ne bi ogrozila projekta ustanovitve Galerije, ki naj bi postala regijska galerija.«
Lihteneker nam je zatrdil, da to, da postopki registracije zavoda tečejo nekoliko dlje, kot so sprva načrtovali, ne bo ogrozilo programa v Galeriji. »Za osnovni program so sredstva zagotovljena, zato to ne vpliva na delo Galerije v tem prehodnem obdobju,« je še zatrdil naš sogovornik.
■ bš
V mestni galeriji konjiški umetnik
Šoštanj, 15. januarja - Z razstavo del Milana Lamovca - Didi-
ja so začeli prejšnji četrtek v Mestni galeriji Šoštanj program likovnih razstav za letos. Lam-ovec živi in ustvarja v Slovenskih Konjicah, slikarstvo in grafiko pa je študiral na ALU v Ljubljani. Diplomiral je na Pedagoški fakulteti v Mariboru in poučuje likovni pouk na
osnovni šoli v Zrečah. Vsestranskega ustvarjalca je predstavila likovna kritičarka Marlen Pre-mšak, ki je o njem med drugim zapisala;
Milan Lamovec je že desetletja ena ključnih osebnosti v konjiškem kulturnem življenju in je vsestranski umetnik, slikar, grafik, kipar, fotograf, mentor, pedagog, zadnja lepa pa je predvsem pronicljiv ustvarjalec. Avtor, ki je v sebi dodobra pregnetel številne modernistične in postmod-ernistične likovne izzive in jim na koncu na svojih podobah in v svojih plastikah v različnih tehnikah, med katerimi pravzaprav najbolj izstopajo dela, nastala v mešanih kombiniranih načinih upodabljanja, dal svojevrsten osebni pečat. Vidni svet, pojavi v njem strukture in barvni vzponi, odprtost do različnih izraznih možnosti vodijo avtorja v likovno igro, v kateri so niti izključno v njegovih rokah ... Za svoja dela je prejel več nagrad in certifikatov pri ZLDS.
Odprtje razstave, ki bo na ogled do 10. februarja, je pospremil nastop učenk glasbene šole Frana Koruna Koželjskega iz Velenja Špele Obšteter in Klare Rotnik.
■ Milojka Komprej, foto Dejan Tonkli
Lirikonova delegacija gre v Francijo
Ob slovenskem kulturnem prazniku se bodo v treh francoskih mestih predstavili slovenski pesniki in pesnice, ki objavljajo v Lirikonu - Revija, ki izhaja v Velenju, nagrajena tudi zaradi svoje multikulturnosti
Velenje, 16. januar - Ustanova Velenjska knjižna fundacija in Knjižnica Velenje sta v petek zvečer v preddverju velenjske knjižnice pripravili prvo predstavitev zimske izdaje trojne številke mednarodne revije za poezijo Lirikon21, ki nastaja in izhaja v Velenju. Odziv avtorjev in publike je bil neverjeten, saj je prišlo kar 35 avtorjev, ki so ta večer tudi brali svoja najnovejša dela. S tem dogodkom se je začel tudi abonma Odpiram knjigo, ki bo ob letošnji 50-letnici mesta Velenje prinesel še cel niz zanimivih dogodkov.
Na predstavitvi res zajetne zimske izdaje revije Lirikon21 - gre za trojno izdajo s kar 544 stranmi v slovenskem in francoskem jeziku - so udeleženci večera spoznali vsebino revije, ki tudi tokrat prinaša izvirno in prevodno poezijo, poetično dramo, predstavitve in premišljevanja 45 slovenskih in
tujih književnih ustvarjalcev ter prevajalcev. V uvodnih razdelkih revije so predstavljene pesniške zamisli in Lirikon(fest)ova nova mednarodna partnerstva, o katerih spregovorijo pesnik in glavni urednik revije Lirikon21 Ivo Stropnik, bosenska pesnika Abid Prguda in Admiral Mahic, avstrijski komu-nikolog in razumnik Reinhard Kacianka, slovensko-francoska pesnica in prevajalka Mateja Bizjak Petit pa objavlja pogovor z Valérie Rouzeau, francosko pesnico.
V osrednjem razdelku revije je že najavljena Lirikonova degustaci-ja slovenske poezije v Franciji. Zgodila se bo 5. in 6. februarja letos ob slovenskem kulturnem prazniku. Prav zanjo je Mateja Bizjak Petit, lani dobitnica Herber-steinskega/Lirikonovega zlata '08 za vrhunske revijalne prevode poezije v slovenščino, prevedla v francoščino predstavitveni izbor pes-
mi predstavnikov različnih pesniških generacij sodobne slovenske poezije. V Francijo bo Lirikonova delegacija odpotovala na povabilo Michela Frearda, direktorja francoskega Kulturnega centra Tin-queux. Na dvodnevnem gostovanju z javnimi branji v Tinqueuxu, Reimsu in Parizu bodo sodelovali slovenski pesniki in pesnice različnih generacij: Milan Dekle-va, Ivo Stropnik, Zoran Pevec, Tanja Ahlin, Meta Kušar, Peter Kuhar ter v Franciji živeča slovenska pesnica in prevajalka Mateja Bizjak Petit. Z njimi gresta tudi glasbenika Nika Vipotnik in Zmago Štih. Na srečanje z gostujočimi slovenskimi pesniki in pesnicami bodo sodelovali tudi trije ugledni francoski pesniki, ki bodo letos na pragu poletja gostje mednarodnega VIII. Herbersteinskega srečanja književnikov v Velenju.

1


KOLONA
Paraliza
modrosti
NatašaT ajnikS tu par
Upam, da mi člani velenjskega benda Res nullius ne bodo zamerili, ker sem si sposodila naslov njihovega komada Paraliza modrosti za naslov pričujoče kolumne. Zadnjič me je ob prebiranju trenutnih novic v enem do naših dnevnikov prešinila ravno asociacija na to prekrasno besedno zvezo, o paralizirani modrosti evropskih in lokalnih institucij in o tem, kako je v kontekstu srednje umetniške bistrosti mogoče nategniti upravni aparat. Gre za postavitev velike vseevropske razstave z naslovom Entropa, ki naj bi jo organiziral in kuriral češki umetnik David Cerny, in ta bi bila (je tudi bila) postavljena v avli palače Justus Lipsius, kjer je sedež sveta EU. Razstava naj bi bila postavljena v čast predsedovanja Ceške Evropski uniji. Seveda se je kaj kmalu izkazalo, da je celotna razstava, finančno poravnana z denarjem evropskih davkoplačevalcev, navadna blamaža in neokusna provo-kacija, ki so jo češke oblasti sprejele z negodovanjem in sedaj osramočene iščejo ukrepe, s katerimi bi spametovale češkega konceptualnega umetnika Cernyja. Saga o vizualni razstavi Entropa se je pričela z negodovanjem Bolgarije, kije ostro protestirala s svojo predstavitvijo. Namreč Bolgarija je predstavljena s straniščem na štrbunk. Kustos projekta David Cerny je koncept razstave oblikoval kot skupinsko razstavo, na kateri bi se vseh 27 članic EU predstavilo z eno postavitvijo posameznega umetnika na članico EU. Ob napovedani tiskovni konferenci ob otvoritvi razstave pa se ni pojavil nihče od razstavljajočih avtorjev, saj jih ni. Namesto pompozne otvoritve evropsko povezovalne razstave so na spletni strani češke vlade objavili novico o neprijetnem presenečenju in razkritju prevare Davida Cernyja; saj je ta vse eksponate izdelal sam, seveda v imenu fiktivnih umetnikov, ki prihajajo iz posameznih članic EU. Mogoče je k razkritju botroval ravno protest Bolgarije, kije zahtevala, da eksponat, ki predstavlja Bolgarijo, nemudoma umaknejo z razstave.
"Groteskno pretiravanje in mistifikacija sta značilna za češko kulturo, ustvarjanje lažnih identitet pa je ena od strategij sodobne umetnosti, "je ob razstavi zapisal David Cerny. Pravi, da je vedel, da bo resnica razkrita in da ga je zanimalo, ali se je Evropa sposobna smejati sama sebi. Večina del, ki so postavljena na razstavi Entropa, nimajo veliko opraviti s provokacijo; Švedska je predstavljena z logotipom Ikee, Belgija z bonboniero, na kamnitem zemljevidu Slovenije pa je vklesan napis »Tukaj so bili prvi turisti leta 1213« (ko naj bi prvi prišleki obiskali Postojnsko jamo). Provoka-tivna je postavitev Nemčije, pri kateri je avtor postavil plastiko, ki prikazuje postavitev Nemčije z avtocestami, ki so neprikrito speljane v kljukast križ. Duhovito se je poigral z evroskeptičnim odnosom Londona, saj velike Britanije na imaginarnem zemljevidu EU ni, na zemljevidu Litve pa skupina v vojake napravljenih fantkov urinira na nekdanji sovjetski imperij.
Sama razstava ni nekakšna vizualna poslastica, temveč je groteskna manifestacija ali t. i. paralizirana modrost kulturniškega menedžmenta, kije v škodo davkoplačevalskega denarja in korist prefriganosti sodobnega konceptualnega umetnika prikazala šepavost in pomanjkljivost vedenja upravnega aparata o sodobni umetnosti. Taisti upravni aparat v dobrem prepričanju v svoje delovanje poizkuša brez strokovne podlage delovati v dobro kulture in umetnosti. Njegovo slabost pa v trenutku prepozna inteligentnejši umetnik in jo seveda takoj obrne v svojo korist. Iz zgodbe o razstavi Entropa češkega umetnika Cernyja bi se lahko naučili marsikaj, to vedenje pa je seveda staro, saj je že France Prešeren rekel, da le »Cevlje sodi naj Kopitar«. Tudi pri nas in v kontekstu državne kot tudi lokalne uprave se upravni aparat pogosto meša v strokovnost kulturne politike in strategij sodobnih umetniških praks, potem seveda pride na vrsto čudenje o neuspehu na omenjenem področju. Ko so kadrovanja vodstvenih kadrov vodilnih v institucijah, ki se ukvarjajo z umetnostjo in kulturo, naravnana k velikemu VIP-u, brez strokovnih podlag in prepotrebnih izkušenj. Tako še tisto bore malo denarja v času recesije, kije namenjen kulturi in umetnosti, preide v žepe brez dna, kamor sicer naj ne bi bil namenjen. Zato upam, da bo paralizirana modrost delovanja kulturnih institucij od-paralizirana in da bodo lahko Res nullius kot mini šaleški zeitgeist napisali spet kak prosojno moder komad.
Iz petkove prve predstavitve nove izdaje revije Lirikon21 v velenjski Knjižnici.
ni ko L i sami
107,8:

107,8 MHz
tâonjSKO IDO CAS©POSDOI
Zabava, viroza, ...
Glasbene novičke
Ob hitrem in zahtevnem življenjskem tempu zelo pogosto pozabimo nase. Potegne nas in ne da bi vedeli, smo že sredi dogajanja. Še dobro, pravimo, da nas kdo kam povabi. Povabil tik pred novim letom je bilo kar nekaj, naš odziv nanje pa ne vedno prijazen. Razlog? Pomanjkanje časa, druge obveznosti.
So pa te odložili nekateri v naši redakciji, kar je lepo in prav, ob povabilu predsednika Aktiva celjskih novinarjev Mirana Korošca, ki je novinarsko srenjo na Celjskem minuli petek povabil na novoletno srečanje v celjskega Faraona. Žur je bil odličen menda, sploh »the best« pa ansambel Delovega kolega Primoža Škerla Farcajg (vžigalnik). Med predstavnicami naše medijske hiše se je za žur prijavila tudi novinarka Bojana Špegel. A, glejga zlom-ka. Namesto novoletne toalete je oblekla »posteljno«. Tako Bojana »preganja« bolezen, značilno za tale čas. Kašljamo in kihamo še nekateri drugi v redakciji, a upamo, da bo ostalo samo pri tem.
Sicer pa pogled na koledar ni razveseljiv. Če smo se lani veselili, ker so nam šli prazniki zelo na roko, je letos povsem drugače. Nič ne bomo »luftali«. Tako bodo izšle vse številke Našega časa, 52. Pa prijet-nob ranje.
■ Tp
Kdo je nad rsalkah?B ojanaŠ pegelp reden jez bolela. Če jen aredilak akšnop irueto?M enda ne, ker je za kajt akega šep remalot renirala.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	JAN PLESTENJAK - Si ok?
2.	REAMONN - Million Miles
3.	TAKE THAT - Up All Night
Prihodnji teden bo izšel nov album Jana Plestenjaka. Na dvojnem albumu, ki ga je naslovil Klasika, bo 22 skladb, večina njegovih že znanih uspešnic, ki pa jih je za to priložnost na novo posnel. Na plošči bodo tudi tri nove pesmi, prva izmed njih, skladba z naslovom Si ok?, ki napoveduje izid albuma, pa je že prava radijska uspešnica. In izbrali ste jo za pesem tega tedna.
I-----
. LESTVICA DOMA
EÜÜ^H
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
1.	Ans. Javor - Pesem o kolovratu
2.	Ans. Gorski cvet - Hvala za otroštvo
3.	Ans. Roka Žlindre - Srce pa še vedno hrepeni
4.	Navihanke - Spomni se name
5.	Ans. Toneta Žagarja - Od vsega dobrega
6.	Ans. Korenine - Čebelarska
7.	Ans. Juhej - Lepote gorskega sveta
8.	Gorenjski kvintet - V veseli družbi
9.	Veseli svatje - Moja dežela
10.	Ans. Unikat - Za dedka in babico
... več na: www.radiovelenje.<om ...
Utrinek s predstavitve Sever kitar
ŠALEŠKI iPšniDENTSKI
Pretekli vikend je bil ŠŠK aktiven le v petek, saj se študentje počasi pripravljajo na izpite in je vtem mesecu za žuranje malo manj časa.
V Mladinskem centru je dan pred
soboto potekala predstavitev Sever kitar. Nekateri so si prišli električne mojstrovine le ogledat, drugi so izkoristili enkratno priložnost za brezplačno uglaševanje lastnih kitar
Galovo Srce
Gal Gjurin je v zadnjih letih precej obogatil domačo glasbeno sceno. Je multiinstrumentalist, saj igra električni bas, kontrabas, klaviature, kitaro, trobento, pozavno in sak-

*
¥
sofon, hkrati pa je tudi skladatelj širokega slogovnega spektra - od jazza, svobodno improvizirane glasbe, tanga, šansonov in etna do punka in rocka. Dejaven je tudi na literarnem področju. Vse svoje talente je združil v prvo samostojno ploščo Srce, ki je izšla pred kratkim. Na njej je dvanajst skladb, za vse pa je napi sal tako bese di la kot tudi vso glasbo in aranžmaje. Prvi sin-gl z albuma je skladba Kaj vse bi dal, ki se je med poslu šal ci že dobro prijela.
Nepremagljiva Rebeka
Eden težko pričakovanih albumov v letoš njem letu je gotovo nov album Rebeke Dremelj, ki z naslovom Nepremagljiva na prodajne police prihaja v prihodnjih dneh.
so bili jesensko, saj je snemanje prvega dela zgodbe potekalo že septembra v Londonu, tako da si bodo sibirski mraz na snemalni dan za vselej zapomnili. Spot bo na ogled februarja.
Whitney se ponovno vrača
sojo navdušeno sprejeli že po prvi pesmi, po odmoru pa jih ni več mogla zadržati na svojih mestih. Skoraj 70-letna pevka je odpela številne uspešnice iz kar pol stoletja
I ■
I ■
I
Whitney Houston, ameriška pevka in včasih tudi igralka, se ponovno vrača na sceno. Marca naj bi izdala album, nastopila pa naj bi tudi na zabavi pred podelitvijo grammyjev, ki bo na spo re du prihodnji mesec. Natančen izid albuma še ni dolo čen, saj snemanje in dela v studiu še potekajo. 45-let-na Whitney naj
www.ssk-klub.si
in ob tem prejeli še kakšen dober nasvet. Ker je v Rdeči dvorani potekal namiznoteniški turnir, glasbe v MC-ju ni bilo do približno 22. 30 ure, ko so na odru zaigrali različni ljubitelji brenkal. Zaigrali so Eddie - acustic fun, Tribute, Eliminator, Uroš the Planinc Group, Zvone Hranjec in Matjaž Ograjen-šek, Back to Blues ter Last day here.
Tudi prihajajoči vikend bo miren - v soboto bo v MC-ju potekal temat ski večer, in sicer na temo glasbe Pink Floydov.
Dvanajst skladb, med katerimi jih je nekaj že uspešnic, kot na primer Vrag naj vzame, Takih več ni in naslovna Nepremagljiva, je Rebe-ka prvič pred stavi la na pro mo ciji v grosupeljskem Kongu. Za Rebe-ko Dremelj so sicer uspešni meseci, decembra tudi zmaga na srbskem radijskem festivalu, na katerem je za balado Sladke laži dobila tudi potrditev strokovne žirije. Zdaj jo doma čaka promocija nove plošče, ki jo bo spremljal tudi nov video za naslovno pesem Nepremagljiva.
Premraženi BFM
Skupina Big Foot Mama je več kot uspešno zaključila sezono 2008. Številni polni koncerti po vsej Sloveniji in odlični odzivi publike so le potrdilo za dosedanje in nadaljnje delo. V začetku leta 2009 bomo dočakali njihov nov videospot za skladbo Ona je samo za mene, ki nastaja pod režisersko taktirko Tomija Horvata in direktorja fotografije Miloša Srdica. To je drugi videospot z aktualnega albuma Važno, da zadane. Spot so snemali na prostem v industrijskem kompleksu v Krškem, kije tik pred rušenjem. Dan je bil zelo mrzel, saj so snemali v času, ko smo v Sloveniji namerili rekordno nizke temperature zadnjih nekaj let. Oblečeni
bi na že omenjeni prireditvi predstavila nove skladbe, vsi pa upajo,
trajajoče kariere, med njimi tudi We Don't Need Another Hero, Better Be Good To Me in Goldeneye. Tino, kije več let živela v Kölnu, bo turneja vodila še v Antwerpen, Berlin, Hamburg, Hannover, na Dunaj, v Zürich, Mannheim, München, London, Sheffield, Pariz, Arnhem, Dublin, Manchester in Birmingham. Zaradi velikega povpraševanja bo imela več koncertov, kot je bilo sprva predvideno, njeni oboževalci iz Slovenije pa se bodo morali potruditi vsaj do Dunaja.
Nude v Maxu
Celjska skupina Nude, kije konec lanskega leta praznovala 15. obletnico delovanja, bo v petek, 30. januarja, nastopila v velenjskem klubu Max. Vsi se še dobro spomnimo
> ^

