Uberalna tirema ne zrasieio do nefees. To dokazuje Španija. V tej državi je z upeljavo republike zavladalo lažisvobodomiselstvo meščanskega liberalizma in marksistienega socializma. Vlada, ki ima sedaj v svojili rokah usodo Španije ter se imenuje svobodoumno, je diktatorska in r_ar:ili_i:.__a,-kafcor je doslej ta država še ni imela. Primo de Rivera, ki je v _ . ejšnjeoa -der setletju kot diktator _yknjal Španijo, je bil dobrodušen človek napram seda•njemu diktatorju ministrskemu predsedniku Aza_ii. "'roti nasilnosti_n Azanins \'ade sa je dvignil sam Miguel de Unamu.no, vseučiliški profesor in duševni voditelj španske revolucije. V svojem govoru je ostro napadel izjemne zaikone, izgon jezuitskega reda, požiganje cerkva in samostanov, policijsko inkvizicijo, ki je razvila svoje mreže po vsej državi ter je izjavil, da je liberalizem popolnoma bankrotiral. Kakšne razmere sedaj vladajo v Španiji, pojasnjuje veliki londonski list »Times« v dopisu iz Madrida. V tem člartku se med drugim navaja to-le: »Republikanska vlada je vsem osebam, ki so bile osumljene, da so bile v kakšni zvezi z zadnjo neuspelo pobuno, vzela vse državljanske pravice. Te osebe so bile vržene v ječe, kjer so ostale tedne in mesece, dokler se vladi ni zdelopotrebno, da stvar preišče. Ako se je izkazalo, da so osebe nedolžne, vendar niso dobile odškodnine za pretrpljena prcganjanja. Pogažena jc bila i.eodvisnost sodnikov, sodniki so bili odpuščeni iz službe in kaznovani. Kako se je postopalo z osumljenimi osebami, dokazuje štatistika, kL je nedavno bila prečitana v španskem parlamontu. Od 5000 oseb, :ki so jih zaprli, je bilo sodišču izročenih samo 13. V svojem govoru v Valenciji je državni predsednik Zamorra poudaril, da mora I.iti republika za vse Špance, ker drugačc bo propadla. Politika sedanje Azanine vlade pa jc popolnoma protivna tem pametnim besedam. Kakor dolgo ne bo republika v Španiji spoštovala vsako propričanjo in svobodo državIjanov ter zavrgla nasilna sredstva diktature, tiranstva in tlačenja, tako dolgo ne bo upanja na mir v Španiji.« Vlada meščanskih in delavskih svol.odomislecev je tudi izpraznila državno blagajno, v kateri je zazevala velika praznota. Finančna politika je popolnoma pogrešena in ne ve, odkod bi (lol)ila država potrcbne dohodkc. Ko so ukinili jezuitski red, so liberalci in &ocialisti mislili, da bodo jezuitska posestva vrgla težkc milijone v državno blagajno. Pa so se močno urezali. Pri prevzemu teh posestev se je izkazalo, da so zgradbe tega reda imele kot posestnike vknjižene zasebnike, ali pa so t»ile obremenjene z velikimi dolgovi. Mesto gmotnih dobrin je država morala prevzeti te dolgove, vrhutega-pa. mora razne clofcrad&k_e Tisianove, ki so_jib.-pi*GJ'feiuiti vzdrževaii iz podpor vernikov, vzdržcvati iz las.nih sredstev. Z odstranitvijo jezuitov so španski liberalci hoteli uzadovoljiti socialiste, sedaj pa se radi blamaže z jezuiti obojim smeji španska in evropska javnost. Finančni položaj državc je zelo resen ter se nahaja v težki krizi. Končni obračun za leto 1931 dokazuje, da je bilo za 600 milijonov pezet manj dohodkov ko izdatkov. V prtih dveh ix_esecih sedanjega proračunskega leta'&o dohodki padli za 225 milijonov pezet. Kljub temu je vlada za 1. 1933 izdelala proračun, ki je večji kot oni, ki ga je uvedel Primo de JRivera ter je znašal 4413 milijonov, dočim znaša budžet za prihodnje leto 4711 milijonov pezet. -Ljudstvo je razočarano. Pričakovalo jp, da bo vlada španske republike odstranila mnogotere prejšnje izdatke Španije 'kot monarhije. Toda ni se zgodilo. Vojno ministrstvo je povišalo svoj proračun za 75 milijonov, čemur je Azanina, vlada pritrdiia, da si zasigura naivTonjenost višjih častnikov. V isto svrho je tudi dovolila višjim uradnikom luksuzne avtomobile na državne stroške. Za parlament in senat se izdaja toliko, ikolikor se ni trošilo nikdar prej. Nezadovoljnost radi take finančnepolitike se razširja v vseh slojih, zlasti med poljedelci, ker jim je zakon o agrarni reformi naložil velika bremena. Zakon namreč predvideva odškodnino prejšnjemu posestniku za odvzeto zemljo, živino in orodje. Radi tega je zavladalo veliko nczadovoljstvo in prav:ata zmeda v nekaterih pokrajinah, kakov v Estremaduri in Andaluziji. Španski liberalci in socialisti torej doživIjajo na sebi po zgodovini izpričano resnico, da svobodomiselna drevesa ne zrastcjo do nebes.