Dopisi. Iz Legenske občine tik Slovengradca. Tlaka je sicer proc; pa Sloveagradčaai bi radi, da bi mi Legeačaai aamesto legeaskej graščiai, sedaj njim tlako delali. Že od aekdaj saio Legeačaai mimo Goraega mliaa v mesto pot iraeli; črez Misliajo je bila pri mliaa brv BapravljeBa. Leta 1858. bi se bila imela aova biv oskrbeti; pa Sloveagradčaai ia tedajai legeaski župan, Gorai ailiaar, so si Ba vse kriplje prizadevali, Baraesto brvi most crez Misliajo aarediti. Zarad tega je bil Sloveagradski ia Legeaski občiaski zastop pred c. kr. okrajai urad poklicaa, da bi ee tain zarad skladaaja stroškov za aovi most pogodili. Od Legeaskega zastopa je bilo le 6 zastopaikov piišlo, od Sloveagradca pa 8. Bistveae točke te obravaave so se v zapisaik 15. septembra 1858 zapisale. Na zapisaiku je 8 Sloveagradskib, 6 pa Legeaskih zastopaikov podpisaaib. Ta zapisaik svedoči, da so se bili Sloveagradčaai zavezali aa svoji straai pot v 2 sežaja ia 3 čevlje široko cesto spremeaiti, ia Legaačaaom 50 gld. plačati proti teiau, da vse druge stroške pri Bapravljeaju mosta Legeoska občifla plača, ia aa večae čase za pomosteaje ia obraataaje Biosta skrbi; če bi bilo pa veejib popravil potreba, bo mesto '/._, Legea pa 3/4 vseh Btroškov poravaaval. Zarad tega mosta že zdaj 3 leta buda pravda med mestom ia Legaom teče. Most je aamreč za popraviti, ia mesto tirja na podlagi omeajeaega zapisaika, da ga Legeaska občiaa aa svoje stroške popravi; Legea pa se temu ustavlja, ker ima Legea zdaj straaaasko veliko cest ia mostov, ki so sc poprej aa okraJBe stroške popravljali, mesto pa aima Be eae ceste ia ae eaega mosta ae, ia ker ta most v Sloveagradca a ne v Legeau 8toji, ia ker ai bila večiaa aaših zastopaikov zapisaik podpisala ia se župaaov podpis ae more preveč v poštev jemati, ker je Baš tedajai župaa ravao zato tako za ta most delal, ker ga je oa sam Bajbolj potreboval ia je bil v tej reči bolj straaka, kakor župaa. — Na vse mogoče aačiae so si aiestjaai prizadevali, da bi aas Legeačaae vaovič speljali, — pa dozdaj še zastoaj. Mi tirjamo, da se most podere, če ga mesto aeče popravljati, ia da se za aas zopet stari pot ia brod v mesto odpre; raesto pa je 15. juaija letosajega leta pri obravaavi tirjalo, da bi mi 2/., stroškov jaa se vzeli, oao pa le x/3, grof Schaffgotsch ia LegeaRki oskibflik pa 8ta aekaj lesa, pa le za toto kiat obljubila, ako prevzamemo dve tretiai stroškov, drugače pa ae, tedaj le, če se pnstimo v telege vpreči. — Pri tej piiložaosti so aas aekteri mestjaai stiaaili, da se bodemo morali Bjim vdati, da se Bimamo kam več pritožiti itd. mi pa smo se le zopet pritožili, ia aaš okrajai zastop bo imel odlociti, se li saie ta občiaski pot v mesto za aaprej opustiti ali ae, za kar pa mi nismo prosili, ampak mi hočemo, da se aam stari pot, brod v mesto zopet odpre. Ko bi bila večiaa aašega okrajaega zastopa aarodaa, bi z zaupaajem jegovega sklepa pricakovali. Ker pa iraajo mestjaai v okrajaem zastopu vsled aespameti aekterih aaših volilcev večiao, se nam dozdeva, da bo aaša pravda z mestom še dolgo trajala, ia da bodo, biž ko ae, še tudi c. k. sodaije iraele s to rečjo opraviti. Iz Savinske doline. Mladi starega več ae slaša. — staii mlad'ga še spoštaj ! — Moj Bog, kaj se človek skuša, — svet pa je čedalje buj! Tako opeva aeki pesaik sedaaji svet, ia to po vsej pravici. Dostaviti je pa treba, da večjidel so si stari tega saaii krivi, ker uže v B.ježai mladosti pohujšajo svoje otroke. Maogo očetov vpričo raalih otrok tako Bespodobao govori, da odraslega ia še