T .
I*
1. si
: " v
da vse skupaj ne bo le še en propadli poskus vrnitve nekdanje velike pop zvezde. Predvsem v osemdesetih in začetku devetdesetih let priljubljena Whitney se je namreč že večkrat poskušala vrniti na sceno, a so se njeni poskusi predvsem zaradi težav z mamili in v zasebnem življenju klavrno končali.
Turneja 70-letne zvezdnice
Ena največjih izvajalk popularne glasbe vseh časov Tina Turner je minulo sredo v Kolnu začela novo evropsko turnejo. Poslušalci
njihovega nastopa v tem klubu februarja leta 2007, ko so na koncert privabili veliko množico svojih privržencev. Skupina, kije v desetletju in pol delovanja objavila štiri studjske albume (peti je tik pred izidom), jubilej praznuje s turnejo, ki zajema številne nastope po Sloveniji. Novembra lani so objavili svoj še vedno aktualni single Pozabi, njihovi nekoliko starejši privrženci pa se jih še vedno spomnijo po uspešnicah Balon, Buda-la, Dvigneš me, Razlog, Pepelka, She's The Best, Rola, Tako lepo si zlomila mi srce in številnih drugih.
^ Šmarški svetniki - od leve proti desni - Robert Crnjac, Darko Pokleka, Drago Nežmah in Bojan Kladnik (v ozadju) so vsak iz svojega »političnega gnezda«. Glede na njihove izraze na obrazu o nečem razmišljajo. O čem, lahko čvek samo ugiba. Morda o tem, ali bi lahko oblikovali skupno opozicijo ali koalicijo.
P Za Amirjem Karičem, »otrokom« Rudarja, je že 35 pomladi, a še ne razmišlja o nogometnem pokoju. Trenutno želi skupaj z drugimi nekdanjimi zlatimi nogometaši Pavlinom, Rudonjo, Vugdaličem, Čehom ... Olimpijo popeljati nazaj med prvoligaše, s čimer bo prvenstvo v prvi ligi nedvomno še bolj zanimivo. Morda pa le išče, kaj potem, ko se ne bo več poklicno ukvarjal z brcanjem žoge. Med prvenstvom v malem nogometu v Mariboru se je navduševal nad kamero. Po nasmehu sodeč bi človek celo sklepal, da mu je to (bilo) zelo všeč.
22. januarja 2009
d Zgodovinar Damijan Kljajič je velik ljubitelj namiznega tenisa. Rdeča dvorana v Velenju j e bila v času, ko se j e v njej odvij al vrhunski dogodek, mednarodno odprto prvenstvo, njegov drugi dom. Z očmi in v družbi šmarškega župana Alojza Podgorška, j e švigal sem in tja, sem in tja ... Župan pa je tu in tam izkoristil kak predah, da je »svojim« po telefonu sporočil, da so v Velenju glavni Kitajci.
NLP v veterno

i
elektrarno?
V severni Angliji je prišlo do nenavadnega uničenja turbinske vetrnice, zaradi česar nekateri pravijo, da se je vanjo zaletel NLP. Prebivalci mesta Conisholme so na bližnjem območju vetrne elektrarne, kjer so nameščene vetrnice, na tleh našli skoraj 22 metrov dolg odtrgan krak vetrnice, drug krak pa je bil močno poškodovan. Nekateri prebivalci poročajo o čudnih lučeh na nebu, ki naj bi se pojavile pred nekaj dnevi prav nad vetrnicami, zato so se pojavila ugibanja, da se je v 64 metrov visoko vetrnico zaletel neznani leteči predmet. Kdaj točno je do poškodbe prišlo, ni znano. Lokalni svetnik in vzreditelj piščancev Robert Palmer je za medije povedal, da seje prejšnjo nedeljo zjutraj peljal mimo vetrnic, ko je na nebu uzrl močno belo svetlobo, obrobljeno z oranžno barvo. Russell Kellett, član angleškega društva »Urad za leteče krožnike«, ki združuje amaterske ljubitelje NLP-jev, je sporočil, da je tokratni primer le eden od videnj, o katerih na tem področju poročajo vse od prvega dneva novega leta: »Slišal sem o številnih videnjih, zato mislim, da se je eden od NLP-jev zaletel v vetrnico.« Peter Schubel, strokovnjak za izdelavo vetrnic z univerze Not-ting ham, pa je pre pri čan, da je potreb no ugotoviti, ali se je vetrnica ob poškodbi vrtela ali ne. Če je bila pri miru, jo je moralo zadeti nekaj, kar ima več kot deset ton, bolj verjetno pa je, da je bila v gibanju, zato je bila potreb na sila pre cej manj ša.
Naj križanko resi policist
Neka Nemka je močno razjezila policiste, ker je poklicala številko za nujne primere in moža v modrem vprašala za rešitev križanke. Policist iz Grevenbroicha v Nemčiji, ki je sprejemal klice na številko 113, je Petro Hirsch najprej vljudno prosil, naj prekine in da tako možnost komu, ki pomoč policistov morda zares potrebuje. A Hircheva se ni pustila odgnati. Policista je vztrajno prosila, naj ji pomaga najti še zadnje geslo v križanki, dokler ji ni policist zagrozil, da jo bo zaradi tratenja dragocenega časa uradne osebe ovadil. Kot je Hirscheva pozneje pojasnila nemškim medijem, ji je uspelo skoraj končati križanko - ostalo pa ji je samo še eno geslo. In ker jo je pač grizlo, da ji križanke ni uspelo rešiti do konca, je za geslo poklicala kar na številko za nujne primere. »Edino, česar nisem vedela, je bilo polno ime obmejne policijske enote. Pogledala sem vsepovsod - po spletu, v slovarjih, spraševala sem prijatelje. Nihče ni poznal rešitve. Domnevala sem, da bodo policisti poznali odgovor, zato sem pač poklicala na najbolj znano policijsko številko,« je razložila vneta ljubiteljica križank. »Policistu bi vzelo samo sekundo časa, da bi mi povedal rešitev, a mi ni hotel pomagati - še več, ukazal mi je celo, naj se spravim s telefonske linije,« je še potožila Hirscheva. Policijski predstavnik pa je dogodek komentiral takole: »Številki za nujne primere se tako reče z razlogom - ker je namenjena nujnim primerom. In rešitev križanke pač ni nujni primer!«
Na glavi posušene bučne lupine
Nigerijski motoristi se izvirno izmikajo novim prometnim zakonom, po katerih je čelada obvezna. Njihov odgovor? Na glavo so si posadili posušene bučne lupi ne.
Oblasti v severnem mestu Kano so namreč sporočile, da so potem, ko so z novim letom uvedle nov zakon, ustavile več ljudi z »improviziranimi čeladami«. In usmiljenja do afriških bučk, ki jih posušene navadno upo rablja jo bodi si za noš njo teko čin bodi si za inštrument na glavi, nimajo: v zadnjih dnevih so po vsej državi aretirali že na tisoče motoristov in zasegli okoli 50 motorjev samo v Kanu, vozniki pa se zaradi tega zbirajo na protestnih shodih. Nigerija je tudi sicer znana po svojih motorističnih taksijih, ki so poceni način za prebijanje po kaotičnih mestnih ulicah. Taksiste je novi zakon še posebej razbesnel. V mestu Kaduna so vozniki tako v znak protesta mahali s palmini listi in se vozili v konvojih. Čelade, ki stanejo, preračunano, 20 evrov, so zanje pre dra ge, poleg tega pa trdi jo, da pot ni ki čela de pogosto ukradejo, ko jih taksisti pripeljejo na cilj. Po poročanju tamkajšnjih medijev naj bi se mnogi potni ki tudi bali, da bi tak sisti upo rab lja li čela de v zle name ne: namreč, da bi vanje izre kli urok, stran ka bi nato izgubila zavest, taksisti pa bi jo oropali.
Smeji se že 12 let
Kitajska starša 12-letnice sta obupana in po svetu iščeta zdravilo zanjo, saj se deklica vse dneve in noči smeji. Njena mati Jang Longjing je dejala, da se je nenavadno smejanje začelo, ko je Šu Pinghui pri osmih mesecih dobila vročino in zbolela za pljučnico. »Od takrat se nenadzorovano smeje,« je dejala in dodala, da najprej z možem nista bila zaskrbljena. Dekličino stanje se je poslabšalo pri dveh letih, ko sploh ni mogla več govoriti, ampak se je lahko le na ves glas smejala. Njen oče porabi vso plačo za zdravljenje, a za zdaj še brez uspeha. »Ko jo neprestano gledava, kako se smeji, si želiva, da bi raje začela jokati ... «
Tesen in najboljši
Z nameravano gradnjo novega bloka bo termoelektrarna za mnoge Šoštanjčane še bližji sosed. Želijo si seveda, da bi Teš tudi ostal najboljši sosed.
Za mizo
V Velenju so se prejšnji teden za mizo dogajale velike stvari, pri katerih pa so imeli domačini bolj malo »besede«. Za namiznoteniško mizo, seveda.
Odprta vrata
Tudi novi poslanci odpirajo svoje poslanske pisarne. In pričakujejo vprašanja volilcev. Ti pa čim več odgovorov, kakršne si želijo.
Aktualna
Tudi mnogi tisti, ki jim ni do dela, se bojijo za delo.
Zaposlitve
Vest ni le to, da je bil nekdo izvoljen za poslanca; še bolj težko pričakovana vest je, da se je kakšen poslanec po poteku mandata hitro zaposlil.
Odjuga
Končno je nastopila odjuga. Vendar žal to ne velja za gospodarsko krizo.
Kot doma
Gostje naj bi se v načrtovanem velenjskem mladinskem hotelu počutili kot doma. Saj bodo bodoči hotel uredili v nekdanjem Domu učencev.
Odlok, ne odlog
V Šoštanju so sprejeli novo odlok, ki bo omogočil gradnjo tržnice. To je seveda bolje, kot da bi se odločili za odlog.
Nekoč in danes
Včasih je bil pri nas med mladimi pravi boj za mesta v srednjih šolah. Zdaj je mest dovolj, aktualen pa je boj za mlade.
Optimisti
Pri nas so nekateri še vedno optimisti. Še vedno trdijo, da je kriza nova priložnost!

NASI KRAJI IN LJUDJE
Kraj, kjer so močne vezi med ljudmi
V Zavodnjah so to, da j e šola zaprla vrata, težko sprejeli - Kako obdržati mlade, če pa so gradnje skoraj onemogočene? - Zgledna skrb za ceste, ki so glavna vez z dolino -Prebivalci imaj o radi šport
MilenaK rstič -P laninc
V Zavodnjah, eni od devetih šoš-tanjskih krajevnih skupnosti, ki se razprostirajo na nadmorski višini med 500 in 750 metri, živi 330 ljudi. Po površini sodijo med večje krajevne skupnosti, po številu prebivalcev med manjše. Veliko se jih ukvarja s kmetijstvom, predvsem živinorejo, mnogi se na delo vozijo v dolino, v Šoštanj, Velenje in še kam. »Ceste so dobre in dobro vzdrževane, vsaj te, ki so prepredene po kraju. Cesta Šoštanj--Zavodnje pa je druga pesem. Ta je v slabem stanju zaradi precejšnjega prometa, ki se odvija po njej, s koroške strani ga je za sto odstotkov več, kot ga je bilo nekdaj. Uničena je tudi zaradi gradnje ceste Zavodnje-Črna, ko so tovornjaki dnevno po njej vozili material. Strašno si želimo razširitve te ceste in njene nove preplastitve, da bo promet po njej varen,« pravi predsednik sveta KS Franc Brglez.
Kako zadržati mlade?
Seve da bi si žele li, da bi kraj štel več prebivalcev, da bi v Zavodnje prišli mladi ali pa da bi mladi v kra-
družina išče prostor za gradnjo v dolini.
»Veliko dajemo na posodabljanje krajevnih poti in infrastrukturo, da bi bilo ljudem čim lažje. Znamo se družiti in znamo pomagati drug drugemu,« pravi predsednik sveta KS Franc Brglez. »A brez mlados-
Franc Brglez:» Kakoo bdržati mlade?«
ju ostali. Toda kako, se sprašujejo, če pa občinski prostorski načrt grad njo sko raj da one mo go ča. Dovoljujejo le v strnjenih naseljih, v naselju Zavodnje pa prostora skorajda ni. Zato marsikatera mlada
je bilo tistikrat kakšnih 50 litrov dnevno, gaje danes okoli 8.000 litrov vsak drugi dan. »Prevoz je organiziran. Le ena malo bolj oddaljena kmetija je, kamor tovornjak še ne pripelje. Pa se borimo za to, da bo,« pripoveduje Ročnik, ki ne pozabi omeniti dobrega sodelovanja s Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina, kar je razumljivo, saj to sodelovanje omogoča razvoj kraju, številnim kmetom pa lajša življenje. »Krmila nam zadruga pripelje praktično na dom, kar se kmetom pozna pri stroških, pa tudi času,« pravi Ročnik.
Vodovoda ne dajo
Kraj se z vodo napaja iz dveh krajevnih vodovo dov, za katere skrbi in odgovarja krajevna skupnost. »Analize vode se opravljajo redno, zdravo pitno vodo zagotav-
JožeR očnik:» Kmetje vsak drugi dano ddajo8.000 litrovm teka.«
ti bo v kraju težko,« dodaja. Letos so, ker otrok ni prav veliko, začasno zaprli podružnično šolo. To, da je več kot sto let stara šola zaprla vrata, so v Zavodnjah težko sprejeli. »Trudili smo se, da se to ne bi zgodilo, a se ni izšlo. Objekt je last občine in vprašanje je, kdo in kako dolgo ga bo pripravljen vzdrževati. Krajevna skupnost tega ne bo zmogla,« dodaja podpredsednik sveta KS Jože Ročnik.
Cveto Grab nar, predsednik športnega društva, pa pravi, da objekt ne sameva. V Zavodnjah se že vrsto let odvija Mala Napotnikova kiparska kolonija. »Izdelki, nastali v njej, so zdaj razstavljeni v enem od razredov šole. Enkrat tedensko se v njej odvija telovadba. Občina k sreči zagotavlja ogrevanje.«
Za kraje je pomembna živinoreja
V kraju, prepredenem s travniki in pašniki, uspeva živinoreja. Ze leta 1971 so tamkajšnji kmetje začeli v dolino voziti mleko. Če ga
Pestro društveno življe nje
V kraju je pestro društveno življenje, pravi Peter Anželak, taj nik KS. »Aktivni so v športnem društvu, kulturnem društvu, društvu prijateljev mladine, dobro dela krajevna organizacija Rdečega križa, borčevska organizacija, društvo invalidov ... Čeprav Zavodnje ne štejejo veliko prebivalcev, pa imajo nekatere od teh organizacij zelo veliko članov. Največja vrednost njihovega delovanja je organiziranje različnih srečanj, kamor povabijo vse krajane, pa naj gre za kak
čem v Šaleški dolini, s katerim pa imamo ob pomanjkanju snega kar precej težav. Če se bo to nadaljevalo, je vprašanje, kako bo,« pravi.
Snega na smučišču ni, stroš ki pa so
»Problem ni v nas, ampak v zakonodaji, ki nas obravnava kot vsa večja smučišča. Tudi od nas zahteva, pa je to le primer, nadzornika na smučišču. Imamo dva, obema dovoljenje poteče letos. Konec januarja gresta na usposabljanje na
AntonijaT opolšek:» Ko je treba komup omagati, stopimo skupaj.«
ljamo vsem,« pojasnjuje Brglez. »V dolini si sicer želijo, da bi vodovod predali v upravljanje komunalnemu podjetju, a mi vztrajamo. Oba vodovoda smo zgradili sami in bomo za oba do takrat, ko bo zakonodaja to dopuščala, skrbeli sami z lastnimi sredstvi in prispevki krajanov,» zatrjujejo. Tako kot sami skrbijo za lepo podobo pokopališča in za obe veji kanalizacije.
»V občinskem planu do leta 2020 nas sploh ni, od nas pa zahtevajo plačilo različnih taks, kar ni prav. Ena hiša, na primer, plača 8 evrov kanalščine, vseeno pa bomo morali do leta 2015 sami poskrbeti za čistilno napravo. Ni nam jasno zakaj, saj plačujemo? V desetih letih bomo samo iz naše hiše za takse nakazali 1.000 evrov, nazaj pa dobili nič,« razlaga predsednik krajevne skupnosti, drugi mu prikimavajo.
CvetoG rabner:» Ko bi nam s smučiščem vsajn arava šla na roke.«
pohod, igranje odbojke, kegljanje ali pa ogled kakšnega od podjetij v dolini, kamor se občasno tudi podamo. Če se ne najde kak drug
Peter A nželak:» Radi se družimo.«
Krvavec, samo kotizacija za enega je 100 evrov. Za veliko smučišče malenkost, za nas veliko. Da ne omenjam vzdrževanja vlečnice. Predlani smo zamenjali jekleno vrv. Velik zalo gaj, a je do danes obratovala samo 12 ur, pa še to le
Idiličnap odobaZ avodenj
razlog, pa organizirajo kakšen piknik.«
Cveto Grabner, predsednik športnega društva - ustanovili so ga pred enajstimi leti - dodaja, da imajo krajani zelo radi šport. To dokazuje 140 članov športnega društva. »Predlani smo od Občine Šoštanj dobili priznanje. Najbrž tudi zato, ker se trudimo z edinim smučiš-
zaradi vzdrževalnih del. Lani smo prebarvali celotno konstrukcijo, da ne bi propadala. Ko bi nam vsaj narava šla na roke. To bi nam dalo nov zagon,« si želi Grabner. Med letom je polno tamkajšnje športno igrišče. »Občina je nabavila reflektorje, ostala dela smo opravili sami. Mogoče bo kdo rekel, da so reflektorji luksuz, a ne pri nas,
kjer ljudje popoldne ne morejo na igrišče, lahko pa pridejo zvečer. Letos bi radi igrišče prevlekli z novim asfaltom, sedanji je star petnajst let in se že lušči.«
Zelo aktivni so starejši, upokojenci. Njihova priljubljena igra je kegljanje na vrvico. »Tako kegljajo tudi pozimi, v dvorani v zadružnem domu, kar je gotovo redkost.«
Ko je tre ba pomagati, stopijo sku paj
Štirideset let je »stara« krajevna organizacija Rdečega križa v kraju, s ponosom pove Antonija Topol-šek, že deveto leto predsednica. »Naša glavna dejavnost so krvodajalske akcije. Organiziramo jih dvakrat let no. Ker je pri nas veli ko kmečkega prebivalstva, poskrbimo, da se akcij udeležijo organizirano. Z avtobusom se odpeljemo v Slovenj Gradec,« pripoveduje. Med 330 prebivalci Zavodenj jih je 40 starejših od 70 let. »Srečanje zanje pripravimo jeseni, pozimi pa obiščemo bolne in starejše. Tudi v domovih, kjer bivajo, ali v bolnišnicah, če so na zdravljenju. Enkrat ali dvakrat na leto pa krajanom, ki to želijo, izmerimo holestorol in sladkor v krvi. Srečo imamo, ker v Zavodnjah živi medicinska sestra. Sicer pa smo pripravljeni na nepričakovane dogodke. Ko je treba pomagati, stopimo skupaj,« je odločna.
Če ni načrtov, tudi odmi ki niso mož ni
Potem pa smo spet pri cestah. Razumljivo, saj so te v krajih, kot so Zavodnje, pomemb ne, kot so pomembne žile v telesu. »Okoli 20 kilometrov krajevnih cest ima mo. Moč no smo se tru di li, da bi jih posodobili. Glavne krajevne ceste imamo asfaltirane. Asfalt manjka samo še na tisti, ki smo jo lani predali občini. Obljubljajo, da pride na vrsto prihodnje leto.«
V načrtu imajo tudi gradnjo doma krajanov, čeprav se zavedajo, da se znajo v časih, kot so zdaj, načrti tudi malo odmakniti. A če ni načrtov, tudi odmiki niso možni.
Iz dela gasilskih draštev
Iz dela gasilskih društev
PGD Paška vas: Pestro pri intervencijah
Paška vas, 17. januarja - Prostovoljno gasilsko društvo Paška vas šteje 185 članov. O njihovi prizadevnosti zgovorno govori podatek, da se je rednega občnega zbora v dvorani gasilskega doma društva udeležilo več kot 100 članov, še bolj pa vsebina zajetnih poročil o opravljenem delu v minulem letu.
Predsednik društva Milan Dro-felnik je pri seznanjanju udeležencev o uspešno uresničenih zastavljenih nalogah večkrat izrazil
zadovoljstvo in zahvalo članom za njihovo prizadevnost pri opravljanju vzdrževalnih del pri ali v gasilskem domu, pri delu desetin, pri skrbi za pestro družabno društveno življenje, predvsem pa je izpostavil delo na preventivnem področju, uspehe članov na raznih tekmovanjih, predvsem mladi so bili zelo uspešni. V minulem koledarskem letu ni bilo meseca, v katerem ne bi opravili kakšne aktivnosti. »Si pa bomo leto 2008
zapomnili po vrsti intervencij. Posredovali smo v požarih, med katerimi je bil daleč največji požar na Kolarjevi domačiji in pri odpravljanju posledic naravnih nesreč.«
Tudi poveljnik društva Marko Kumar je izrazil zadovoljstvo z opravljenim delom operativcev pri usposabljanju in izobraževanju, čemur namenjajo veliko pozornosti. Prav tako glede operativne pripravljenosti, preventivne dejavnosti, zavidanja vredni so tudi rezultati, ki so jih na tekmovanjih dosegle desetine društva. Vesel je tudi zavzetega dela mladih.
Šmarški župan Alojz Podgoršek je pohvalil delo paških gasilcev. Obljubil je, da bo občina kljub krizi namenila društvu za delovaje pri-
bližno toliko denarja kot lani.
Letošnje leto bo za člane PGD Paška vas zelo delovno. Društvo bo namreč prihodnje leto prazno-
valo 90-letnico delovanja, jubilej pa bi radi zaznamovali z večjimi in finančno zahtevnimi vlaganji v starem in novem gasilskem domu.
Poleg tega načrtujejo še redne operativne dejavnosti (izobraževanje, tekmovanja, vaje ...), postavitev mlajev za 1. maj, organizacijo tradicionalne prireditve Noč na vasi, aktivnosti ob mesecu požarne varnosti ter redne društvene dejavnosti (srečanja, seje, delo komisij ...). Finančni del programa so ovrednotili na 14 tisoč evrov.
Ob koncu občnega zbora so podelili priznanja Gasilske zveze Šaleška dolina za dolgoletno delo v društvu ter v svoje vrste sprejeli pet novih članov.
■ Tp
Brezplačna osnovna šola !?
Na Osnovni šoli Nazarje v tem šolskem letu izdali le položnice za plačilo stroškov malice
Tatjana Podgoršek
Čeprav naj bi bila po ustavi osnovna šola v Sloveniji brezplačna, je v praksi s tem povsem drugače. Poleg učbenikov, zvezkov, so tu še stroški za malico, kosilo, prevozi, šole v naravi, obiskih raznih kulturnih prireditev. Niso tako majhni in nekaterim staršem povzročajo sive lase. Na Osnovni šoli Nazarje, ki jo obiskuje več kot 230 učencev, so v tem šolskem letu pristopili k projektu Za smeh v otroških očeh - ali kot zatrjuje ravnatelj šole Jože Kavtičnik - k projektu brezplačne osnovne šole.
Na vprašanje, ali je takšna šola res mogoča, je Kavtičnik odgovoril: »Seveda je. Projekt uresničujemo na našo šoli že v tem šolskem letu. Doslej namreč staršem nismo poslali nobene druge položnice kot le tiste za plačilo prehrane. To
morajo ti zagotavljati učencem ali so doma ali kje drugje. Z novim pristopom je ministrstvo za šolstvo in šport poskrbelo za večjo dostopnost učbenikov. Glede stroškov šole v naravi, tečajev pla-
vanja, smučanja, kar je po mnenju nekaterih nadstandardni program, pa smo pri nas uvrstili v redne oblike priprave otroka na življenje. Veščine plavanja, smučanja, plesa, širjenje obzorja na področju kul-
ture ... sodijo med vrednote in potrebe današnjega časa ter prostora, na katerih bo lahko učenec gradil svoje nadaljnje življenje. Zato ta znanja ne smejo biti odvisna od tega, kako premožni so učenčevi starši, kdo je ravnatelj šole, ki jo obiskuje, kdo župan občine, ki je ustanoviteljica šole. S prstom kažem predvsem na ministrstvo za šolstvo in šport ter lokalne skupnosti. Morala bi se dogovoriti in omogočiti vsem učencem v Sloveniji brezplačno sodelovanje v teh »nadstandardnih« dejavnostih.«
Vloga ravnateljev je velika
Ker temu ni tako, saj se samo po svoji vsiljuje vprašanje, od kod šoli denar za plačilo stroškov, povezanih z omenjenimi aktivnostmi. Po mnenju Jožeta Kavtičnika je vedno potrebno začeti pri sebi. Zadnjih nekaj let na šoli skrbno ravnajo s pridobljenim denarjem, »služijo« s programi, ki jih ponudijo določenim skupinam, gospodarskim družbam. Lani so -na primer - znova pripravili kulturni program ob novoletni obdaritvi otrok v podjetju BSH Hišni aparati
Jože Kavtičnik, ravnatelj Osnovne šole Nazarje: "Saj nam gre za smeh v otroških očeh, mar ne?"
Nazarje. Prav tako učenci zavzeto sodelujejo v raznih zbiralnih akcijah, ob novem letu izdelujejo voščilnice, ki jih ponudijo podjetjem, samostojnim obrtnikom. Aprila letos načrtujejo organizacijo dobrodelnega koncerta, dražbo slik ... Učenci sodelujejo pri enostavnih delih, kot je sortiranje papirja, zloženk, tiskovin. »Tako pridobijo delovne navade in hkrati spoznajo, da brez
truda ni mogoče nič dobiti. Največ pa si zaslužijo z rednim obiskovanjem pouka, če se držijo pravil in reda, dogovorov, vestno opravljajo svoje delo. Vloga ravnateljev pri tem je velika. Danes je premalo, če je ta samo ravnatelj. Mora biti menedžer, iskati mora možnosti za pridobitev dodatnega denarja, se prijavljati na razpise s pravimi projekti in tako omogočiti brezplačno osnovno šolo.«
Kavtičnik je prepričan, da so na šoli s tem, ker staršem učencem niso pošiljali položnic za izvajanje »nadstandardnega programa«, že v tem šolskem letu naredili korak k prijaznejši šoli. Ker starši ne dobivajo položnic, ne dobivajo opominov, če teh niso plačali, niso slabe volje. Če je šola prijazna staršem, je prijazna tudi njihovim otrokom.
Je v času gospodarske krize moč pričakovati še kakšna donatorska sredstva, obstajajo možnosti za pridobitev dodatnega denarja? »Tudi kriza je priložnost. Vlaganja v človeka so vlaganja v rešitve. Če država, lokalne skupnosti ne bodo vlagale v mladino, bodo izgubile zdravje oziroma vse, kar imajo,« je sklenil pogovor Jože Kavtičnik.
Drsališče privablja staro in mlado
Dopoldne športni dnevi, popoldne različne animacije, tudi šola hokeja, zvečer drsanje kar tako - Pomembno je druženje - Božiček in dedek Mraz Šoštanjčanom nosila drsalke
Milena Krstič - Planine
Šoštanj, 16. januarja - Ko so
predlani pozimi v Šoštanju na rokometnem igrišču na 300 kvadratnih metrih uredili drsališče s pravim ledom, si gotovo niso mislili, da bo že prvo sezono na njem drsalo blizu 10.000 obiskovalcev. Pa je! Odločitev, da za pravi led in animacijo na njem poskrbijo tudi letos, čeprav to ni majhen finančni zalogaj, v drugo ni bila težka. Kot kaže danes, se bo lanska slika po število drsalcev ponovila, bržkone pa bo celo presežena.
sta navdušeno pripovedovali, da je ful fajn. »Animatorji nam pokažejo pravilno tehniko drsanja, preizkusimo se v spretnosti, igrali smo hokej ... «
Šoštanjčan Matej Ovčjak pa skrbi za tople napitke in omogoči tistim, ki nimajo drsalk, da si te lahko sposodijo. Dela preko študentskega servisa, kadar je na izmeni
dopoldne, od 10. do 16. ure, kadar je popoldne, pa od 16. do 22. ure. V tem času drsališče tudi obratuje. »Čez dan drsalci posegajo po vročem čaju in topli čokoladi, zvečer, ko se ohladi in pridejo na drsanje tudi odrasli, pa pade tudi kakšen 'zakuhanček' oziroma zakuhano vino,« je zgovoren. Vsak dan si drsalci pri njem sposodijo od 30 do 40 drsalk po ceni en evro. »Sem pa opazil, da sta Božiček in dedek Mraz marsikateremu Šoš-
tanjčanu prinesla drsalke, tako da zdaj lahko drsa tudi s svojimi,« je še dodal.
Obiskovalci pa prihajajo tudi kar tako. Brez drsalk in brez namena, da bi drsali. Da si pogledajo, kaj se dogaja, da uživajo v vrvežu ali glasbi, ki jo ves čas vrtijo. Franc in Rozika Druks sta prišla z vnukinjama Marušo in Manco. »Če gremo na sprehod, se tukaj obvezno ustavimo. Živahno je in za mladino prava stvar. Vnukinji sta radi
Druksova se z vnukinjama obvezno ustavita na drsališču.
na zraku, radi opazujeta otroke in se družita z njimi. Za na led pa sta še premajhni,« sta pripovedovala. Animator Tomaž Spaninger
dvakrat na teden pride v Šoštanj iz Maribora, v dneh, ko je na sporedu šola drsanja in hokej, je tudi vesel, da je tako živahno. Otroci imajo radi hokej. »Pa tudi veliko staršev, ki pripeljejo na drsanje otroke, se odloči, da se bo preizkusilo in drsalo skupaj z njimi v šoli drsanja. Ko po eni uri ugotovijo, da jim gre, pridejo naslednjič spet.«
Vreme jim je šlo doslej še na roko. Led je zmrzoval sam in sploh se ni bilo treba zanj posebej truditi. Se bo pa treba, ko bo začelo »teči«. Šoštanjsko drsališče bo odprto do začetka marca.
Tomaž Španinger: »Starši in otroci skupaj v šoli drsanja.
Enkratno!«
Peter Matko: »Uživamo,
Matej Ovčjak: »Zvečer se prileže kakšen 'zakuhanček'.«
Ko smo v petek dopoldne, čas za velike rekreacijske užitke ni bil najbolj primeren, obiskali šoštanjsko drsališče, nismo pričakovali, da bomo na njem našteli kaj več kot peščico drsalcev. Pa smo se ušteli. Dopoldne namreč prihajajo na drsanje organizirane skupine, največkrat osnovnošolcev. Pa ne samo iz Šoštanja, je potrdil likovni pedagog iz osnovne šole Gustava Šiliha Velenje Peter Matko, ki je na drsališče prišel z osmošolci. »Športni dan imamo in uživamo.« Da je res tako, so potrdili tudi učenci. V njihovem imenu denimo Amela Šehic in Ingrid Mahkovec, ki
V petek dopoldne je bilo v Šoštanju največ Velenjčanov.
Pomagajmo Gašperju!
Aktiv delovnih invalidov Premogovnik Velenje organizira v petek, 23. januarja, ob 17. uri v veliki dvorani glasbene šole Frana Koruna Koželjskega v Velenju dobrodelni koncert z naslovom »Pomoč Gašperju«. Izkupiček koncerta bo v celoti namenjen pomoči 11-letnemu hudo bolnemu Gašperju Praprotniku iz Velenja. Zanj bodo pomagali kupiti klančino za nalaganje invalidskega vozička v avtomobil.
Na koncertu bodo nastopili Big band glasbene šole Velenje, Matjaž Ograjenšek, Zvone Hranjec, harmonikar Robert Goter in harmonikarski orkester Barbara Premogovnika Velenje.
Vstopnice za dobrodelni koncert po 10 EUR so naprodaj v trgovini Music center Dedi v Nakupovalnem centru v Velenju, v recepciji Steklene direkcije na Rudarski 6 ter pri predsedniku Aktiva delovnih invalidov Premogovnik Velenje Dragu Kolaiju, ki ga lahko pokličete na telefon 041-634-833.
Vljudno vabljeni in hvala za vaše sodelovanje!

