Naša Detdesetletnica 1867—1917. Ob našcm jubilejtiL Petdesetlefnico svojega obstoja obbajanio! — Pravijo, da je znamenje starosti, ako gledamo nazaj v pretoklest in se naslajamo ob spomimh na minule fease. Kdor je mlad, gleda uaprej, izmerja bodočnost, si dela načrte ter se bori za njib izvršitev. Vkljub svojim petdesetim letom se čutimo mlade in zato zre oko v bodočnost. Neizmerno širno polje vsestranskega delovanja se odpira pred našimi očmi za dobo po vojski, Versko, narodno, domoljubno, prosvetno, gospodarsko, družabno, politično. organizatorično vprašanje, rsako vstaja pred nami, ogroženo od novih nevarnosti, zahtevajoče vseh naSib moči in naše nepopusfljive vstrajnosti. Mi hočemo biti in bomo na svojem mestu! V nas je nepremagljiva želja po živIjenju in mogočna odporna sila, Na] se zažene v nag narod 8e toliko sovražnLh valov, mi hoftemo stati trdno kakor stojijo trdno naši možje in mladenijfti na bojišfiib proti vsem sovražnikom naše Avstrijc. Niftesar s« n« bojimo, kajti prepričani smo, da bode z oami Bog, pravioa in vse naše slovensko l]udsfvo. Tn kdo bi s« v takem spremstvu bal? Toda deprav se ne čutimo stare, vendar nam neki notranji glas veleva, da se moramo danes ozreti tudl aazaj na preteklo dobo svojib petdesetih let ter izvrgiti neko važno dolžnost. Ta dolžnost se imenuj« hvaležnost! Res veliko hvaležnosti smo dolžni za nazaj. Hvala najprej Bogu, ki j« naše delo spremljal z odlTidnim blagoslovom. Mogočo, da smo se tuintam pregrešili proti njegovim svetun namenoBi ter v bojni razbnrjenosti segli predaleč ali v malomarui brez- brižnosti marsikaj zamudili. l^ubegii Boga i>ros'«no za ^e napake odpuščanja. Naj ne sodi uaših dejanj, ^torjenih in opušfienih, ampak naj se ozira samo na našo dobro voljo, s katero smo vedno hoteli služiti njegovi sveti volji. Hvala slovenskemu ljudstVu, ki nas je tako rado sprejemalo teden za tednom ter nas ogrevalo s svojo Ijubeznijo. V nad 30,000 izt sili izhajamo. Vemo, da ne govorimo več praznim stenam, ampak — Ijndskim množioam. Ni vefi poštene slovenske hifee na Stajerskem, kamor bi ne zahajal naš list. In kar nas posebno tako povzdiguje in za kar smo izredno fcvaležni, povsod nas sprejemajo z veseljem in ljuLeznijo. Toda tudi nam naj bo dovoljeno danes izpovedati pred celim svetom, da smo z neizmerno ljubeznijo slovenskemu Ijudstvi: pcdajali to,.kar srao imeli. Ljubezen se nam vraia z Ijubeznljo. Kako bi ne bili hvaležni! Hvala naSim sotrudnikom hi dopisnikom! Naše inoči so šibke, pogled naš cmejen, a za nas je gledalo na stotine oči, z nami je delalo vse polno zvestib, dragih nam prijateljev. Duhovniki, akademiki, nčitelji, kmetjo, kmetioe, mladeniči, mladenkc, vsi so pribajali in nam pomag-ali. Samo tako je biio mogo6e ustvariti list, ki je ljubljen od našinoev in upoštevan od nasprotnikov. Hvala tudi našim urednikoia, rajnim in še živečim! Naj imenujemo njih zaslužna Imena! Od poCetka, i. j. leta 1867 do 1. 1871 je urejeval naš Hst dr. Matija Prelog, od 1. 1871 do l^ 1875 dr. Jožel Ulaga, od 1. 1875 do 1. 1885 sedanji kanonik iu deka« novocerkovški dr. Lavoslav Gregorec, od 1. 1885 do 1. 1894 dr. Ivan Mlakar, od 1. 1894 do 1. 1898 seda-  nji »adžupnik Sv. Križa pri Slatini Prane KoroSets  HTala jim za vso njihovo Ijubezen in delo, s katerins so' list od slopinje do stopinje povzdigovali na stdB' n]o višino! In s tem je dovolj pogleda nazaj. Mislimo )b skrbimo zopet za naprej! Ljubega Boga prosimo aalalje svoje poraofii 111 blagoslova, slovensko Ijudstvt prosimo za njegovo ljubezen, svoje sotrudnike, dopi« snike in razširjevalce za njih delo. In.