sraBiežljivega človeka rudečica polije. Večkrat uže sivolasi starčeki dopovednj6 svojim mlajšira raalopiidae čiae svojib mladib let. Na priaier, kako so poaočevali, se tepli ia pijaačevali itd. Nikoli še ai bilo slišati o takih gostib pretepib ib pobojib, kakor ravao aoveje dai. Zdravstveaa koaiisija v Celju vedao ua oglede hodi; v enema preteklib mescih celo 15 krat. No kdo je tega kriv? ali ae poredai gospodar, ki dopašča, da se jegovi Ijudje po krčniali potikajo, 6as, deaar ia pošteaje zapiavljajo, zdravje kvarijo, počitka željaim ia aajrajše miroljabaim Bepokoj delajo ia se preaiBOgokrat krvavo tepejo. Ia iz tega izbajajo zgoraj omeajeai komisijoai, tožbe ia dolge pravde. Ea sam tak koaiisijoB, pravijo, da staae 50—60 gld. Koliko mora zarad tega biti pisarjev, žaadarjev, policajev, beričev, potov ia drugih stroškov !! Če je to vse resflica, tako samo v celjskem glavarstva od eaega meseca lahko aa tisoče fl. takih stroškov zračuaimo. Muogo je takih gospodarjev, ki mislijo, da so poateni, ako oni ia jibovi ljudje tu.je imetje pri miru pnstijo, toda stare aapake, kakor poBočevanje ia pijaačevaaje pa za aič kaj hadega Bimajo. Pravijo, _to je stara aavada", ki se odpraviti ae da. Jaz pa praviai, to je le stara razvada, ki se tudi odpraviti da. Poznain človeka, ki je veliko let za oskrbaika pri iraeaitai hiši v B. slažil. Ta je vsakema hlapcu o Bastopu službe ojstio prepovedal vsako potepaaje ia poaočevaaje. Kolikor aii je zaaao zavoljo tega ai aobedea hlapec proč šel, ampak 8i je vsak v čast stel, pri taki hiši več lct ostati. Glejte! če zamore edea, zakaj pa aebi več eaako delalo? Veleslavai vladika Slomiek so v eBem svojib zadajih pastirskih listov zarad poBOČevaflja in dragih razvad ostro grajali, posebao eavinsko ia dravsko doliao. Sicer je o tei reči tudi župaaom aaročeao, kaj storiti, pa maogi aimajo poguma ia so sploh z drngimi opiavili preobložeai, tako da Bemorejo V8em astrezati. Sploh bi se zastraa tega moialo marsikaj predrngačiti, kar se pa bode le zgodilo, kedar eakrat sedaaja liberalaa, aemška, ceatialističaa doba preBeha. Tedaj bo bolje! Iz Celja. (Usmiljeae sestre — šolske sestre). Z aovim letom pridejo v aaso boleaišnico usmiljeBe sestre, ki bodo prevzele vso skib za boleaike, postrežbo ia kubinjo, kar bo gotovo dobro aa vsako straa. Ker se je v aovi boleaiaaici 8taaovaaje za boleaike veliko od starega zboljsalo ia so se le še pritožbe slišale, da se semtrtje za duhovne ia telesae potrebe pomaakljivo skrbi, bo potem tudi to prejeajalo. — Upa se, da ako ne prej, vsaj ob aoveai leta dobiaio tudi že šolske sestre, ker dež. šolski svet v Gradcu ai šolskih sester aaiavaost odbil, kakor se je bilo meada aalašč po vsem mestu raztrosilo, temuč je le rekel, da po obstoječih zdajsnih postavah za privatno šolo ae smejo soseske, kakor take, vlagati prošeaj ia krajfli šolskisvet Bimapravice7aaie prositi, kakorse je to prej pri celjski okolici zgodilo. Zdaj se je Bova prošaja napiavila z zagotovilom, da se bo ta Bova šola Ie z dobrovoljaiini doaeski vzdiževala; zato apamo v kratkeai sestre v aaši srediai iaaeti. Iz Letnbaha. (G o I j u f b a viacarska hcer). V srenji Hiastje živi poštea viničar, S. Borovaik, kteii ima več otrok; ia da si je otroke skrbao v šolo pošiljal ia doma dobro izrejal, je veadar nilajša hčer Franciska aa slabe pote zabredla. Piiložaost k tema ajej je dala služba v Maiiboru. Prav so imeli rajai škof, Aatoa Martia, ki so dekleta iz dežele pied mestBirai službami svarili, rekoč: nboljse je v plaaiai coklje aositi, ia