LJUDJE
w	• • •	•■ «v*
Ribe ze mirujejo, ribici pa ne
Kadar je led debel in se dolgo drži, je treba vanj zavrtati kakšno luknjo, da pridejo ribe do kisika - Kormorani včasih uspešnejši kot ribiči - Žensk med njimi ni prav veliko, najbrž nimajo časa s palico stati ob vodi
Milena Krstič - Planine
Okoliš Ribiške družine Velenje je reka Paka od mostu v Prelogah do izvira s pritoki (razen Ponikve, ki je v upravljanju Šoštanjčanov), Škalsko jezero, ki ima 16 hektarjev in Velenjsko jezero, ki ima že blizu 130 hektarjev. Družina šteje med 130 in 150 članov. »Spomladi, ko se še ne lovi, jih je manj, ko se ribolov začne, pa jih je več,« pravi predsednik družine Jože Šumah.
Pozimi ribe mirujejo. »Naj bi. Vendar jim zdaj, ko je nad jezerom led, malo z ropotom nagajajo drsalci. A to niti ni tako hudo. Slabše bo, če bo led trajal dolgo, ker se
bo pojavilo pomanjkanje kisika. V tem primeru bo treba v led zavrtati kakšno luknjo in omogočiti gibanje vode.«
Včasih so imeli ribiči težave s kor-morani. »Še vedno jih imamo. Še več. Vedno bolj domači postajajo. Iz Velenjskega jezera, kjer imajo na severovzhodnem delu nočitveno postojanko, se širijo tudi na Škalsko jezero. Zdaj jih lahko vidimo že celo blizu ribiškega doma.«
Kormorani so kar uspešni lovci. Namesto ribičev potegnejo iz vode veliko rib. »Skoraj vedno, ko se kormoran potopi, iz vode prinese ribo. Res so požrešni. Veliko škode naredijo. Problem je, ker so zaščiteni ne glede na to, da v
našem okolju niso avtohtone ptice. Kot društva smo podali odškodninski zahtevek na ministrstvo, vendar tam pravijo, da morajo tudi te ptice živeti. To mislimo tudi mi, a ocenjujemo, da jih je vseeno malo preveč.« K sreči pa je krivolovcev manj. »S čuvajsko službo se jim, vsaj ocenjujemo tako, uspešno zop-erstavljamo. Preganjamo jih tudi s pomočjo policistov, če se to dogaja večkrat. Običajno take intervencije zaležejo.«
Zgledno skrbijo za okolje, veliko ribjega življa vsako leto vložijo v vode, ki jih upravljajo. »Za letos smo poskrbeli že novembra in ribe, ki jih bodo ribiči lovili letos, so že v vodi. V Škalskem jezeru v celoti,
Jože Šumah: »Ribiško palico imam vedno v avtu, res pa je, da jo redko vzamem ven.«
v Velenjsko jezero pa bomo spomladi dodali še roparice.«
Med majem in septembrom bodo spet pripravili kakšnih dvajset tekmovanj, ki so tudi druženja, ne samo članov te družine ampak tudi druženja te družine z drugimi družinami. Bolj znana so tradicionalna tekmovanja za rudarsko svetilko ob 3. juliju, ob občinskem prazniku in ligaška tekmovanja. Lani so uradno začeli
tudi nočni ribolov na soma.
Ribiči so tudi ženske. Ribičke. Kako to, da jih v njihovih vrstah ni prav veliko? »Verjetno imajo premalo časa. Imamo pa jih nekaj. V celjski regiji tudi tekmujejo in so zelo uspešne. So v vrhu. Lahko se pohvalimo, da imamo velenjski ribiči v svojih vrstah več ribičk kot jih imajo druga društva.«
Trudijo se tudi za podmladek. Opažajo pa, da mlade dandanes zanimajo druge stvari, čeprav jim nudijo zanimive aktivnosti, tabore in podobno. »Tu in tam pa kakšen, ki se udeleži naravoslovnega dneva, ki ga pripravljamo za osnovnošolce, odloči, da postane ribič.«
Jože Šumah ima kot pravi ribič palico vedno v avtomobilu. Ker pa je funkcionar, jo iz avtomobila vzame bolj redko. »Prideš in misliš, da boš lovil, pa se odpre kako vprašanje, ki ga je treba rešiti. Grem pa dvakrat do petkrat letno
V vodah, s katerimi gospodarijo velenjski ribiči, domuje krap. Okoli tone in pol do dve, odvisno od tega, kako uspešni so, jih letno potegnejo iz vode. V zadnjem času lovijo tudi roparice (soma, ščuko in smuča), ki jih vse več naseljujejo v te vode. Ta ribolov je bolj atraktiven, saj lovijo z »blenkar-jenjem«, se pravi z gibanjem ob vodi in ne čakanjem, da riba prime.
Turistične ribolovne dovolilnice za športni ribolov so naprodaj v hotelu Paka in Ribiškem domu ob Škalskem jezeru. Letno jih prodajo blizu 700, celo 800. Izkupiček je del prihodka družine. Ta denar, tako so dogovorjeni, preko rib vračajo v vodo.
tudi lovit. V to je všteto tudi kakšno društveno tekmovanje, da slišim, kako ribiči čutijo.«
Aktualno in zanimivo
Dijaki 2. letnika Splošne in strokovne gimnazije Šolskega centra Velenje izdelali mini energetske preglede za lastne stanovanjske objekte - Podpis dogovora o sodelovanju med Elektrom Celje in BISOL-om
Tatjana Podgoršek
Velenje, 13. januarja - Sredi minulega tedna so dijaki 2. letnika Splošne in strokovne gimnazije Šolskega centra Velenje (ŠCV) na priložnostni prireditvi predstavili mini energetske preglede s področja učinkovite rabe in obnovljivih virov energije ter ekologije, ki so jih izdelali za lastne stanovanjske objekte. Preglede, poročila, predstavitve so pripravili v okviru
navodil pregledali porabo električne energije, vode, ogrevanje in prišli do spoznanj, da je varčevanje z energijo pri zasebnih stanovanjskih hišah večje kot v stanovanjskih blokih, velike razlike so zaznali tudi med posameznimi stanovanji v različnih blokih. Po njihovem mnenju je energetska ozaveščenost v okolju slaba, poraba energije vse prej kot umna,« je povedal Cveto Fendre, vodja Energetskega inženiringa na ŠCV.
mesecih izpeljali podobno akcijo še na področju obnovljivih virov energije, predvsem sončne, in ekologije (merjenje radioaktivnosti določenih lokacij, kot je jezero). Marca bomo za dijake prvega letnika programa Okoljevarstveni tehnik izvedli projektni teden URE, v katerem bodo ti izdelali mini energetske preglede stalnih bivališč. V mesecu novembru bomo gostitelji blizu 100 dijakov iz 8 evropskih držav, ki se na svo-
izbirnih vsebin predmeta fizike. Dan prej pa so direktorji Ivan Kotnik (ŠCV), dr. Uroš Merc (BISOL) in mag. Viktor Tajnšek (Elektro Celje) podpisali dogovor o sodelovanju, Kotnik pa je prevzel še opremo za 4 kW solarno elektrarno, ki jo bodo postavili na Med-podjetniškem izobraževalnem centru na Starem jašku v Velenju marca letos.
Predstavitve (med drugim so se jih udeležili še nekateri dijaki drugih šol ŠCV, ki bodo zastopali center na mednarodnem tekmovanju European Young Energy Manager Championship - EYE-Man) so bile aktualne in zanimive. »Dijaki so na osnovi pripravljenih
Po besedah Fendreta se na centru z učinkovito rabo energije ukvaijajo že od leta 1999, ko so skupaj s podjetjem POP in Brankom Cagličem opravili energetski pregled kompleksa ŠCV. Sodelujoči profesorji danes kot mentorji pridobljeno znanje in izkušnje o učinkoviti rabi energije in obnovljivih virih uspešno prenašajo na dijake, zato ne preseneča njihov zelo pozitiven odnos do energetskega varčevanja, ekologije in trajnostnega razvoja okolja. Za prihodnje so si v zvezi z vedno bolj zanimivim in aktualnim področjem zastavilipogumne načrte. »Z isto skupino dijakov -gimnazijcev - bomo v prihajajočih
jih šolah prav tako ukvarjajo z energetskimi pregledi in sodelujejo v evropskem projektu EYEMan.« ŠCV je skupaj z Agencijo za prestrukturiranje energetike iz Ljubljane predstavnik Slovenije v omenjenem tekmovanju.
Letos kar blizu 1100 pohodnikov
Planinsko društvo Polzela je minulo soboto pripravilo 27. pohod Zdravju naproti. Lani se je vzpona na 733 visoko goro Oljko udeležilo blizu 1000 pohodnikov, letos so jih našteli še blizu 100 več. Privabila sta jih predvsem tradicija in lepo vreme.
Posebni vlak je pripeljal pohod-nike iz celjske in velenjske smeri, posamezno ali v skupinah pa so
prihajali še iz drugih delov Slovenije. Najmlajši udeleženec pohoda je bil 4 in pol leta star Anže Sad-nik iz Žalca, najstarejša udeleženka pa je bila 78-letna Štefka Jordan iz Šempetra v Savinjski dolini, ki se je udeležila doslej vseh pohodov. Tako kot Nandi Glavnik s Polzele. Tistim, ki so se pohoda udeležili desetič ali dvajsetič, so podelili posebna priznanja.
Udeleženci so pri planinskem domu na gori Oljki dobili trdo kuhano jajce, iz lastnega nahrbtnika ali iz ponudbe doma pa so se lahko okrepčali še z drugimi dobrotami in pijačo.
■ Tp
Na pohod sta jih privabila tradicija, lepo vreme in tudi skrb za zdravje
Polepšan prednovoletni čas
PEC Pomurski ekološki center je v okviru izvedenega likovnega natečaja na temo "Prednovoletni čas''ob koncu leta v nakupovalnem centru Maximus Murska Sobota odprl razstavo izbranih likovnih del, ki jih je ocenila strokovna komisija in jih uvrstila v ožji izbor. Med razstavljenimi deli mladih avtorjev in njihovih mentorjev oz. likovnih pedagogov je tudi 12 likovnih del, katerih avtorji so prejeli posebna priznanja in knjižne nagrade. To so obenem tudi motivi na kompletu božično-novoletnih voščilnic ekošol Slovenije za leto 2009, ki jih izdaja PEC Pomurski ekološki center za promocijo ekošol Slovenije.
Otvoritve razstave sta se udeležili tudi naša učenka in hkrati avtorica nagrajenega likovnega izdelka Urša Sevčnikar in njena mentorica Marjana Šeško. Prejeli sta knjižno nagrado in priznanje. Ekošolarji OŠ Šalek obema čestitamo.
Zimsko veselje tudi med taborniki
Babica Zima je v svojo belo lesketajočo obleko odela naravo. Izkazala se je v vsej svoji lepoti in nas zvabila v svoje naročje.
Murni in MČ-ji rodu Lilijski grič iz Pesja smo se odločili, da preizkusimo svoje sankaško znanje. Tako smo se v petek, 16. 1., odpravili na bližnji hrib, kjer smo se spuščali z lopatkami in sanmi. Dobro smo razgibali vse svoje mišice, še posebej pa smejalne, saj se je prenekateri spust končal s padcem. Na srečo so se vsi končali brez posledic. Bolj ko se je približeval trenutek odhoda, bolj se je stopnjevala naša razigranost ... Vsega luštnega je enkrat konec in tako se je končalo tudi naše pravljično popoldne.
■ Tina Bobek
Teden loparčka in bele žogice
V koledarj u svetovne namiznoteniške zveze (ITTF) j e 17 datumov vpisanih s posebnimi številkami in črkami - To so datumi turnirj ev elitne serij e Pro Tour
V skupini veličastnih je zapisano tudi ime Velenje. Prvi turnir najmočnejše namiznoteniške svetovne serije je tud letos v Rdeči dvorani in njeni okolici poskrbel za mnogo izjemnih zgodb.
i
Ko je na enem mestu zbranih toliko velemojstrov loparčka in bele žogice, vsakemu ljubitelju namiznega tenisa zaigra srce. Letošnje Mednarodno odprto prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu je bilo deseto. In rojstnodnevna zabava je bila takšna, kot se za jubilej spodobi. Organizacija, ki jo hvalijo na vsakem koraku, igre, ki navdušujejo ob vsakem pogledu, in poklon vsem tistim, ki jim z veliko truda in enregije uspeva v majhnem mestu z malo denarja narediti nekaj, kar ime Slovenije in Velenja ponese v svet.
Namiznoteniško druženje je trajalo od torka do sobote. Začetek s kvalifikacijami je bil za Slovence dokaj klavrn. Nikomur od enaj-sterice se ni uspelo uvrstiti na glavni turnir. Je pa res, da je kljub vsemu nekaj naših - predvsem fantov - razveselilo kapetana reprezen-
Velenjski rokometaši so se včeraj vrnili z enotedenskih priprav v hrvaškem Metkovicu. Tja so se v tem času odpravili tudi zato, ker v Rdeči dvorani zaradi mednarodnega prvenstva v namiznem tenisu niso mogli trenirati. Odigrali so tudi dve prijateljski tekmi. Sarajevsko Bosno, ki je v prvem delu sezone igrala v ligi prvakov in osvojila 3. mesto v skupini, so premagali kar z 39 : 25. Na tej tekmi so še zlasti blesteli krilni igralci Rok Golčar, Jure Dobelšek in Sebast-jan Sovič, ki so skupaj dali kar 18 golov.
S pripravami je bil trener Ivica Obrvan zelo zadovoljen. Vsekakor so bile zadetek v polno, saj je imela ekipa resnično vse možnosti za trening, od dvorane do fitnesa, pa tudi vremenske razmere so bile naravnost idealne, tako da so za tek
tance Bojana Raka. »Zadovoljen sem lahko z igrami Janeza Tomše-ta, Jana Žibrata in Uroša Slatin-
ška,« je dan pred začetkom glavnega turnirja povedal Rak. »Ti trije so odločilne dvoboje za uvrstitev
na glavni turnir izgubili po napornih sedmih nizih. In takrat se je žal pokazalo, da so imeli njihovi nasprotniki neprimerno več izkušenj v odločilnih trenutkih.«
A tedaj smo si rekli 'bomo že kako, saj imamo v glavnem turnirju svoje močno orožje - Bojana Tokiča'. A žal se je prvi slovenski namiznoteniški loparček moral od turnirja posloviti že pred začetkom. Tokič je zbolel in tako v veliki meri okrnil domači turnir. Najbolj seje njegova odsotnost poznala pri obisku gledalcev...
A tisti, ki so prišli, so lahko zares uživali. Ob koncu je celo malo manjkalo, pa bi Velenje v naizno-teniških zgodovinskih knjigah imelo še bolj poseb no mes to, kot ga že ima. V finale v moški posamični konkurenci se je namreč iz kvalifikacij prebil Kitajec Chao Zhang. Nikoli v zgodovini turnirjev serije
Pro Tour se še ni zgodilo, da bi kvalifikant dobil turnir. Tokrat je zmanj ka lo res čis to malo, saj je Zhang v finalu izgubil proti rojaku Shuaiju Hau. »Zaradi tega nisem pretirano razočaran,« je po
dvo boju dejal Zhang. »Morda pa mi uspe na naslednjem turnirju, ko bom spet moral v kvalifikacije.« V teh dneh je drugi turnir serije Pro Tour na Danskem.
Morda velja izpostaviti izjemno pomembno stvar - kot je to v namiznem tenisu v zadnjih letih v navadi, so tudi v Velenju prevladovali Kitajci. Razdelili so si vse štiri članske naslove (v obeh posamičnih konkurencah in obeh kon-kurencah dvojic), ženski in moški finale sta bila povsem kitajska. In še ena zanimivost - v ženskem četrtfinalu je nastopilo kar sedem Kitajk. Ze res, da tri med njimi zaradi prevelike konkurence v matični državi igrajo za druge reprezentance, a ta podatek dovolj zgovorno priča o tem, daje kitajska prevlada v namiznem tenisu vidna čisto na vsakem koraku. Očitno so se je celo Kitajci sami nave-
ličali, saj menda razmišljajo o tem, da bi Evropi nekako pomagali zmanjšati zaostanek za njimi.
Velenjski turnirje bil po tekmovalni plati torej povsem kitajski, je pa imelo druženje v Velenju v teh dneh tudi manj tekmovalne izzive. Ob 50. obletnici mesta je bil dogodek, ki ime Velenja ponosno nosi v svet, prava stvar za začetek praznovanja. Prav tako Mednarodno
odprto prvenstvo Slovenije pomeni ogromno stvar tudi za namiznoteniško zvezo Slovenije. Zato verjetno ni naključje, daje bila prireditev ob 80-letnici te zveze prav v Velenju. Edvard Vecko, Bojan Tokič in bronasta ženska reprezentanca iz Aarhusa 2005 so le nekatera imena, ki so ob jubileju prejela priznanja namiznoteniške zveze. Na uro in pol dolgi prireditvi
izkoristili tudi zunanje terene. Zjutraj in dopoldan so predvsem dvigovali telesno pripravljenost, popoldanski del je bil namenjen izboljšanju tehnično-taktičnih elementov. »Vse je potekalo bolje, kot so pričakovali. Razpoloženje v ekipi je bilo odlično in igralci so pokazali pravo delovno vnemo.«
V prvi ligi bodo prvenstvo nadaljevali prvo soboto v februarju. V uvodni tekmi drugega dela prvenstva bodo Velenjčani gostili moštvo trboveljskega Rudarja, Do tedaj naj bi odigrali le še dve tekmi, in sicer z Bosno, 28. januarja, in štiri dni kasneje še s hrvaškim prvoli-gašem Nexe. Igralci in trener se zavedajo, da jih spet čakajo naporni igralni dnevi. Ivica Obr-van: »Res je. Igramo šest tekem zapored v ritmu sreda - sobota, vmes tudi pokal EHF. Vsekakor bomo že od prvih tekem dalje morali hitro tempirati formo, kajti 14. in 21. februarja igramo v pokalu EHF z Debrecenom, ki bo vse prej kot lahek nasprotnik. Vemo, da gre za kakovostno ekipo, ki spada v vrh madžarskega rokometa. Imeli bomo sveže
smo lahko slišali tudi ogromno zanimivih zgodb o slovenskem namiznem tenisu skozi čas ...
Ko je čas za »obračun« tako velikega dogodka, kot je Mednarodno odprto prvenstvo Slovenije v naiz-nem tenisu, nihče ne more ostati ravnodušen. Igralci so navdušeni, ko gledajo izjemno organizacijo, organizatorji so navdušeni, ker se je znova - kljub nemalo težavam -spet vse izšlo skoraj popolno, tudi gle dal ci, ki jih sicer ni bilo v izobilju, pa so ob koncu glasno zaploskali prav vsem - igralcem in organizatorjem.
Verjetno se strinjate, da bo prihodnje leto, ko se v Velenju spet vidimo na turnirju elitne svetovne serije, spet nepozabno...
■ Foto: Urška Kljajič
podatke o njih ter se tudi ustrezno pripravili, toda do takrat je še veliko časa. Ker si bodo tekme hitro sledile, bomo razmišljali samo o vsakem naslednjem nasprotniku in tako se tudi pripravljamo. Verjamem, da bomo nadaljevanje pričakali v dobri formi.«
Tako kot pri dekletih sta se tudi pri moških v finalu igrala Kitajca
Rokometaši Gorenja spet doma
Le še dva tedna do nadaljevanja prvenstva - Pred njimi znova peklenski ritem
Uroš Slatinšek, ki v DP igra za novomeško Krko, je bil blizu glavnega turnirja

SPORT IN REKREACIJA
Rudarji le do četrtfinala
Trener Marijan Pušnik bo nekatere bolj trdo prijel - Jutri na priprave za nekaj dni v Medulin
Vlado Badžim je gotovo najuspešnejši trener zadnjih dveh let, če mislimo na mali nogomet. Njegove Domžale so osvojile tako imenovano All star prvenstvo, s kater-
To je bilo vsekakor veliko presenečenje, saj so nastopile s pomlajenim moštvom. V tekmi za tretje mesto je HIT Gorica s 5 : 3 premagala Olimpijo.
minij 3, 6. MIK Celje 3.
Trener Marijan Pušnik je bil nad igro svoji fantov razočaran. Pa ne, ker se niso uvrstili v četrtfi-nale ali morda celo v polfinale ...,
I «
fi
v*

RADIO ^
SÙ >
k * ^s
i <C
u
v
1 i
.^ï.ltPC' --l-5
itW^V-

■
-
i. 21
im je Združenje prvoligašev popestrilo nogometni zimski odmor. To neuradno zimsko državno prvenstvo v malem nogometu je bilo v petek in soboto v Mariboru. Lani se je tega uspe ha vese lil kot tre ner Kopra.
Na prvenstvu je nastopilo vseh deset prvoligaških moštev ter Aluminij in Olimpija, najboljši moštvi druge lige po jesenskem delu prven stva.
Dom ža le so na razoča ra nje in presenečenje velikega števila domačih gledalcev kar z 12 : 5 v tekmi za prvo mesto premagale Maribor.

...