ovseajak jesti, pa pošteao živeti, kakor po mestib ia gradih v svili (židi) boditi in kavo piti, pa grebu slnžiti". Malo časa je Fiaaciška v mestu služila ia že je postala ve& spiideaa; zgubila je vso vero ia siaaiežljivost. Domači so jo svarili ia jej očitali, zakaj aič v ccrkev ae hodi. Pa za to ni nič marala, ter ee je odrezala: nvsaj tndi gospodi v mestu v cerkev ne hodijo, in flič ne vernjejo, pa veadar dobro živijo; ni vse res, kar mešniki učijo". Ia ker je vest ia vero od sebe vrgla, ni aa dingo mi^lila, kakor aa prevzetao obleko in razuzdaao življeaje. Da bi pa za to potrebaega deaarja dobila, je začela pri žlabti ia dragod pri zaaaih aa posodo jemati, rekši: da se inisli omožiti, ia zato potrebuje pomoči; ia tako je s časom do 300 gld. dolga aapravila. Od očeta je vzela aa posodo 26 gld., od svaka 33 fl., od Neže Erjavec 23 fl., od Aae Oaič 10 gld., od Aae Lešnik 19 gld. itd. Sledajič je bila v službi pri nekem profesorju v Maribora, ia tukaj je pograbila Urši Zaplataik iz Koroškega slažebae bukvice, ker srojih ai imela; pobrala po aoči svojo obleko, ter skoz okao potegaila križem sveta. Ogoljufana žlabta in zaaaci zdaj žalujejo, ter bi radi svoj težko zasluženi deaar dobili, pa ae vejo kje iskati. Ali ai to žalosten zgled, kamor človek zabrede, ki mu ai mar za vero ia Boga, ia kako aevarno so slažbe za mlada dekleta iz dežeie po mestih? — Od sv. Tomaža. (Nedeljska aola. — Viaska ceaa). Pri sv. Tomažu se je 21. nov. začela aedeljska sola, kteio so obče epoštovaai g. kaplaa od 1—2 are popoldae imeli. Pa žalibog, koaiaj so drugokrat bili z obilao aarzočimi poslušalci v šoli, prideta dva ,,lumpa", pija»a Ą učilaico ia med aaakom take burke ugaajata, da so gospod s podukom morali prenebati. Sedaj nimamo aobeae nedeljske Sole več. Preaebaaje vsak pametajak obžaluje. Zato se pa drzaemo poaižao v inicau več pošteaih farmaaov Vas č. g. kaplaa prositi, aaj pozabijo storjeno Jim razžaljeaje ia aaj zopet začaejo aedeljsko solo, gotovo radi jo bodemo obiskovali! — Viaa smo Ietos malo dobili, pa se tega aihče ae kupi. K ve6em še kak krčmar ktero vedro po 5—6 fl. plača. Diugače je v sosedai fari pri Veliki Bedelji, tam kder so večji vrhi aa priraer Raaie6 itd. ga predavajo 70—80 fl. štrtiajak; aekteri pa še več dobivljajo ! Od št. Jurja pod Tabrom. (PrideB živiaozdravai k). Ob vseh svetih t. 1. prišedši iz Ljubljaaske, kovaško ia živiaozdravaiške šole g. Blaž Vozlč iz Kaple pri Viaaskem, se je nrno pokazal, da bo niojster za ta posel. Se le dober mesec dai je, pa se že Čuje o njegovej bvale vredaej delalaosti, kar tudi pisatelj teh rrstic potrdi. Zakaj ozdiavil rnn je telico, o katerej skoro ni bilo več upaaja o zdravju. Dobra misei je rodila aašega č. g. kaplaaa J. Klaučuika, da so spozaavši jegove zraožBoati, ga napotili ia ohrabrili za ta nk. Koliko da je rredeu izveden živiBOzdravaik, to razume le, kdor ga je v sili bil poklicati primoran. Naj bodo te vrstice vsakerau, kdor zdravaika za 8voje živiače potrebnje, v nazaanilo, kje se dobi dober pomočnik! Iz Makolj. Dolgoje že bila srčaa želja prebivalcev draviaske doline, da bi se takaj kak zdravaik aaselil. Kajti zdravaiki ptujski ia bistriaki80 preoddaljeai, da bi boleaik zdatao in bitro po-moč od ajih dobiti zamogel ia prvi so tudi umiligloboko v moŠBJe segati. Bili so tedaj tnkajsaipiebivalci prisiljeai, si pri mazačih ia konjedercihza svoje bolezai pomoči iskati. Tema je zdajpamagaao. Kajti aaselil se je tnkaj zdravaik g.Janez Rihter, od katerega je čuti, da je invrsten¦t4r»TBJk, :— ,...,-.