-Si ■■■
*
Nogometaši velenjskega Rudarja so prvenstvo končali že po prvem delu. Zmaga proti Olimpiji z 2 : 1 in neodločeni izid 2 : 2 z Nafto sta bila ob treh porazih (z Mariborom z 1 : 2, Primorjem 1 : 3 in Interblockom 3 : 6) premalo za uvrstitev med osem najboljših. Pristali so na 5. mestu. Slabši od njih je bil v tej skupini le še Interblock (zmaga proti njim). Prvo mesto je v skupni A osvojil Maribor 12 točk, 2. Olimpij a, 10. 3. Primorje 7, 4. Nafta 6. Skupina B. 1. HIT Gorica 11, 2. Domžale 10, 3. Labod Drava 8, 4. Luka Koper 6, 5. Alu-
Mali nogomet jim ne leži?s
ampak: »Prvi tekmi z Nafto in Mariborom, kjer so nas sodniki odškodovali, smo igrali dobro. Nadaljevali smo v ritmu toplo -hladno. Dobro smo igrali z Olimpijo, zelo slabo igrali z Intreb-lockom. Ta tekma je odločala o uvrstitvi med osem. Nismo uspeli, saj nekateri niso igrali dovolj res no. Nisem razoča ran zara di rezultatov, saj malega nogometa nismo vadili, ampak zaradi njihovega karatakterja in odnosa do igre. Očitno nekateri še ne jemljejo dovolj resno svoje službe profesionalnega nogometaša. Zato
jih bom moral bolj trdo prijeti. S takšnim odnosom, kot so ga poka-za li na tem malo no go met nem prvenstvu, si ne zaslužijo Rudarjevega dresa.«
Jutri bodo Rudarji odpotovali na petdnevne priprave v hrvaški Medulin, kjer bodo predvidoma odigrali tudi dve tekmi. Glede novih igralcev pa trener pravi: »Časa je še dovolj, ne hitimo. Vsakega želimo čim bolj spoznati oziroma preizkusiti, potem pa se bomo odločili.«
Pripravljalne tekme
Nogometaši Rudarja so v dosedanjem pripravljalnem obdobju odigrali tri prijateljske tekme. Najprej so na svojem pomožnem igrišču pod reflektorji odigrali prvo, gostili so celjski Simer Šampion, ki igra v tretji vzhodni slovenski ligi.
Razmere za igro so bile zelo težke, saj je kljub čiščenju na igrišču ostala tanka plast zmrznjenega snega, med tekmo pa je celo padal leden sneg.
Oboji so pokazali veliko bojevitost. Okrog 100 ljubiteljev nogometa je videlo kar 11 zadetkov, od tega devet v gostujoči mreži. Izid je bil 9 : 2. Gole za Rudar so dosegli: Prašnikar 3, Ibe Stanley 2, Peric 2, Trifkovič in Divkovic po 1. Na tej tekmi je imel trener Marijan Pušnikom na preizkušnji kar šest igralcev: po enega Nigerijca, Para-gvajca, Bosanca, Hrvata in Čeha ter nogometaša Šmartna 1928, nekdanjega Rudarjevega mladinca Damirja Barčiča.
V nedeljo ( vmes so bili na turnirju v Mariboru) so v drugi pripravljalni tekmi v Kranju s tamkajšnjim drugoligašem Triglavom igrali neodločeno 1: 1. Zadetek je dosegel Fabijan. Na tej tekmi pa je trener preizkusil Brazilca Renata de Moraesa. Včeraj pa so se na umetni travi pomožnega igrišča Olimpa pomerili s Celjani, jesenskimi podprvaki, ki so prav tako razočarali v Mariboru. Rudarji so izgubili z 0:2 V svoji skupini so osvojili zadnje mesto. Premagali so Koper, lanskega prvaka, štirikrat pa izgubili.
■ vos
Vrh Staneta Kosca nad Rašico
Če vas pot zanese tja proti Ljubljani, pa vam čas dopušča kakšen »skok« v naravo, vam priporočam tale ljubek izlet. Ni vam treba na kar preveč oblegano Šmarno goro, na katero peljejo številne poti. Tokrat obiščite rajši njeno bližnjo »sosedo«, saj boste doživeli prav tako lep izlet, čeprav bolj »nižinsko« obarvan, pa zato nič manj prijazen.
Z avtom zavijete, če pridete iz »Štajerske« smeri, tik pred črnuškim mostom desno, če pa iz ljubljanske, pa takoj za njim levo navzgor v gozd. Tu boste na desni kmalu opazili markacije, ki vodijo navkreber, in poiskali primerno parkirišče za svojega jeklenega konjička. Po dokaj položni poti boste sprva lahko opazili levo pod sabo Savo, ki teče pod cesto in stezo, nad Spodnjimi Gameljnami pa gresta reka in pot vsaksebi. Sicer tudi tu srečujete številne sprehajalce, pa nič zato. Ob izhodu iz gozda se naša pot priključi »Šmarno-Savski poti«, ki sestavlja eno od mreže zanimivih poti v bližnji okolici Ljubljane. Družbo
ji delajo še Homško-Rašiška pot, Smledniška pot in pot na Katarino. Le-te nam nazorno predstavljajo table z zemljevidi in nas obveščajo tudi o dolžini, potrebnem času
naselje Rašica, nam bolj znano po izvrstnih pleteninah. Nad njo se razprostira skalni hrbet z Vrhom Staneta Kosca, iz katerega se vidi razgledni stolp. Ne gremo v vas,
Šmarna gora z obrobjem Polhograjskega hribovja
in izhodiščih. Šmarno-Savska pot nas vodi preko Grmade na Šmarno goro do ribogojnice Povodje vse do Save. Z naše poti lahko vseskozi pogledujemo na Šmarno goro na levi, na desni pa kmalu uzremo
ampak sledimo markacijam po prečkanju ceste spet levo v gozd. Čez nekaj časa se poslovimo od začasne »sopotnice«, prej omenjene poti, in zavijemo desno proti planinskemu domu Rašiške čete
na Rašici (631 m n. v.), kjer se lahko okrepčamo, saj je stalno odprt. Skriva se v prijetnem gozdičku pod razglednim stolpom, kamor se vsekakor povzpnemo. Imeni vrha in doma nam sporočata, da ljudem tudi v tem sicer mirnem kotičku med II. svetovno vojno nikakor ni bilo prizanešeno.
Po obisku razglednega stolpa, od koder se nam odstrejo prostrani razgledi, se lahko, če imamo možnost, odpravimo naprej proti Trzinu in si spotoma ogledamo naravne zanimivosti na področju Dob-na pod Debelim vrhom, ki nam jih ponujajo brezno pri Dovčarju, Ručigajev izvir in jama 2 v Jabl-jah. Popolnoma dovolj za našo naravnih lepot željno dušo.
■ Marija Lesjak
Vabilo na pohod:
Sobota, 24. 1. SISOL - »Po rezilu Učke, Hrvatska (PD Velenje); nedelja, 25. 1.: VII. Antonov pohod (PD Velenje, sekcija Komunalno podjetje).
NA KRATKO
Področno prvenstvo v judu
Na področnem tekmovanju v judu za osnovne šole v Mislinji so sodelovali tudi mladi judoisti iz štirih osnovnih šol Šaleške doline. Na tekmi se je zbralo 150 učencev iz 38 osnovnih šol Koroške, Savinjsko-Šaleške, Celjske in Dolenjske regije. Učenci, ki trenirajo judo v svojih judo klubih, so se borili za uvrstitve na državno prvenstvo ter za 7. pokal Osnovne šole Mislinja. Dobre nastope so prikazali tekmovalci iz velenjskega judo kluba, ki so zastopali osnovne šole Livada, Gustav Šilih, Gorica in Šoštanj. Z dobrimi borbami in uspehom na tekmi so se izkazal z drugim mestom Maja Zgonjanin, Miha Slatnar ter Aljaž Slatnar, s tretjim mestom pa Žan Luka Šumečki. Najboljši trije so se uvrstili tudi na državno prvenstvo v judu za osnovne šole.
V	novo leto z novo zmago
Po skoraj dvomesečnem premoru tekmovanja nadaljujejo tudi v vseh kegljaških ligah, Šoštanjski kegljači so se na domačih stezah pomerili s ptujsko Dravo. Tako kot v prvem delu tekmovanja so Ptujčani prevladovali v igri na polno, medtem ko so bili v čiščenju boljši domačini. Že po igri prvega para je bilo opaziti, da se Ptujčani ne mislijo predati. Pri rezultatu 1 : 1 so imeli prednost osmih kegljev. V igri drugega para pa je padla odločitev o zmagovalcu srečanja. Domača tekmovalca sta brez večjih naporov zlomila goste ter popeljala svoje moštvo v vodstvo s 3 : 1, priigrala sta si kar 110 kegljev prednosti. V tretjem paru je bila igra le še formalnost, ekipi pa sta si razdelili točki. Zmaga domačinov je bila zaslužena. Razveseljiv je tudi povratek Leopolda Fideja, ki se na steze vrača po treh mesecih odsotnosti zaradi poškodbe roke.
Šoštanjčani so igrali v postavi: Hasičič 560 (1), Sečki 525 (0), Jug 519 (1), L. Fidej 546 (1), Petrovič 535 (0), Arnuš 548 (1).
V	sobotnem 11. krogu bodo Šoštanjčani gostovali v Litiji pri drugi ekipi Litija 2000.
Kegljanje, 2 liga- vzhod 10. krog - Šoštanj - Drava 6 : 2 3232 : 3105
Plavalci v Linzu osvojili 30 medalj, postavili dva rekorda mitinga in štiri klubske rekorde
Velenjski plavalci so se konec preteklega tedna s skoraj vsemi najboljšimi (28) udeležili 19. mednarodnega mitinga Mc Donalds v avstrijskem mestu Linz. Na tekmovanju je nastopilo 270 plavalcev iz 22 klubov iz Avstrije, Nemčije, Češke, Litve in Slovenije. Od slovenskih klubov so nastopili še plavalci Maribora in Raven na Koroškem. V takšni konkurenci so se z osvojitvijo 30 medalj (15 zlatih, 9 srebrnih in 6 bronastih) plavalci in plavalke Plavalnega kluba Velenje zelo izkazali. Boljši od njih so bili le nemški plavalci iz območja Srednjega Porenja (Koln in okoliška mesta).
V	posameznih disciplinah so zmagali Urša Erjavec, Nuša Erjavec, Nastja Govejšek, Kaja Vrhovnik, Nina Drolc in ženska štafeta 4 x 50 m prosto. Med dobitnike odličij so se uvrstili še Medeja Jevšnik, Kaja Breznik, Anamarija Štukovnik, Tina Meža in moška (Tomaž Gruber, Igor Dukanovic, Žiga Cerkovnik, Mario Dvoršek) ter ženska kadetska štafeta 4 x 50 m mešano (Kaja Vrhovnik, Kaja Breznik, Anamarija Štukovnik, Nastja Govejšek). Posebnost tega tekmovanja je, da se najboljših pet plavalcev vsakega letnika in med člani in članicami po seštevku FINA točk vseh štirih 100 m disciplin ob koncu pomeri še v disciplini 100 m mešano. V ta veliki finale so se uvrstili Urša Erjavec, Nuša Erjavec, Nastja Govejšek, Kaja Breznik, Kaja Vrhovnik, Tina Meža, Nina Drolc in Žiga Cerkovnik. Razen Nuše, ki je osvojila četrto, so se vsi ostali uvrstili do tretjega mesta. Zmagale pa so Urša Erjavec, Nastja Govejšek in Kaja Vrhovnik. Odlični so bili tudi njihovi doseženi rezultati. Nastja Govejšek (1:01,23, v disciplini 100 m prosto, za deklice rojene 1997) in Nina Drolc (1:05,65, v disciplini 100 m mešano, za ženske absolutno) sta dosegli rekord mitinga. Dosežena sta bila tudi dva absolutna klubska rekorda (Žiga Cerkovnik v disciplini 100 m prsno 1:11,63 in Nina Drolc v disciplini 100 m mešano), mladinski (Tina Meža v disciplini 100 m mešano 1:06,16) in kadetski (Žiga Cerkovnik v disciplini 100 m mešano 1:02,95) klubski rekord. Pa še podatek, da sta Kaja Vrhovnik (že v novembru) in danes Kaja Breznik izpolnili normo za nastop v slovenski kadetski reprezentanci, ki bo v mesecu februarju nastopila na mednarodnem plavalnem tekmovanju v Viareggiu. Zahtevno normo je med kadeti in kadetinjami izpolnilo 10 slovenskih plavalcev.
Hrgota in Berlot ne popuščata
Robi Hrgota je minuli vikend nastopal na tekmah celinskega pokala v avstrijskem Bischoshofnu, kjer se vsakoletno konča novoletna turneja. Skakalnica mu očitno zelo » leži«, saj je v močni mednarodni konkurenci v soboto zasedel 14., v nedeljo pa 5. mesto in bil daleč najboljši član slovenske reprezentance, ki je nastopala na tem tekmovanju.
Gašper Berlot pa se je zmagoslavno vrnil na tekme alpskega pokala, kjer je v nemškem Schonahu prepričljivo dobil prvo tekmo v petek. V soboto mu je sreča obrnila hrbet: po skokih je bil 14., z zelo dobrim tekom pa je nato pristal na 8. mestu. V slovenski reprezentanci je poleg njega nastopal tudi Marjan Jelenko, ki je bil po 9. rezultatu v petek diskvalificiran, v soboto pa je osvojil 13. mesto. V nedeljo sta oba najboljša člana slovenske reprezentance nastopila še v štafetni tekmi, v kateri sta skupaj s Plaznikom in Šinkovcem osvojila 6. mesto.
V	Kisovcu pri Zagorju je bilo prvenstvo Štajersko-Koroške regije za dečke in deklice do 13 let. Da v Velenju raste tudi obetaven mladi rod, so dokazali že na prvi tekmi. V kategoriji deklic je Jerneja Brecl osvojila 2. mesto, pri dečkih do 9 let je bil sin Rok Jelen 3., Domen Oblak 5., Ožbej Jelen 7., Denis Pikelj 10. in Mitja Stramec 13. V kategoriji dečkov do 10 let je prepričljivo zmagal Vid Vrhovnik, 2. je bil Aljaž Osterc in 5. Gašper Brecl.
V	kategoriji dečkov do 11 let je David Strehar osvojil 5., Damjan Oblak 7. in Blaž Sluga 8. mesto, v kategoriji do 12 let pa je bil Matevž Samec 2.
V	klub pa vabimo vse mlajše dečke in deklice, ki jih veselijo smučarski skoki, vsi začetniki pa lahko pričnejo treninge z alpskimi smučmi.
MODROBELA KRONIKA
Jiit
HtlX 22. januarja 2009
Trk v krožišču pod skakalnicami
Velenje, 16. januarja - V petek popoldan je prišlo do trčenja v novem krožišču pod skakalnicami. Voznik kolesa z motorjem je zaradi neprilagojene hitrosti trčil v voznika osebnega avtomobila. Povzročitelj je vozil brez vozniškega dovoljenja.
Neprilagojena hitrost
Vinska Gora, 14. januarja - V
sredo ponoči je voznik osebnega avtomobila zaradi neprilagojene hitrosti v Vinski Gori trčil v dva nasproti vozeča osebna avtomobila. V trčenju so bili lažje poškodovani vsi trije vozniki.
Traktorist in avto-mo bi list po levi
Velenje, 16. in 18. januarja - Na
lokalni cesti Zgornja Črnova-Laze je voznik traktorja zaradi vožnje po levi v petek trčil v voznika osebnega avtomobila. Traktorist je vozil brez vozniškega dovoljenja.
V nedeljo zvečer pa je v Paški vasi neznani voznik osebnega avtomobila zaradi vožnje po levi trčil v voznika osebnega avtomobila.
Povzročitelja nesreče, ki je s kraja pobegnil, so policisti še isti večer izsledili. Ugotovili so, da je vozil brez vozniškega dovoljenja.
Krad li raču nal ni ke in zimske gume
Velenje, Šoštanj, 15. januarja -
Prvi sneg v sredo in četrtek ni oviral storilcev kaznivih dejanj. V sredo ponoči je bilo vlomljeno v šoš-tanjski oddelek Knjižnice Velenje na Trgu Jožeta Lampreta. Pogrešajo 5 LCD monitorjev in računalniški procesor. Lastnik škodo ocenjuje na 5.000 evrov.
V	četrtek zgodaj zjutraj pa je bilo vlomljeno v računalniško trgovino na Starem trgu v Velenju. Odtujenih je bilo za dobrih 7.000 evrov prenosnih računalnikov.
V	Škalah pa je nekdo v četrtek na nepošten način prišel do zimske opreme za jeklenega konjička. Iz skladišča vulkanizerstva je vzel večje število zimskih pnevmatik.
Vlo mi li v tri avtobu se
Velenje, 18. januarja - V nedeljo zjutraj so policisti obravnavali vlome v tri avtobuse, parkirane na avtobusni postaji. Vlomilec je iz
enega odnesel čelno ploščo avtora-dia, iz drugega odtrgal printer za vozovnice in ga v bližini odvrgel, v tretjega pa je vlomil kar tako, saj iz avtobusa ni odnesel ničesar.
Priprave na košnjo?
Velenje, 19. januarja - V ponedeljek je bilo vlomljeno v skladiščni kontejner zasebnega podjetja v Črnovi. Vlomilec je odnesel agregat, motorno kosilnico na nitko in dve kangli z bencinom.
Spet golf!
Žalec, 16. januarja - V petek ponoči je bil s parkirišča na Velenjski cesti v Žalcu odtujen osebni avto golf 1,4, letnik 1998, svetlo sive kovinske barve, registrskih oznak CE V0 - 421. Lastnica ocenjuje, da je s tatvino oškodovana za okoli 5.000 evrov.
Izgubil oblast nad vozi lom
Mala Pirešica, 18. januar - Na
lokalni cesti zunaj naselja Mala Pirešica se je v nedeljo zgodaj zjutraj pripetila prometna nesreča, v kateri se je huje poškodoval 24-let-ni voznik osebnega avtomobila. Ta je v prehodu iz blagega levega ovin-
Požar v Minervi
Škoda ogromna
Žalec, 18. januarja - V
nedeljo pozno popoldne je zagorelo v montirni delavnici Minerve v Ložnici pri Žalcu. Ogenj so gasili gasilci okoliških društev, ki so s hitro intervencijo požar omejili in preprečili njegovo nadaljnje širjenje po objektu.
Gmotna škoda po prvih ocenah je ogromna, znašala naj bi okoli 200.000 evrov. Zaradi odprave posledic ognjene nesreče pa bo proizvodnja obstala za vsaj dva tedna.
Vzrok požara policisti in kriminalisti še preiskujejo, znan naj bi bil v nekaj dneh.
ka na ravni del vozišča izgubil oblast nad vozilom ter zapeljal z vozišča. Med prevračanjem je voznik padel iz vozila in se huje poškodoval, 20-letni sopotnik pa je v nesreči utrpel lažje poškodbe.
ABITURA
Podjetje za izobraževanje
RAZPISUJE IZOBRAŽEVALNE PROGRAME PRIDOBIVANJA IZOBRAZBE IN PREKVALIFIKACIJE V POKLIC
-	PRODAJALEC
PREKVALIFIKACIJA (po končani poklicni šoli)
-	EKONOMSKI TEHNIK
PTI PROGRAM (po končani trgovski šoli)
VPIS BO 10. FEBR0ARJA 2000 OB 16. URI
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ABITURA d.o.o. Celje
-	EKONOMIST
Informativna dneva bosta v petek, 13.2.2009 ob 16. uri in v soboto, 14. 2. 2009 ob 10. uri
-	POSLOVNI SEKRETAR
informativna dneva bosta v petek, 13.2.2009 ob 16. uri in v soboto, 14. 2.2009, ob 10. uri
PRIJAVE: ABITURA d.o.o., Lava 7, Celje Tel.: 03/ 428 55 30 in 03/ 428 55 32
Iz policistove beležke
Vredno pohvale
Še so pošteni! Med njimi je občan, ki je v petek, 16. januarja popoldan, našel denarnico z denarjem in dokumenti ter jo je izročil policistom. Ti so lastnico o najdbi takoj obves tili in jo s tem razveselili. Med njimi je tudi občanka, ki je policistom prinesla denarnico, sicer brez denarja, a z dokumenti, najdeno v soboto, 17. septembra zjutraj, pred Rdečo dvorano. Lastnica je kasneje, ko je dobila denarnico, policistom povedala, da ji jo je nekdo vzel iz torbice v enem od tamkajšnjih lokalov. Policisti pa so pohvalili tudi občanko, ki je v nedeljo, 18. januarja popoldan, prinesla k njim mobilni telefon motorola, najden na Kidričevi cesti v Velenju. Lastnika telefona policisti še ugotavljajo.
Že (Še) zjutraj pijan
V	sredo, 14. januarja zjutraj, je pred poslovno stavbo na Starem trgu v Velenju kršil javni red in mir pijan moški. Ker se tudi ob prihodu policistov ni pomoril, so ga pridržali.
Tudi ženske razgrajajo
V	sredo, 14. januarja popoldan, je v stanovanju na Jankovi v Velenju razgrajala ženska. Policisti so ji napisali plačilni nalog, o dogodku pa bodo obvestili center za socialno delo, ker je bil razgrajanju priča otrok.
Gro zil s plinsko pištolo
V	četrtek, 15. januarja, je zvečer v stanovanju na Kidričevi cesti v Velenju razgrajal pijan oče in s plinsko pištolo grozil družinskim članom. Med prerivanjem ga je odra sli sin več krat uda ril, zaradi česar se je kršitelj umiril, policisti pa so ga pridržali, mu
izrekli varnostni ukrep prepovedi približevanja, pišejo pa tudi ovadbo zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini.
Raz bi to bo tre ba poravnati
V	četrtek, 15. januarja ponoči, je v hotelu Razgoršek v Velenju gost razbijal steklovino. Poleg globe bo moral poravnati tudi škodo.
Razgrajala pred hčerkinim stanovanjem
V	petek, 16. januarja, je pred vrati hčerkinega stanovanja v stanovanj skem blo ku v Šmart nem ob Paki razgrajala mama. Policisti, ki so prišli na kraj, so gospo, ki se ni pomirila, odpeljali v Velenje in jo namestili v prostore za pridržanje do iztreznitve.
Zet grozil tastu
V	soboto, 17. januarja opoldan, je pri šlo do spo ra med tas tom in zetom v stanovanjski hiši na Janka Vrabiča v Pesju, pri čemer je
zet grozil tastu. Kršitelju so izrekli varnostni ukrep prepoved približevanja, zoper njega pa bodo podali tudi ovadbo zaradi ogrožanja varnosti.
»Divja« sobotna noč
V	soboto, 17. januarja, je doma, v stolpnici na Koželjskega ulici v Velenju mož udaril ženo. Prislužil sije plačilni nalog. »Divje« je bilo še v enem stanovanju v tej ulici, kjer je pijan mož ogrožal ženo. Ker se ni pomiril, ko so tja prispeli policisti, so ga pridržali. V lokalu Max na Šaleški cesti je razgrajal pijan gost. Tudi tega so pridržali, ob odhodu pa mu izročili plačilni nalog za tri prekrške. Zaradi predvajanja preglasne glasbe v stanovanju na Kardeljevem trgu pa bodo stanovalcu plačilni nalog še poslali.
Obležal pot težo bremena
V	ponedeljek, 19. januarja ponoči, je na Kajuhovi cesti v Šoštanju obležal pijan moški. Ne prvič. Z reševalnim vozilom so ga pre-
peljali v Bolnišnico Topolšica, po pošti pa bo prejel plačilni nalog.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 12. jan. 2009 do 18. jan. 2009 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE, URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 12. jan. 2009 do 18. jan. 2009 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
i12.jan □ 13.jan l14.jan □ 15.jan □ 16.jan □ 17.jan D18 . jan
r 1AGER
f CENTER VELENJE
Cockta, JU 1,5L
živila: 03/896-41-30 tehnika: 05/90-77-422 tekstil: 03/896-41-32
delovni čas:
od ponedeljka do sobote od 7:30 -20:00 ure nedelje in prazniki od 8:00 do 12:00 ure
Napolitanke, Detergent JAR, 3 x 500 ml, Aria, 700g,	lemon, sensitive
Twins
Mikrovalovna pečica Matrix MMP700A-20 WH, prostornina 20L, moč mikrovalov: 800W, 5 nastavitev močimikrovalov, 30-minutničasovnik, funkcija odtaljevanja, bele barve
1AGER
r VELENJE
CENTER JAGER VELENJE, Cesta Simona Blatnika 7, VELENJE, telefon: 03 896 41 30
Akcija velja do 28.1.2009 oz. do prodaje akcijskih zalog, vse cene vključujejo DDV.

UTRIP

orosKoo
Oven od 21. marca do 20. aprila
Včasih znate biti neverjetno trmasti, predvsem pa se ne pustite prepričati v nekaj, kar je proti vašim življenjskim načelom. Tudi tokrat si boste sicer močno želeli, da bi bilo po vaše in pri tem tudi glasno vztrajali. Prav nihče ne bo imel moči, da vam zamaje vero v to, kar si boste zapičili v glavo. Tudi partner ne bo prav dolgo vztrajal, čeprav bo tudi on prepričan, da nimate prav. Ozračje bo zato napeto tako doma kot v službi. Vreme bo kot nalašč za prehlade in napad virusov, vi pa zadnje čase tudi ne živite najbolj zdravo. Spremenite navade, ki vam škodijo in si privoščite več vitaminov. Sobota bo posebna, zakaj veste le vi.
Bik od 21. aprila do 21. maja
Pred vami je nekaj napornih dni. Kar čez noč sevam bo življenje rahlo postavilo na glavo, saj boste imeli preveč obveznosti. Tega ste se že malo odvadili, zato prve dni ne bo lahko, predvsem pa boste precej nervozni. Energijo izgubljate tudi po nepotrebnem in tam, kjer ne bo nobene koristi. Vsem pač ne morete ugoditi, zato v teh dneh bolj mislite nase kot na druge.. Pred vami je sicer, karse dela tiče, dobro obdobje, v katerem vam bo uspelo vse, kar si boste zadali. Pogrešali boste osebo, ki vam veliko pomeni, saj bo delo na prvem mestu. A kmalu bo tudi to preteklost in vajina sreča bo dobila krila.
Dvojčka od 22. maja do 21. junija
Precej sivi dnevi so za nami, kakšen pa se bo narediltudi v naslednjem tednu. Niso vam po godu, saj nimate ne želje in ne volje, da bi se lotili dela, ki ga morate opraviti še v januarju. Tolažili se boste, da bi lahko bilo še huje in da je tako tudi že bilo. Zato, ker boste težave reševali sproti in optimistično, lahko računate na to, da bodo že kmalu začele kopneti. Dela pa namesto vas ne bo opravil nihče, zato ga ne odlagajte več. Obrnjeni v prihodnost se boste začeli odločati za zelo pomembno naložbo, ki vam bo krepko spremenila življenje. Na bolje, seveda. In to veste že sedaj.
Rak od 22. junija do 22. julija
Največ časa in energije vam bo v naslednjih dneh vzela vaša osebna sreča. Vsak dan bolj boste prepričani, da ne bo več mogoče obuditi čustev, ki so dolgo umirala. Veliko vprašanje je, če si to res želite. Morda se le bojite samote, ki je nikoli niste dobro prenašali. Zato ne zapirajte vrat ljudem, ki so vam v preteklih mesecih ne le pomagali, ampaktudi veliko pomenili. Če jih boste, kar bi bilo ob velikem razočaranju dokaj razumljivo, vam zna biti žal. Svoje pomisleke zaupajte prijatelju, ki je iskren, neposreden in vam hoče le dobro. Pa še molčati zna. Sicer se lahko zgodi, da se bo vse skupaj začelo poznati na vašem zdravju.
Lev od 23. julija do 23. avgusta
Najprej se boste močno ustrašili, globoko vdihnili in izdihnili in potem začelituhtati, kako naprej. Začutili boste, da se morate ustaviti, premisliti in šele potem ukrepati. Zvezde vam bodo v naslednjih dneh vsekakor najbolj naklonjene na ljubezenskem področju, kjer lahko pričakujete velike spremembe na bolje. Malo manj sreče vas čaka pri delu in odnosih s sodelavci. Ti se bodo zaostrili zaradi nesporazuma, pa tudi nevoščljivosti. Do tega bo prišlo tudi po vaši krivdi, zato prevzemite svoj del odgovornosti. Če se boste poke-sali, bo kmalu bolje, verjemite. Zdravje ne bo najbolj trdno..
Devica od 24. avgusta do 22. septembra
Položaj planetov bo za vas do konca januaija zelo ugoden. To sicer slutite že nekaj časa, sploh po zadnjem razpletu precej neprijetne situacije, ki se je iztekla tako, da še vedno ne morete verjeti. Ni kaj, uspelo vam je. V naslednjih dneh prijaznost planetov izkoristite tudi na finančnem področju, kjer je luknja žal še vedno največja. Treba bo zategniti pas, če se nakupom ne morete upreti, bo še najbolje, če se izogibate trgovinam. Doma nikar ne skrivajte stanja na vašem računu, sicer se lahko zgodi, da bo partner to vzel kot nezaupanje. Prepirljivost, ki vas drži že nekaj dni, vas bo minila šele sredi prihodnjega tedna. Takrat pa boste že vedeli, da so bili tudi strahovi, povezani z vašim dobrim prijateljem, povsem odveč.
Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobra
Skrbi si boste delali tam, kjer niso potrebne, neko zelo pomembno reč za vašo prihodnost pa boste ob tem spregledali. Zdelo se vam bo, da vas nihče ne razume, v bistvu pa boste s svojo črnogledostjo vse okoli sebe spravljali v zadrego. Zato v vaši družbi ne bodo tako sproščeni kot so bili doslej. Vsak dan vas bo kaj presenetilo, včasih tudi sami sebe. V vašem življenju je res prišel čas sprememb. Ali na bolje ali na slabše, je še nemogoče reči. A tok dogodkov bo nemogoče ustaviti, česar se zavedate tudi sami. Kaj pravite, je že čas za vsaj nekajdnevni oddih od vsakdanjika, ki je vedno naporen? Včasih je dovolj že, če si privoščite dober klepet s prijatelji. .
Škorpijon od 24. oktobra do 22 novembra
Letošnji januar boste še dolgo nosili vsvojem spominu. Tistem prijetnem. Obkroženi boste z ljudmi, ki jih imate najraje na svetu. V samoti le redko uživate in tudi ta mesec vam ne bo treba. Sami boste le, ko boste to želeli, sicer pa se vam zna celo zgoditi, da si boste kakšne dan zaželeli popoln odklop od vsega, kar vas obdaja. Doma boste načrtovali zimske počitnice, kar letos ne bo lahko. Predvsem zaradi vaših obveznosti. Da ga vsi v družini potrebujete, pa vam je že sedaj jasno. Večja težava kot denar bo letos pravzaprav čas. A tudi ta se vedno najde, če boste le hoteli.
Strelec od 23. novembra do 22. decembra
Čeprav se bo vašim domačim zdelo malo hecno, boste začeli delati načrte za naslednje mesece, vse tja do poletja. Tudi zato, ker dobro veste, da dnevi po koncu januarja začnejo naglo minevati, zato si ne želite ponoviti lanske napake, ko se vam je načrt skorajda sesul v prah. Žal pa pri letošnjih načrtih ne boste mogli upoštevati dejstva, da v njih ne morete računati na vse družinske člane. Zadnje čase je doma precej napeto, kajne. Morda bi bilo bolje, če bi se za začetek poskusili več in bolj odkrito pogovarjati s partnerjem. Ves čas ima občutek, da mu nekaj skrivate. Skrivalnice pa so lahko strup za zvezo.
Kozorog od 23. novembra do 22. decembra
Z odjugo se bo vteh dneh za vas končalo zimsko spanje. Odločili se boste, da je spet prišel čas za zabavo in druženje. K sreči vam v naslednjih dneh tega ne bo nihče ne očital in ne zameril. Celo privoščili vam bodo, sploh tisti, ki vedo, da je za vami ne preveč rožnato obdobje. Počutje bo vsak dan boljše, za vse, kar vam bo uspelo izpeljati do konca, pa se boste znali nagraditi tudi sami. Kerveliko delate, vam nihče ne bo mogel očitati, da ste postali uživač, saj boste še vedno poskrbeli tudi za vse družinske obveznosti. Vikend bo pester zaradi nekega srečanja, ki ga niti v sanjah ne pričakujete. Pustite se zapeljati.
Vodnar od 21. januarja do 18. februarja
Ker niste od včeraj dobro veste, da spremembe v življenju včasih pridejo pričakovano in načrtovano, včasih pa krepko presenetijo. Vam se bo v naslednjih dneh dogajalo prav slednje. Ker bodo spremembe zelo pozitivne, boste seveda srečni. To se vam bo videlo že na obrazu, zato boste v teh dneh dobrodošli, kamorkoli vas bo zanesla pot. Kar se prehlada in zdravja tiče, se boste počutili vsak dan bolje. Tudi zato, ker ste se odpovedali nekaterim nezdravim razvadam. In ker pri letošnjih novoletnih zaobljubah še vztrajate. Pomaga pa tudi ljubezen, ki je sicer še skrivnostna, a vi že čutite njeno moč.
Ribi od 19. februarja do 20. marca
Zadnje čase niste najbolj družabni, kar sicer ni ravno značilno za vas. Vse težje boste prenašali prijatelje, ki so se vam tudi rahlo odtujili. Izbrali jih boste le nekaj, ki pa jim boste ostali zvesti. Tudi to je bila ena od vaših novoletnih zaobljub, zato pogumno naprej. Zakaj bi čas in energijo tratili v stikih z ljudmi, ki so le jemali, vrniti pa nikoli niso znali prav nič lepega. Denarja vam ne bo manjkalo, saj boste tudi tokrat znali poskrbeti, da pokrpate luknje na bančnih računih. Pogrešali pa boste nežnosti v dvoje. In to vsak dan bolj. Razpoka v partnerski zvezi se krepi. Če je ne boste znali ustaviti, bo počila. In to prav kmalu.
Nagradna križanka - poročni salon Domino
Poročni salon DOMINO Ulica Janka Ulriha 40 Pesje pri Velenju Tel. 03 5866 158 email: domino@porocneobleke.com www.porocneobleke.com
DA BODO VAŠI NAJSREČNEJŠI TRENUTKI TUDI NAJLEPŠI
V našem salonu, salonu z 18-letno tradicijo in izkušnjami , vam bomo s skrbnim načrtovanjem pomagali pri uresničitvi vaših sanj. Na spletnih straneh si lahko ogledate naše obleke, seveda pa vam svetujemo, da nas obiščete, ker je v salonu izbira še večja. Za vsak okus in postavo bomo skupaj poiskali najboljše, od preprostih brez okraskov in vlečk, do kraljevsko bogatih s čipkami in cvetjem. S katerim od modnih dodatkov iz dodatne ponudbe boste zaokrožile celostno podobo. Izbirate lahko vse od rokavic, lasnih sponk, pajčolanov, podvezic, krinolin, ogrinjal do diademov.
Poleg oblek za poroko imamo tudi obleke za obhajilo, maturo in krst.
AKCIJA!!! RAZPRODAJA MATURANTSKIH OBLEK!
Oglasite se v našem salonu, da boste našle obleko za nepozabni dogodek v življenju!
Odprto imamo vsak dan od 15. do 19. ure, ob sobotah pa do 9. do 12. ure.
Rešitev križanke pošljite najkasneje do 2. februarja na naslov: Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom "Domino". Izžrebali bomo tri nagrade: lasno sponko, rokavice in podvezico.
Nagrajenci nagradne križanke Mestne občine Velenje, objavljene v tedniku Naš Čas, 8.1. 2009 so:
Zdenka Hrustel, Ljubljanska 21, 3320 Velenje
Peter Kobal, Ravne 150, 3325 Šoštanj
Aleš Sebanc, Tomšičeva 29, 3320 Velenje
Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.
Zgodilo se je
od 16. do 22. januarja
• • •
■	17. januarja 1976 so v Rdeči dvorani pred 2000 gledalci pripravili prvi rock koncert v Šaleški dolini, na katerem so nastopile Yu grupa iz Beograda, Parni valjak iz Zagreba, Foundation iz Anglije in velenjska skupina Ave;
■	17. januarja 1996 je bila v Škalah priložnostna slovesnost ob dokončanju prve faze plinifikacije Škal in Hrastovca;
17. januarja 1998 sta NTK
ERA - Tempo in ŠRZ Rdeča dvorana v Velenju organizirala 1. Mednarodno odprto prvenstvo Velenja v namiznem tenisu, ki je leta 2000 preraslo v Mednarodno
odprto prvenstvo Slovenije, tako da je bilo letos odigrano že 10. Mednarodno odprto prvenstvo Slovenije;
-	med sodobnike slovenske moderne prištevamo tudi pisatelja, prevajalca in novinarja Vladimiija Levstika, rojenega 19. januarja leta 1886 v Šmihelu nad Mozirjem;
-	19. januarja 1902 je bil v Šoštanju rojen duhovnik Jože Lampret, ki je bil med drugim tudi verski referent 14. partizanske divizije;
-	delavci Zdravstvenega centra in Združenih lekarn Velenje so se 20. januarja leta 1983 na referendumu odločili za združitev v skupno delovno
organizacijo, ki seveda že nekaj let ne obstoja več;
-	21. januarja 1917 se je v Pulju rodil pesnik, pripovednik, akademski kipar in slikar Aladin Lanc; ljudsko in meščansko šolo je končal v Šoštanju, kjer je nekaj časa živel tudi med drugo svetovno vojno in po njej; v svojih novelah je v glavnem obujal spomine na svojo mladost v Šoštanju;
-	takoj po koncu druge svetovne vojne so v večini krajev Šaleške doline zopet oživili delo gledaliških odrov; že konec leta 1945 je igralska družina Ljudske prosvete iz Velenja odigrala prvo igro z naslovom "Svet brez sovraštva", v tem času pa je pripravila tudi Klinarjevo igro "Plavž", s katero so januarja 1946 med drugim gostovali v Braslovčah in v Mežici;
-	21. januarja 1990 je v prostorih velenjske
Fotografija: Jože Lampret (arhiv Muzeja Velenje)
»Stiskarne« potekal 1. festival ekološkega filma Slovenije;
■	22. januarja 1980 so v velenjskem premogovniku svečano proslavili začetek del pri izgradnji jaška Nove Preloge;
■	22. januarja 1996 je velenjsko gradbeno podjetje Vegrad na travniku pri velenjski pošti začelo izgradnjo novega nakupovalnega središča.
■ Damijan Kljajič
ČETRTEK, 22. januarja
TV SLO (7
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Vremenska čarovnica, 14/52
09.35	Pod klobukom
10.10	Maks, 1/8
10.45	Rada sem srečna, dok. portret
Nataše Tič Ralijan
11.35	Omizje
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Dan dobrih del, 2/16
13.45	Piramida
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Gumbek in rjavček, 16/26
16.05	Dvojno življenje, dok. film
16.25	Enajsta šola
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Družina: drevo in jabolko, 3/5
18.00	Žrebanje deteljice
18.10	Milan, risanka
18.15	Pujsa Pepa, risanka
18.25	Strasti, 40. del
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Tednik
20.45	Matija, slov. biograf. nad.
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Osmi dan
23.35	Maček, češki tv film
01.05	Tv dnevnik 22.1.1991
01.30	Dnevnik 02.05 Dnevnik zamejske Tv
02.30	Infokanal
TV SLO [?
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	TV prodaja
09.30	Zabavni infokanal
10.25	SP v alp. smuč., SVSL (Ž),
prenos
11.45	Zabavni infokanal
13.05	Tv prodaja
13.35	Globus
14.10	SP v biatlonu, sprint 7,5 km
(Ž), prenos
15.25	Tv dnevnik 22.1.1991
15.50	Evropski magazin, tv Maribor
16.20	Pomagajmo si
16.50	Mostovi
17.25	SP v rokometu (M), Nemčija -
Poljska, prenos
19.00	Z glasbo in s plesom ...
19.15	Impromptu, glasbena oddaja
20.00	Dolgcajt, oddaja za mlad. kulturo
20.45	Veleblagovnica, risanka
20.50	EP v umet. drsanju, (M) prosti
program
22.15	Številke, 18/24
22.55	Modri dim, am. film
00.35	Zabavni infokanal
pop
07.05	24ur
08.05	Ljudstva sveta, dok. serija
09.05	Viktorija, nad.
09.55	Goreče maščevanje, nad.
10.45	Tv prodaja
11.15	Marina, nad.
12.05	Napad iz pradavnine, nan.
13.00	Tv prodaja
13.30	Moški so drugačni, ženske
tudi, pog. oddaja
14.20	Urgenca, nan.
15.10	Marina, nad.
16.05	Zakleti biser, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Viktorija, nad.
17.55	Goreče maščevanje, nad.
18.45	Risanka
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Trenja
21.45	Na kraju zločina, nan
22.35	24ur zvečer
22.55	Bratje in sestre, nan.
23.45	Prijatelji, nan.
00.15	Alias, nan.
01.00	24 ur, ponovitev
02.00	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, Informativna
10.30 Vabimo k ogledu
10.35 Pop com, glasben,_______,
gostje: skupina Kingston 11.30 Odprta tema, pogovor: Kaj v
krizi povezuje ljudi? 12.30 Videospot dneva 12.35 Jelena, telenovela, 36/110,
ponovitev 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja za najmlajše, 3. TV mreža 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Jelena, telenovela, 37/110 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Skrbimo za zdravje, izobraževalna oddaja, Operacija rame 20.55 Regionalne novice 2 21.00 Znamo zmoremo :Kako preživeti pozimi I, izobraževalna oddaja 21.30 Glasbena oddaja, 3. TV mreža 22.45 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.15 Vabimo k ogledu 00.20 Videospot dneva 00.25 Videostrani, obvestila
tv slo rr
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Rudniki kralja Salomona, ris. nan.
09.35	Hotel obmorček, ris. nan.
09.45	Dvojno življenje, dok. film
10.00	Enajsta šola, oddaja za
radoved.
11.20	Slaščičar, 2. del
11.50	Osmi dan
12.20	Alpe, Donava, Jadran
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Matija, slov. biograf. nad.
14.20	Slovenci v Italiji
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Oddaja za otroke
16.05	Iz popotne torbe: otrok
16.25	V pričakovanju božiča, 6/12
17.00	Novice, šport, vreme
17.25	Posebna ponudba
17.45	Tv pogled
17.55	Duhovni utrip
18.10	Brenč in Cvetka, risanka
18.15	Tinček, risanka
18.25	Strasti, 45. del
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Ljubosumje, 3/16
20.30	Na zdravje!
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.55	Polnočni klub: Tožil bom
00.10	Duhovni utrip
00.25	Drevo in jabolko, 3/5
00.55	Tv dnevnik 23.1.1991
01.20	Dnevnik
01.50	Dnevnik zamejske tv
02.15	Infokanal
TV SLO P?
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.05	Tv prodaja
08.35	Glasnik, tv Maribor
09.00	Podoba podobe
09.25	Magazin v alp. smuč. .
09.55	SP v alp. smuč., smuk (Ž), prenos
11.20	SP v alp. smuč., SVSL (M),
prenos
12.45	Umetni raj
12.45	Šport špas
13.15	Odkar si odšla, 6/7
13.45	Tv dnevnik 23.1.1991
14.10	SP v biatlonu, sprint 10 km
(M), prenos Evi
15.40 Evropski magazin 16.10 Primorski mozaik 16.40 Študentska 17.00 Mostovi
17.30 Migaj raje z nami!, oddaja za
razg. življenje 18.00 Dnevnik tv Maribor 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 19.00 Velika imena malega ekrana:
Beno Hvala 20.00 EP v umet. drsanju, plesni pari,
prosti program, prenos 21.50 Blanche, franc. film 23.20 Osnovni delci, nem. film 01.10 Lepa za umret, 2/4 02.15 Zabavni infokanal
POP
06.25	24ur, ponovitev
07.25	Trenja
09.05	Viktorija, nad.
09.55	Goreče maščevanje, nad.
10.45	Tv prodaja
11.15	Marina, nad.
12.05	Napad iz pradavnine, nan.
13.00	Tv prodaja
13.30	Moški so drugačni, ženske
tudi, pog. oddaja
14.20	Urgenca, nan.
15.10	Marina, nad.
16.05	Zakleti biser, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Viktorija, nad.
17.55	Goreče maščevanje, nad.
18.45	Risanka
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	S polno brzino, am. film
21.45	Brez sledu, nan.
22.35	24ur zvečer
22.55	Možje X 2, am. film
01.10	24ur, ponovitev
02.10	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna
oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Jelena, telenovela, 37/110,
ponovitev 11.20 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja, 3. TV mreža
18.40 Regionalne novice 1 18.45 Jelena, telenovela, 38/110 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice, potopisna oddaja, Santorini -otok lave in sonca 20.50 Regionalne novice 2 29.55 Vabimo k ogledu 21.00 Razgledovanja, informativna oddaja
21.30 Umetnost in razvoj podeželja, reportaža iz Lyona, 3. TV mreža
22.00 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila
SOBOTA, 24. januarja
tv slo rr
06.20	Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke
07.30	Križ kraž
sledi	Moja sestra Tina, igrani film
sledi	S soncem v očeh: pravice
sledi	Timotej hodi v šolo, ris. nan.
sledi	Ribič Pepe, 15/30
09.20	Kdo je kdo?, avst. film
10.45	Polnočni klub: Tožil bom
12.00	Tednik
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Tranzistor, 1. oddaja
14.05	Oddaja za otroke
14.25	Minoes, nizoz. film
15.55	O živalih in ljudeh
16.10	Labirint-alternativa
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	Ozare
17.20	Sobotno popoldne
sledi	Zakaj pa ne
17.30	Na vrtu, tv Maribor
17.55	Nagradna igra
18.10	Z Damijanom
18.40	Dinko pod krinko, risanka
18.45	Ozi Bu, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Filmski spodrsljaji
20.05	Zaščitniki živali v Indiji, nizoz. film
21.35	Prvi in drugi
22.00	Poročila, vreme, šport
22.30	Hri-bar
23.35	Gandža, 15/22
00.00	Gandža, 16/22
00.35	Transilvanija, franc. film
02.15	Tv dnevnik 24.1.1991
02.40	Dnevnik, ponovitev
03.00	Dnevnik zamejske tv
03.25	Infokanal
TV SLO
06.30 Zabavni infokanal
06.50 Skozi čas
07.00 Tv prodaja
07.30 Tv dnevnik 24.1.1991
07.55 Polemika
09.00 Posebna ponudba
09.20 Z glavo na zabavo - big father,
14. oddaja 09.55 SP v nord. smuč., smuč. teki,
10 km (Z) klasično, prenos 11.20 SP v alp. smuč., smuk (M), prenos
12.40 SP v biatlonu, zasled. tekma
(Z), prenos 13.30 SP v alp. smuč., smuk (Z), posnetek
14.40 EP v umet. drsanju, (Z) prosti
program, prenos 16.35 SP v biatlonu, zasled. tekma
(M), posnetek 17.15 SP v rokometu (M) 18.45 Migaj raje z nami!, oddaja za
razg. življenje 19.25 SP v nord. smuč., smuč. skoki, prenos
21.15 Bleščica, oddaja o modi 21.45 Slovenski magazin 22.10 To je ljubezen, posnetek koncerta Nuše Derenda 23.05 Sobotno popoldne 01.20 Mačke, češki tv film 02.55 Zabavni infokanal
POP
07.30	Tv prodaja
08.00	Jagodka, ris. serija
08.25	Jaka na Luni, ris. serija
08.35	Profesor Baltazar, ris. serija
08.40	Hevreka, izob. serija
08.55	Art Attack, izob. oddaja
09.20	Bratz, ris. serija
09.45	Zelezna pest: Eon Kid, ris. serija
10.10	Gnusologija, ris. serija
10.35	Transformerji, ris. serija
11.00	Razred 3000, ris. serija
11.25	Zadnji indijski levi, dok. oddaja
12.25	Resnični grizli, dok. oddaja
13.20	Apač, am. film
14.50	Emily in njeni fantje, nan.
15.20	Selitev v divjino, ang. nan.
16.15	Zločini pred domačim pragom, nan.
17.05	Rožnati panter vrača udarec,
ang. film
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Bes pod kontrolo, am. film
21.40	Bratovščina, nan.
22.40	Na robu strasti, am. film
00.45	Odpri oči, španski film
02.50	24ur, ponovitev
03.50	Nočna panorama
©
10.30 12.0
09.00 Miš maš, otroška oddaja,
ponovitev 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Jelena, telenovela, 38/110, ponovitev Videospot dneva Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka,
otroška oddaja za najmlajše 18.40 Duhovni vrelec: Peter Leskovar, župnik v župniji Sv. Elizabeta Slovenj Gradec 18.45 Asova gibanica, informativna
19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1712. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Preprečimo slepoto, posnetek dobrodelnega koncerta v Rogaški Slatini 22.00 Vabimo k ogledu 22.05 Odprta tema, pogovor, Kaj v
krizi povezuje ljudi? 23.05 Videospot dneva 23.10 Videostrani, obvestila
NEDELJA, 25. januarja
tv slo rr
07.00 Živ žav
sledi Pajkolina in prijatelji s Prisoj, 10/12
sledi Trnovo robidovje, ris. film sledi Marči Hlaček, 13/13 09.45 Šport špas 10.20 Anica in počitnice, 4/10 10.50 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Na zdravje! 14.30 Prvi in drugi 14.45 Fina gospa, 37/40 15.15 NLP, razvedrilna oddaja 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 NLP, razvedrilna oddaja 18.30 Žrebanje lota 18.40 Maks in Rubi, risanka 18.45 Reci ne!, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.20 Zrcalo tedna 19.50 Tv pogled 19.55 Kajmak in marmelada,
slovenski film 21.30 Gospa z Bethovnove, dok.
portret Rape Šuklje 22.20 ARS 360 22.40 Poročila, vreme, šport 23.10 Pokvarjena dekleta, 3/16 00.00 Pokvarjena dekleta, 4/16 00.50 Tv dnevnik 25.1.1991 01.15 Dnevnik, ponovitev 01.35 Dnevnik zamejske tv 02.05 Infokanal
TV SLO ET
06.15 Zabavni infokanal 06.45 Skozi čas 06.55 Tv prodaja 07.25 Tv dnevnik 25.1.1991 07.50 Globus 08.20 Pomagajmo si 09.00 Celinski pokal v nord. kombinaciji, reportaža iz Kranja
09.10 SP v alp. smuč., VSL (Ž), 1. vožnja
10.10 SP v alp. smuč., SL (M), 1. vožnja
11.55 SP v nord. smuč., smuč. teki sprint (M+Ž) klasično, .prenos 13.45 SP v alp. smuč., VSL (Ž), 2. vožnja
14.05 SP v alp. smuč., SL (M), 2. vožnja
15.05 EP v umet. drsanju, revija,
vključitev v prenos 17.15 SP v biatlonu, skupinski start
(M), posnetek
18.15 SP v biatlonu, skupinski start
(Ž), posnetek 19.25 SP v nord. smuč., smuč. skoki,
prenos 21.15 Jesenin, 6/11 22.05 Ljubice, 3/6 22.55 Poklon Felixu Mendelssohnu
(1809-1847), balet 00.45 Zabavni infokanal
POP
07.30	Tv prodaja
08.00	Jagodka, ris. serija 08.25 Jaka na Luni, ris. serija 08.35 Profesor Baltazar, ris. serija
08.40	Art Attack, izob. oddaja 09.05 Bratz, ris. serija 09.25 Železna pest: Eon Kid, ris. serija
09.50	Gnusologija, ris. serija
10.15	Transformerji, ris. serija
10.35	Razred 3000, ris. serija
11.00	ŠKL
12.00	Operacija Petticoat, am. film
14.10	Presaditev organov, dok. serija
14.40	Žrtve cunamija, dok. oddaja
15.40	Moški v krošnjah, nan.
16.30	Čarovnije Derrena Browna,
dok. serija
17.00	Čudoviti Disneyjev svet:
Neverjetni, ris. film
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Čaka te pošta, am. film 22.05 Zvezde na sodišču, nan.
23.00	Srečne številke, am. film 00.50 24 ur, ponovitev
01.50	Nočna panorama
©
PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA
SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 1711. VTV magazin, regionalni
-informativni program 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek, športna
informativna oddaja 10.30 Duhovni vrelec: Peter Leskovar, župnik v župniji Sv. Elizabeta Slovenj Gradec 10.35 1712. VTV magazin, regionalni
- informativni program 10.50 Kultura, informativna oddaja 10.55 Popotniške razglednice, potopisna oddaja, Santorini -otok lave in sonca 11.45 Vabimo k ogledu 11.50 Preprečimo slepoto, posnetek dobrodelnega koncerta v Rogaški Slatini 13.20 Večer z Alpskim kvintetom, oddaja z narodnozabavno glasbo
14.35 Videostrani, obvestila 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Mladi upi, otroška oddaja 18.50 Pop corn, glasbena oddaja,
gostje: Kingston 19.45 Kako prevarati mafijo, ameriški film
21.15 Vabimo k ogledu 21.20 Videostrani, obvestila
PONEDELJEK, 26. januarja
tv slo rr
06.30	Utrip
06.40	Zrcalo tedna
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Gumbek in rjavček, 17/26
09.30	Hotel obmorček, ris. nan.
09.45	Iz popotne torbe: otrok
10.05	Anica in počitnice, 4/10
10.30	V pričakovanju božiča, 4/12
11.05	Oranžada, majaron in ratanjan,
ris. film
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Katrinas, posnetek koncerta
14.30	Ljubezen.com, dok. feljton
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.45	Pajkolina in prijatelji s Prisoj,
24/26
16.05	Risanka
16.15	Ribič Pepe, 15/30
16.35	S soncem v očeh: kraja, 12/16
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Fina gospa, 30/40
18.00	Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.10	Pipi in Melkijad, risanka
18.15	Dragi domek, risanka
18.25	Strasti, 46. del
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Tarča
21.05	Želite, milord?, 3/26
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Pisave
23.30	Glasbeni večer
00.55	Tv dnevnik 26.1.1991
01.20	Medvedje sirote iz Tajde,
02.10 Dnevnik, ponovitev 02.45 Dnevnik zamejske tv 03.15 Infokanal
TV SLO H
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabavni infokanal
11.20	Tv prodaja
11.50	Sobotno popoldne
14.10	Tv prodaja
14.70	Slovenci v Italiji
15.10	Posebna ponudba
15.30	Tv dnevnik 26.1.1991
16.00	Osmi dan
16.30	ARS 360
16.45	Slovenski magazin
17.10	Prvi in drugi
17.25	Metalurg, 1. del
18.00	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
19.05	Berlin, Berlin, 12/20
19.30	Z glavo na zabavo
20.00	Medvedje sirote iz Tajge,
21.00	Studio city
22.00	Knjiga mene briga
22.15	Digitron, tv Maribor
22.40	Babuške, franc. film
00.50	Zabavni infokanal
POP
07.05	24ur, ponovitev
08.05	Jamie Oliver: Avstralija
09.00	Viktorja, nad.
09.55	Goreče maščevanje, nad.
10.45	Tv prodaja
11.15	Marina, nad.
12.05	Napad iz pradavnine, nan.
13.00	Tv prodaja
13.30	Moški so drugačni, ženske
tudi, pog. oddaja
14.20	Urgenca, nan.
15.10	Marina, nad.
16.05	Zakleti biser, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Viktorija, nad.
17.55	Goreče maščevanje, nad.
18.45	Risanka
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Zelo osebno, am. film
22.05	Umazan seksi denar, nan.
23.00	24ur zvečer
23.20	Bratje in sestre, nan.
00.10	Prijatelji, nan.
00.40	Alias, nan.
01.30	24ur, ponovitev
02.30	Nočna panorama
©
.00 Dobro jutro, informativna
10.30 Vabimo k ogledu
10.35 1712. VTV magazin, regionalni
- informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Popotniške razglednice, potopisna oddaja, Santorini -otok lave in sonca 12.00 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas, mladinska oddaja 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Jelena, telenovela 39/110 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Poslanska pisarna, kontaktna oddaja, gostja: Andreja Rihter, poslanka SD v Državnem zboru 21.00 Regionalne novice 2 21.05 Skrbimo za zdravje, izobraževalna oddaja, ponovitev, Operacija rame 22.05 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.35 Vabimo k ogledu 23.40 Videospot dneva 23.45 Videostrani, obvestila
TOREK, 27. januarja
TV SLO (7
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila 08.05 Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Po lovčevih stopinjah, vrtec na
09.35 Moj dežnik je lahko balon, Ela Peroci
09.45 Ribič Pepe, 15/30 10.05 S soncem v očeh, 12/13 10.20 Zgodbe iz školjke 11.00 Medvedje sirote iz Tajge,
poljud. oddaja 12.00 Gospa z Bethovnove, dok.
portret Rape Šuklje 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 ARS 360 13.40 Pisave 14.05 Duhovni utrip 14.20 Obzorja duha 15.00 Poročila 15.10 Mostovi
15.45 Nekoč je bilo ... življenje, 13/26
16.10 Potplatopis, 4. oddaja 16.30 Knjiga mene briga 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Tv pogled 17.30 Fina gospa, 31/40 18.00 Zrebanje Astra 18.10 Pravljice o zobnih miškah, risanka
18.15 Hupko, trobilka in pihec,
risanka 18.25 Strasti, 47. del 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Piramida
21.00 Šoa. teža molka, dok. oddaja 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.00 Sedem obdobij rocka, 4/7 23.55 Dnevnik, ponovitev 00.55 Infokanal
TV SLO
06.30 Zabavni infokanal
07.00 Infokanal
08.00 Otroški infokanal
09.05 Tv prodaja
09.35 NLP, razvedrilna oddaja
12.30 Tv prodaja
13.0 Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem 13.55 Dober dan, Koroška 14.25 Digitron, tv Maribor 14.50 Bleščica, oddaja o modi 15.20 Studio city 16.20 Prisluhnimo tišini 16.50 Glasnik, tv Maribor 17.15 Mostovi
17.50 SP v alp. smuč., SL (M), 1. vožnja
19.15 37. tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije 19.55 Muzikajeto: Beltinška banda, 1. del
20.35 SP v alp. smuč., SL (M), 2.
vožnja 21.30 Globus
22.00 Germanska plemena, 4/4 22.50 SP v rokometu (M), posnetek 00.10 Samotar Jim, am. film 01.40 Zabavni infokanal
POP
06.55	24ur
07.55	Nigel Marven predstavlja gomezljivce, dok. oddaja
08.50	Viktorja, nad.
09.45	Goreče maščevanje, nad.
10.35	Tv prodaja
11.05	ŠKL, ponovitev
12.05	Napad iz pradavnine, nan.
13.00	Tv prodaja
13.30	Moški so drugačni, ženske tudi
14.20	Urgenca, nan.
15.10	Marina, nad.
16.05	Zakleti biser, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Viktorija, nad.
18.00	Goreče maščevanje, nad.
18.45	Risanka
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Preverjeno
21.05	Zdravnikova vest, nan.
22.00	Enota za posebne primere, nan.
22.50	24ur zvečer
23.10	Beg iz zapora, nan.
00.05	Prijatelji, nan.
00.35	Alias, nan.
01.25	24 ur, ponovitev
02.25	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna
oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Poslanska pisarna, gostja: Andreja Rihter, poslanka SD v Državnem zboru 11.35 Jelena, telenovela 39/110 12.15 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mali prijatelji, oddaja o malih
živalih, 3. TV mreža 18.40 Videospot dneva 18.45 Jelena, telenovela, 40/110 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1713. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna
informativna oddaja 20.50 Dokumentarna oddaja 21.30 Asova gibanica, informativna
oddaja, 3. TV mreža 22.00 Šu kham - za soncem, oddaja o življenju Romov, 3. TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila
SREDA, 28. januarja
tv slo rr
06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila
09.10 Moby Dick in skrivnost dežele
Mu, 23/26 09.30 Pajkolina in prijatelji s Prisoj, 24/26
09.55 Potplatopis, 4. oddaja 10.15 Berlin, Berlin, 12/20 10.40 Knjiga mene briga 11.00 Z glavo na zabavo Drevo in jabolko, 3/5 Šoa. teža molka, dok. oddaja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Tarča
14.25 Digitron, tv Maribor Poročila Mostovi
Nils Holgerson, 27/52 Male sive celice, kviz 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Tv pogled 17.30 Fina gospa, 32/40 18.00 Zrebanje lota 18.15 Bacek Jon, risanka 18.25 Strasti, 48. del 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled
12
15.1 15.10 15.45 16.10
19.55	Filmski spo
20.05	Popoln zločin, španski film
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Omizje
00.15	Turbulenca: Izbira poklica
01.05	Tv dnevnik 28.1.1991
01.30	Dnevnik, ponovitev
02.05	Dnevnik zamejske tv
02.30	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Tv prodaja
14.10	Tv prodaja
14.50	Z glasbo in s plesom .
15.15	Impromptu
15.40	Tv dnevnik 28.1.1991
16.05	Hri-bar
17.10	Črno beli časi
17.25	Mostovi
18.00	Dnevnik tv Maribor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Primorska kronika
19.00	Kmetje, 6/13
20.00	Turbulenca: Izbira poklica
20.55	Nogomet, tekma ang. lige, Everton - Arsenal, prenos
22.50	Slovenska jazz scena: big band
rtv Slovenija, 2/2
23.25	Požarni zid, 2/2
00.55	Zabavni infokanal
POP
07.00	24 ur, ponovitev
08.00	Preverjeno, ponovitev
09.00	Viktorja, nad.
09.55	Goreče maščevanje, nad.
10.45	Tv prodaja
11.15	Marina, nad.
12.05	Napad iz pradavnine, nan.
13.00	Tv prodaja
13.30	Moški so drugačni, ženske tudi
14.20	Urgenca, nan.
15.10	Marina, nad.
16.05	Zakleti biser, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Viktorija, nad.
17.55	Goreče maščevanje, nad.
18.45	Risanka
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Morilec med prijatelji, am. film
21.30	Na kraju zločina, nan.
22.00	24ur zvečer
22.45	Beg iz zapora, nan.
23.40	Prijatelji, nan.
00.10	Alias, nan.
01.00	24ur, ponovitev
02.00	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativna
10.30 Vabimo k ogledu
10.35 1713. VTV magazin, regionalni
- informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Videospot dneva 11.05 Športni torek, športna informativna oddaja 11.30 Jelena, telenovela, 40/110 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Maja in čarobna skrinja,
otroška oddaja, 3. TV mreža 18.35 Regionalne novice 1 18.40 Vabimo k ogledu 18.45 Jelena, telenovela, 41/110 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop corn, kontaktna glasbena oddaja, gost: skupina Big edition
20.55 Regionalne novice 2 21.00 Odprta tema, kontaktna oddaja, Bodočnost zaposlovanja v rudarstvu, geotehnologiji in geoinženirstvu 22.00 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila
PRIREDITVE
Katalena v velenjskem domu kulture
Skupino Katalena predstavlja v sodobni slovenski popularni glasbi svojevrsten fenomen. Je morda najpopularnejša »etno« zasedba popularne glasbe pri nas, kar ji ob zanimanju vseh glasbenih zvrsti za glasbeno narodopisne korenine daje prav poseben pečat. To ji priznavajo tako kritiki kot občudovalci. Njihova zgodba se je začela pred osmimi leti v idilični vasici Bele krajine, kjer je šest glasbenih entuziastov odkrilo arhivski folklorni material in pomladilo njegovo zarjavelo podobo z art-rock, funk, jazz in blues primesmi ter z njihovo osebno noto mladostnega pogleda - glasbenega in filozofskega. V osmih letih (na vsako parno leto) je skupina izdala štiri zgoščenke - (Z)godbe (2002), Bab-je leto (2004), Kmečka ohcet (2006) in Cvik/cvak (2008). Vsi albumi
(5
«
n f /
so bili deležni velike pozornosti med glasbenimi kritiki. Obstoječe folklorne teorije so po svoje postavili na glavo ter mnogo dvomljivcev spreobrnili v ljubitelje folk glasbe. Kombinacija najboljše slovenske tradicionalne glasbe, skrbno izbrane iz arhivov, pesmaric in starih vinilnih plošč s trdnimi ritmi, funk nabojem ter s tehtnimi aranžmaji je naredila unikaten post-folk rock stil. Njihova glasba predstavlja glasbeno zapuščino slovenskih regij v povsem novi luči. Vse skupaj je z dinamičnimi in poživljajočimi inštrumenti, ki božajo očarljivo petje, preneseno na oder v plesni in glasbeni nastop, ki očara tudi glasbeno razvajena ušesa. Zadnji tematski album odkriva predvsem glasbeno zapuščino Rezije. Katalena so izjemni glasbeniki in navdihujoč glas slovenske folk glasbe 21. stoletja.
Katalena se bo predstavila v domu kulture Velenje jutri, v petek, ob 20.30 uri, za abonma Klub in IZVEN. Koncert bo zaradi velikega zanimanja v domu kulture, obeta pa se izjemen glasbeni dogodek.
■ Foto: I. K. Mujezinovic
Prireditve popestrijo muzejsko dejavnost
Velenje - Ne samo podzemne in nadzemne zbirke Muzeja premogovništva Slovenije na Starem jašku, tudi različne druge aktivnosti so tiste, ki ljudi vabijo v muzej. Lani so našteli blizu 27.000 obiskovalcev. Sodelujejo z Muzejem Velenje, s Tehničnim muzejem Slovenije, z Ericom, s Centrom za šolske in obšolske dejavnosti ter drugimi turističnimi in kulturnimi organizacijami. Kot zanimivost: lani so v kapelici sv. Barbare v jamskem delu muzeja organizirali tudi dve zlati poroki, pogostitev pa izvedli v Bergmandlčevem salonu, prav tako v jamskem delu muzeja.
■ mkp
Kdaj - kje - kaj
VELENJE
17.00
Četrtek, 22. januarja
13.00 Muzej Premogovništva Slovenije -Koroška cesta - Stari jašek Beti Bricelj - razstava likovnih del
16.00 Knjižnica Šoštanj Ure pravljic
19.00 Glasbena šola Velenje
Tradicionalni večer 4. letnika Umetniške gimnazije Velenje z razstavo umetniških del in koncertom
19.19 Knjižnica Velenje
Ob 50-letnici mesta Velenje Pogovor z dr. Francem Žerdinom
Petek, 23. januarja
20.30 Dom kulture Velenje Koncert Katalena Trenutno ena najboljših zasedb slovenske folk glasbe.
Sobota, 24. januarja
8.00 - 13.00 Atrij KSC Kmečka tržnica
18.00
21.00
Dom kulture Velenje Svečanost ob 10-letnici delovanja Taekwon-do kluba Skala Velenje Krščanska adventistična cerkev Delavnica: Pojmo skupaj pesmi upanja in tolažbe Mladinski center Velenje Klubski večer: Pink Floyd
Nedelja, 25. januarja
13.00 - 19.00
Telovadnica Šolskega centra Velenje
Nogometni turnir U12
Ponedeljek, 26. jan.
17.00 Vila Mojca
Srečanje: Otroci so naše največje bogastvo
Torek, 27. januarja
17.00 Knjižnica Velenje
Ustvarjalna delavnica Knjižnica Šoštanj Potopisno predavanje: Štefan Rehar: Nova Zelandija
Sreda, 28. januarja
19.00
Izkoristite ugodnosti, ki jih imajo naročniki tednika Naš čas.
Ne vabi le dostava na dom, ampak tudi nižja cena.
Plačilo celoletne naročnine vam prinaša kar devet številk zastonj. Za naročnike pa so ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahval.
Izkoristite dobro ponudbo!
In kako se lahko naročite na Naš čas?
Pokličite 03/898 17 51.
Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 40 43 ali na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.
13.00 Medpodjetniški izobraževalni center
Zaključna konferenca za Pilotni program strokovnega usposabljanja delovnih invalidov SAŠA regije 18.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Pravljične ure
Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Festival Velenje (03/898 25 71) ali Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60).
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 22. januarja
19.00 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki Prisluhnimo svojemu telesu -bodimo korak pred rakom (predavanje)- Branka Drk, predsednica velenjskega društva za boj proti raku
Sobota, 24. januarja
10.30 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki Otroške ustvarjalne delavnice
19.00 Kulturni dom v Šmartnem ob Paki Zvezdam Pojemo (glasbeno plesni show program); Jože Krajnc in Marjan Uljan z gosti: Strašna Jožeta, plesalke plesne šole Maestro iz Ljubljane, Barbara in Martin Jehart, Suška banda
Torek, 27. januarja
18.00 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki Joga
Koledar imen
Januar (prosinec)
22.
23.
24.
25.
26.
četrtek-Vincenc, Anastazij
petek - Rajko, Alfonz
sobota - Felicijan, Timotej
nedelja - Pavel, Ananija
ponedeljek -Tomotej, Tit
27. torek - Angela
28 . sreda - Tomaž
Lunine mene
26 . januar, ob 8.55 mlaj (prazna luna)
K I N O V E L E N J E :: S P O R E D
VELIKA DVORANA HOTELA PAKA :
ZGODBE ZA LAHKO NOČ
(Bedtime Stories) Družinska domišljijska komedija, 100 minut
Režija: Adam ShankmanIgrajo Igrajo: Adam Sandler, Keri Russell, Guy Pearce, Courteney Cox, Teresa Palmer, Russell Brand, Lucy Lawless, Jonathan Pryce idr.
Petek, 23. 1., ob 18.00 Sobota, 24. 1., ob 20.15 Nedelja, 25. 1., ob 18.00
Režiser filmov Frka v bajti, Misija: Cucelj in Lak za lase na življenjsko preizkušnjo pošlje čudaškega Skeeterja. Ta odkrije, da se zgodbice za lahko noč, ki jih pripoveduje mladima nečaku in nečakinji, uresničijo tudi v resničnem življenju. A na zelo boleč način ugotovi, da njegovi pravljični dodatki, s katerimi se želi dokopati do bogastva, nimajo učinka v realnosti, temveč se uresničijo zgolj bujne fantazije mladih nade-bud ne žev, ki stri ca poš ljeta v naj bolj nevarna obdobja zgodovine in nenavadne kraje na Zemlji..
DAR FUR: VOJNA ZA VODO
Dokumentarni film, 94 minut Reži ja: Marc For ster Igrajo: Zac Efron, Vanessa Anne Hudgens, Ashley Tisdale, Lucas Gra-beel, Corbin Bleu, Monique Coleman, Bart Johnson idr.
Nedelja, 25. 1., ob 20.00
"Dar Fur - Vojna za vodo" je celovečerni dokumentarni film o misiji Toma Križnarja, neodvisnega publicista in znanega aktivista za pravice starosel-skih ljudstev, ki ga je februarja leta 2006 tedanji slovenski predsednik dr. Janez Drnovšek poslal kot svojega odposlanca med upornike v Darfur. Križnar naj bi preveril kaj se v resnici dogaja v prepovedanih, obkoljenih in obleganih, področjih nekdanjega samostojnega sultanata. Obenem naj bi različnim frakcijam upornikov predstavil mirovni predlog, ki ga je predsednik istočasno poslal tudi sudanskemu predsedniku. Križnar naj bi tudi raziskal, kam bi bilo najbolj smotrno posredovati pomoč, ki se je v veliki akciji na predsednikov poziv medtem zbirala v
Sloveniji.....S podporo Ministrstva za
kulturo RS!
ODSEV
(Mirrors)
Grozljivka, 110 minut Režija:: Alexandre Aja Igrajo: Keifer Sutherland, Paula Patton, Cameron Boyce, Erica Gluck, Amy Smart, Mary Beth Peil, John Shrapnel idr.
Petek, 23. 1., ob 20.00 Sobota, 24. 1., ob 18.00
Reži ser groz ljivk Krva va roman ca in Opazujemo te v predelavi korejskega filma sledi nekdanjemu detektivu Benu, ki se skuša po tragični smrti prijatelja znova postaviti na noge. Zaposli se kot varnostnik pogorelega nakupovalnega središča, toda med nočnimi obhodi se mu pričnejo v zrcalih prikazovati srhljive podobe. Da bi pred duhovi iz onostranstva rešil družino, mora Ben razkriti temačno skrivnost, ki v zrcalih ustvarja smrtonosne odseve. S podporo Ministrstva za kulturo RS!
WALL-E
Družinski animirani film, 98 minut Režija: Andrew Stanton Slovenski glasovi: Jernej Kuntner, Helena Petelin, Iztok Valič,Bojan Emeršič, idr
Nedelja, 25. 1., ob 16.00- otroška matineja
Ustvarjalci zabavnih animacij Neverjetni, Avtomobili in Reševanje malega Nema nas vabijo 700 let v prihodnost, ko je človeštvo zaradi prevelike onesnaženosti zapustilo Zemljo, za sabo pa so pustili čistilnega robota WALL-E-ja. Zvedavi malček se na žalost počuti zelo osamljeno, toda nekega dne na Zemljo prispe skrivnostna robot-ka, ki WALL-E-ja popelje na fantastično avanturo. Iznajdljivi robot mora zbrati obilico poguma in vsem dokazati, da ni nič narobe, če se v njem skriva nekoliko drugačno vezje.
Naslednji vikend od 30.1. do 1. 2. napovedujemo:
komedijo BOŽIČ NA KVADRAT, grozljivko, avanturistični ČELJUSTI, animirano komedijo MADAGASKAR 2 (pod na pi si)
mali OGLASI
RADI O V ELEN J E
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom gsm: 031/443-365 (AA).
ISCEMO VARILCA, KLJUČAVNIČARJA (priučenega ali učenega). Če delaš rad samostojno in razgibano delo, te z veseljem pričakujemo v Veliki Pirešici.Informacije: KCAN, Petro-vče 17a, 3301 Petrovče. Gsm: 031 267 622
matematiko in fiziko za osnovno in srednje šole. Pripravljam za izpite. Gržinič Armando »Jonela« izobraževanje Velenje, Stantetova 2. Gsm: 040/226-419, 040/977-474.
VINO: sauvignon, beli pinot, merlot, cabernet sauvignon, prodam. Vinska klet (Čehovin Bogdan - Štanjel) Velenje -Konovo. Gsm: 031/749-671.
PRIDELKI
ODDAM-NAJAMEM
NUDIM
KMETIJSKE stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Elektromotorje plačamo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.
INSTRUKCIJE
ČE NE gre, pomagaj si! Instruiram
5 m SUHIH drv (iva) prodam. Telefon: 5886-267, gsm: 041/577-305. VINO, belo in rdeče, različnih sort, za zasebno porabo, v okolici Slov. Konjic, prodam. Cena od 1 £/l. Gsm: 051/423389.
BEL krompir (tudi pripeljem) in silažne bale prodam. Telefon: 5702-048 (zvečer), gsm: 031/523-748. JABOLČNIK, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883. VINSKA klet Furlan, Kidričeva 57, Velenje, ponuja vino sort refošk 2,30 £/l, cabernet 1,88 £/l, schardonnay 1,59 £/l, malvazija 1,25 £/l. Telefon: 5862-411.
V VELENJU oddamo 1.5 sobno stanovanje. Gsm: 041/683-580. NAJAMEM manjšo sobo ali garažni prostor. Gsm: 041/858-231. 1,5 SOBNO stanovanje v Velenju najame tričlanska družina. Gsm: 040/551-250.
Letuš novogradnja 155m2, na sončni parceli 900m2 v naravi , moderna zasnova in razporeditev prostorov, priključena el.,voda, kanalizacija urejena okolica in dovoz. cena 139.000EUR. Tel: 041 445 315
STIKI-POZNANSTVA
NEPREMIČNINE
Braslovče, Savinjska novogradn-
ja,120m2 bivalne površine, parcela 500m2, el.,voda,kanalizacija priključeni, na sončni in mirni lokaciji, blizu avtocestnega izvoza LJ-MB. Prodamo. Cena: 128.000EUR. Tel.: 041 445 315
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna v Velenju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1.
Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
24. in 25. 1. - MIRNA FRANJKOVIC,
dr. dent. med. (delo opravlja v dežurni zborni ambulanti, Vodnikova 1, ZD Velenje, od 8. do 12. ure).
Veterinarska postaja Šoštanj:
Dežurni veterinar - gsm 031/688600. - Delovni čas: ponedeljek -od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrtek od 13. do 17. ure.
	.habit
-'	nepremičnine Habit, d .0.0., Kersnikova ll.Velan|e
tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/665 223	
ZENITNA posredovalnica ZAUPANJE dnevno poveže mnogo različnih ljudi od povsod. Gsm: 031/836-378. DEKLE za vodenje gospodinjstva rabi moški z otrokom. Gsm: 041/229-649. 39-LETNA, vdova želi spoznati resnega življenjskega sopotnika. Gsm: 031/807376.
TEMNOPOLTA, 49-letna, dalmatinka iz Velenja, si želi spoznati resnega moškega (s svojim stanovanjem), za skupno življenje. Naj bo rojen 1951 ali 1960 leta v znamenju leva. Gsm: 041/745-237, 040/826-272.
ŽIVALI
PRODAMO
3 sobno stanovanje v strogem centru Velenja, 87 m2,3. nad., 1973, 100.000 €. Obsega 2 spalnici, dnevno sobo in kuhinjo z jedilnico, shrambo, WC In kopalnico, je dobro vzdrževano in delno obnov, -vrata, okna, kopalnica 1,5 sobno stanovanje v Velenju, 45 m2, v pritličju, 1956,67.000 €. Je popolnoma obnovljeno - elektrika, tta, keramika, kopalnica. Obsega predprastor, spalnico, dnevno sobo, kuhinjo, kopalnico ter klet. Garsonjero v Šoštanju, 31 m2,2. nad., 1983,40.000 €. Je dobro vzdrževana, z vso opremo, balkon je zastekljen in ga je možno uporabiti kot kabinet. Garsonjero v centru Velenja, 30 m2, 5. nad., 1959, cena 54.000 €. Obsega predprastor, večjo kopalnico. Izhod na pokrito teraso velikosti 50 m2 in možnost uporabe terase.
več na
V «V IIM	I	■■■	■
www.habit.si
JAGENČKE za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Telefon: 5886-267, gsm: 041/577-305.
BIKCA, starega 7 dni, prodam. Gsm: 051/314-306.
KOKOŠI nesnice, stare eno leto, prodam. Telefon: 02/8858-352.
KUPIM
RABLJEN nemško slovenski slovar kupim. Telefon: 5869-558, gsm: 041/969-210.
RAZNO
ŠTEDILNIK na trda goriva, kiperbossh, šir. 40 cm in traktorske verige prodam. Gsm: 051/220-120. SAMONAKLADALKO sip 20 in sejalni-co old za koruzo, 4 vrstna, mehanska, prodam. Gsm: 041/261-676.
MOTOR atx, reg., l. 2000, original, ohranjen, prodam. Gsm: 031/306556.
SONY DTC-55ES DAT rekorder, v odličnem stanju, črn, prodam. Priložim tudi 120 min kaseto. Cena: 59 €. Gsm: 041/692-995
ČETRTEK, 22. januarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 23. januarja:
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 24. januarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 25. januarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 26. januarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 27. januarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 28. januarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
Mali oglasi, zahvale in osmrtnice S 898 17 50
NA POKOPALIŠČU PODKRAJ IN ŠKALE SMO EDINI, KI IZVAJAMO V CELOTI:
-	POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
-	PREVOZE POKOJNIKOV
-	NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA
-	UREOITEV DOKUMENTACIJE
-	MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV
-	UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS
Tel.: 03/891 91 53, GSM 031/390138; 041/390138; 031/375 041; Dosegljivi smo 24 ur na dan.
Bolečina se da skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta, brata, dedka, pradedka, tasta in strica
MIHAELA PINTARIČA
iz Kidričeve 9, Velenje 19. 9. 1925 - 4. 1. 2009
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče in cvetje. Posebna hvala osebni zdravnici ge. Lahovnikovi, dr. med., in patronažni službi. Hvala osebju Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, posebno zdravnikoma g. Toplerju, dr. med., in g. Gorjancu, dr. med., ter duhovniku za opravljen obred.
Žalujoči: hčerka Nada z možem Ivanom, vnuki Igor s Sanjo, Iztok s Klavdijo, Tomi in Boštjan z Veroniko, pravnukinje Iza, Neli, Alin, Anika in Lea

OBVESCEVALEC
GIBANJE PREBIVALSTVA
Poroke:
50-let skupnega zakonskega življenja sta praznovala zakonca Hajdinjak Modesta Marta in Stjepan iz Velenja, Partizanska c. 58.
Smrti:
Hribovšek Frančišek, roj. 1917, Drešinja vas 8, Žalec; Cajner Marija, roj. 1923, Sp. Rečica 53, Mozirje; Tschmak Maria, roj. 1920,
Nemčija, Wesel Demmerstrasse 8; Pirmanšek Albert, roj. 1924, Velenje, Tomšičeva c. 47; Kuder Janez, roj. 1925, Griže 30, Žalec; Čremožnik Neža, roj. 1913, Arnače 14; Ključevšek Ciril, roj. 1925, Njivice 12, Laško; Stankovic Petar, roj. 1959, Velenje, Goriška c. 47.
Tiho sedaj si odšla, kot lepa misel, ki ne mine in nam pustila le spomine.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice
MARIJE KOPINA
2. 6. 1929 - 14. 1. 2009
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: sinova Tone in Rudi z družinama, vnuki Renata, Rudi, Maja in Barbara, pravnuki Sara, Špela, Žak, Mark in Blažka
Življenje sploh ni tisto, kar se zdi, je le korak na poti k večnosti. A na zemlji ostala je praznina ...
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mamike
FRANČIŠKE GOLCMAN
s Šercerjeve 18, Velenje 18. 3. 1920 - 12. 1. 2009
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, še
posebej nečakinji Greti Grah in skupini molivk, vsem sosedom Šercerjeve 18 ter vsem, ki ste jo spremljali na zadnji poti. Hvala vsem.
Žalujoči: hčerka Fanika z možem Francem, vnukinji Viktorija s sinom Gašperjem in Valerija z Mihom in sinom Jakobom ter vnuk Jure z Mojco
Tvoj tihi dom naj cvet krasi, ga grenka solza osveži. Na grobu vetrič bo pihljal, ti rožice v spomin majal.
ZAHVALA
V 73. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, brat in stric
ALOJZ DREN
2. 6. 1936 - 10. 1. 2009
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala sodelavcem Premogovnika Velenje, rudarski godbi in častni straži, pevcem, govorniku g. Kolarju, g. kaplanu za opravljen obred in Izletniku Celje. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Frančiška, sinovi Milan in Jože ter Marjan in Slavko z
družinama, ostalo sorodstvo
Ostal boš v našem spominu kot svetloba, ki dušo obliva, kot ljubezen, ki v srcu prebiva.
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož, ata, star ata
JOŽE DOBNIK
19. 3. 1926 - 9. 1. 2009
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v dneh slovesa izrekli besede sožalja, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Lojzka, hči Dragica z družino, vnuka Mojca in Tomaž z
družino ter sestri Pavla in Gretka
Glej zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.
(S. Makarovič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene in tete
MARIJE MELANŠEK
iz Šoštanja 21. 2. 1927 - 8. 1. 2009
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za
darovano cvetje, sveče in sv. maše. Posebna zahvala g. Valterju Pirtovšku, dr. med., za dolgoletno zdravljenje in osebju Bolnišnice Topolšica. Iskrena hvala osebju Doma za varstvo odraslih Velenje za nego in vso pozornost. Hvala Pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje, g. Dragu Kolarju za ganljiv poslovilni govor, g. kaplanu Tadeju Linasiju, pevcem, trobentaču in Društvu upokojencev Šoštanj ter vsem, ki ste kakor koli pripomogli, da je bilo slovo lepo in spoštljivo.
Žalujoči: mož Franci, nečakinja Ivica z družino in ostali sorodniki
Tako je nemara od vekomaj; samo zgubiš se in te ni več, brez senc in sanj, ne med njivami ne med vinogradi, ne med prijatelji, tako nevidno, a zdavnaj predvideno,
da te še bližnji ne najdejo. A tako je od vekomaj. Potem te nikjer več ni in si še zmeraj povsod.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija
FRANCIJA KUNEJA
26. 6. 1943 - 13. 1. 2009
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za vso izkazano pomoč, prejete telegrame, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Posebna zahvala g. Valterju Pirtovšku, dr. med., za dolgoletno zdravljenje, osebju Bolnišnice Topolšica, še posebej g. Tomažu Smonkarju, dr. med., Bolnišnici Golnik, posebno ge. Mihaeli Pirečnik Zidarn, dr. med., in g. Juriju Šorliju, dr. med. Zahvala velja
tudi Pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje, g. kaplanu Klemnu Jagru, g. Dragu Kolarju za lepe poslovilne besede, pevcem za ubrano petje, trobentaču, Društvu upokojencev Šoštanj, Območni obrtni zbornici Velenje in Eri Koplas Velenje. Iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Ivica, hčerka Tanja z družino, sin Nejc z Vesno, brat Tone in sestra Marija z družinama ter ostalo sorodstvo
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
(M. Kačič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in dedija
ALOJZA FERLINA
18. 6. 1933 - 11. 1. 2009
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč, ustno ali pisno izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala tistim, ki ste mu pomagali in ga bodrili v času bolezni. Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Počivaj v miru in naj ti bo zemljica rahla. Vedno boš ostal med nami.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, starega očeta, brata in strica
ANTONA ROGELŠKA
14. 1. 1933 - 12. 1. 2009
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam stali v težkih trenutkih ob strani, izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in darove za sv. maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala pogrebcem, govorniku Filipu, duhovniku g. Tadeju, trobentaču za odigrano Tišino in Pogrebni službi Usar.
Žalujoči: žena Dragica, otroci Drago ter Zvonko, Bernarda, Branko,
Irena, Anica z družinami
Glasba je darilo
v Mustajbašicevi priredbi za godbo na pihala. Ob njej sta se kot solista pojavila še Richard Stewart v vir-tuoznih variacijah Beneški
Pavline v Jeanjeanovi skladbi »Guisganderie-Har-monie«, ki je navdušil in požel bučen aplavz tudi
Karneval ter klarinetist Aljoša kolegov iz orkestra.
V soboto, 17. januarja, smo se v dvorani kulturnega doma Velenje z drugim abonmajskim koncertom Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje tudi v Šaleški dolini poslovili od novoletnega časa. Dogodek, ki združuje dolgoletno izročilo igranja novoletnih koncertov, je postregel z obilico dobre glasbe, imenitnimi solisti s treh celin, dvema dirigentoma in dvema umetniškima ansambloma.
Glasbeni večer, ki so ga pripravili Pihalni orkester Premogovnika Velenje, trobilni ansambel Ars Anima, dirigenta Matjaž Emeršič in Akio Atsuta z Japonske, priznani trobentač in pedagog kanadskega rodu Richard Stewart, klarinetist Aljoša Pavlinc in odlična slovenska pevka Nuša Derenda, je težko opisati z besedami.
»Glasba je darilo ljubezni in svetovni jezik srca. Življenje je trenutek - zdaj smo, zdaj nas ni. Uživajte!« je dejal Richard Stewart in v nekoliko ameriškem stilu izpeljal uvodni del koncerta. Ob odlični glasbi ansambla Ars Anima, ki mu je dirigiral in v njem zaigral, je zabaval občinstvo s pripovedjo o sebi, skladateljih izvajanih skladb in uporabljenih inštrumentih.
Uživati ni bilo težko, le prepustiti se je bilo treba glasbi. Godbeniki so odigrali spoštovanja vreden koncertni spored del Graingerja, Arbana, Reeda, Jeanjeana in Mor-riconeja, ki sta mu novoletni pridih dala le Avsenikov valček Spomin ter Nuša Derenda, ki je odpela svoje največje uspešnice - Ni mi žal, Čez 20 let in nepogrešljivo Energy
Za dodatek smo slišali ljubko skladbo Sheperds Hey Percyja Graingerja in domala obvezno Koračnico Radetzkega. H glasbeno pestremu in tudi sicer razgibanemu večeru je veliko prispeval vedno znova presenetljivo domiselni povezovalec programa Boštjan
Oder. Vsi skupaj so sredi koncerta na noge dvignili eelo dvorano poslušalcev, kar se pri nas tudi ne zgodi pogosto.
■ Dijana Janežič
Ostanite še naprej z nami
Šoštanj, 18. januarja - Tradicionalno, desetič po vrsti, so se v Šoštanju na novoletnem koncertu predstavili Mešani pevski zbor Svoboda iz Šoštanja ter dva sestava iz Vrhnike, Mešani pevski zbor Mavrica in Orkester Simfonika. Tudi letos je bila prireditev predhodno izvedena v Cankarjevem domu na Vrhniki in Slovenski filharmoniji v Ljubljani, šoštanjsko publiko pa so razvajali minulo nedeljo. Bučen aplavz je spremljal dogajanje na odru, ki je v razgibanem dvournem programu prehajalo iz resnejših izvedb v sproščene in na koncu celo narodnozabavno obarvane napeve. Skladbe, kot so Ura, Labodje jezero, V švicarskih Alpah in Brazil je izvedel Orkester Simfonika sam, skupaj z obema zboroma so bile predstavljene Božič po svetu, Alelu-ja, Lepota glasbe in Silvesterski poljub, v skladbah Traviata, Nikdar ne bom pozabil, Oči čornije pa je prišel v veljavo glas odličnega bari-tonista, večkratnega nagrajenca in mednarodno uveljavljenega Klem-na Šiberlna. Zbora in orkester sta na odru delovala pod taktirko dirigenta Marka Fabiania v sodelovanju obeh zborovodkinj Anke Jazbec in Darinke Fabiani. Koncert je uradno zaključila pesem Kolo, v kateri sta kot solista nastopila Gregor Sevčnikar na harmoniki
l
»S* *
1 t i h	1 S	
• .1	Ji	r»
»PI
in Matevž Jazbec na baritonu.
V začetku prireditve je zbrane nagovoril župan Občine Šoštanj in poslanec v DZ Darko Menih, ki je zbranim zaželel predvsem uživanja v koncertu, hkrati pa čim mirnejše leto.
Nedeljski koncert je znova upravičil in potrdil sloves in kvaliteto vseh treh sestavov, ki jih na njihovi turneji vsako leto spremi preko 4000 poslušalcev. V teh desetih letih skupnega nastopanja so izvedli več kot 60 koncertov in ob tej priložnosti povabili vse, ki jih radi poslušajo, s sloganom »Ostanite še naprej z nami«.
■ Milojka Komprej, foto: D. Tonkli., M. Tekauc
Si
«s
?
r"
i i

H