šlo bo! Vedno kvišku, vedno naprej! Bog z nami! .Slovenskemn Gospodarju' ob petd«setietiiici —uiiiu-— pi&e deželni odbornlk dr. K. Verstovšek. Nenavadno obletnico obhajaš, dragi na^ ^Siov^ Gospodar"! Pa tako raogočen si kot nikdar poprejel Pred možem, ki nastopi Abrahamovo dobo, se klanjaino radi dozorele možatosti, zavoljo izkuSnje, ki Is ie pridobil v dobi 50 let, Tebe pa obfiudujemo, ki odsevaš svojo mo6 in jo razprostiraš v tisoče in tisofie src rodoljubnih slovenskib mož, v tisoče in tisoCe sne siovenskih žen, mladeniftev in deklet z nepopisljivo mogoSruostjo, z vedno 6ilim duhom, mladeniškim ogi;jem, resnim uaukom in strogim opominom, z brezmejno navdušenostjo za vse slovenske narodne pravice, s strogim grajanjem narodne mlafenosti in 1 očetovskimi opomini na slovenskega kmeta za gospodarski napredek in z lepimi, koristnimi navotiiJi da spJošnega narodnega blagostanja. Dne 16. januarja 1867 Te i« s ponosom prinesel prvi urednik dr. Prelog v mariborsko Citalnico, in kazal prvo številko navzoftim udom (Jitaluioe* Gledalt so T« strinefc, kakor neznanega popotnika, ki }• ^nromal med slovensko ljtidatvo Slovenskega Stajerja v približno 500 iztisih. Danes se nikdo ne 6udi ve<5, 6e posetiš slovenske domovc, 6e se zglasiš v pa!ai'-ah slorenske inteligenoe, 6e potrkaš na duri bogatega posestnika, ali se ponižno pridružiS felanom revnega slovenskega kofiarja in viničarja. Nad 30 tiso* bratcev Tvojih se naseli vsak teden po raznih. hiSah Slovenskega Stajerja, v katftrih še bije slovensko sroe in stanujejo zadovoljnij rodoljubni slovenski Ijudie. Povsod Te prijazno sprejemajo, povsod Te Srislajo in blagrujejo, povsod Te cenijo visoko, ker si njib tolažnik, njih uftitelj, njih buditelj, njih vestni poročevalec vseh dogodkov, njih neutrudljivt in neustrašeui branitelj in boritelj za pravice in blagor .vseh slovenskih stanov, zlaati pa našega vrlega slovenskega kmetskega stanu in nižjih slovenskih slojev. 2e od prvega leta do visoke dobe 50 let vsebuješ vse ftednosti in vrline slovenske: bogaboječnost, izraztfo katoliška krščaiiska uačela, odkrito avstrijs. ko mfšljenje, ljubezen in udanost do svojega vladarja, domoljubje, narodno zavest in narodni ponos, visoko spoštovanje domaftih slovenskih navad in šeg, ljubezen do svojega bližnjega, neupognjenost pred tujim vplivom, doslednost in točnost prevevajo od prve do zadnjih številk mnogobrojne liste, ki so se širili med slovenskim kmetskim ljudstvom. Saj ni čudp! Predale Tvoje so pisali in polnili možje iz ljudstva, možje iz nepokvarjenega naroda: prefresujofie, vzgledne članke so v Tebl objavljali sinovi slovenskoga kmeta, hfterke slovenske matere; resne, poučne dopise je pisala žuljava kmetska roka; vesele vesti in žalostne novice sta poroftala kmetski sin in slovensko dekle. Spretni uredniki so zbirali vse snovi v lepe skupine, iz katerih odseva pmstna zgodovina slovenskega štajerskega ljudstva izza zadiijih petdesetih let. Uredniki so bili tista tajna sila, na katero si se opiral ves 6as svojega obstanka! Vestno so opravljali svoje delo v Tvoji službi vsj, toda rekel pa lii • Dr. Prelog Te je ustvaril, dr. Gregorec Te je vzbudil, sedanji urediaik Te je razširil. To so trije' mejniki, na katerih sloni lestvica do vi&ka, katerega b\ dosegel ob izredni, obletuici, ki jo tačas obhajaš. Skromen si bil vedno, zato si se priljubil tudi skromnemu slovenskemu kinetu! Toda ob petdesetletnici Tvojega obstanka smeš ponosno dviguiti svojo jglavo kvfšku in z zadovoljnim očesom pregledati vrste svojib častilcev in bralcev. Ti si si jednak, toda laka sprememba je v Ijudstvu! Narod je prerojen, jBil in krepak, zaveden in poln samozavesti. Kmetsko Ijudstvo je vzbujeno, narodni ponos je prešinil vse sloje, kmetsko gospodarstvo se dviga in napreduje, slovenski domovi so dobili drugo, lepše lice. To so deloma sadovi Tvojega neprestanega vpliva, Tvojega spretnega delovanja. Slovenski Stajer je pod Tvojim Dlagim vodstvom! Ljudstvo Slovenskega Stajerja slovi daleč v državi po svoji polx>žnosti tn verskem prepriBanju; Tl ,-Slovenski Gospodar" si branil verske svetinje in utrjeval v Ijudstvu verske resnice, braml jih z neustrašenostjo profi klevetnikom, razkrin- karal Iaži-prorok» in kazal pravo pot po naukib našib eerkvenill dostojanstytnikov. Slovenski Stajer je biaer avstrijskega državIjana. Rodoljubje, brezpogojna udanost do eesarske hiši iu do svojo domovin« odlikuje slovenskega kmeta ,,Vse za vero, dom, cesarja", po tem gashi si vzgajal Ti svoje Slovence! Hudi boji so naatopili, krvave bitke s« bijejo na meja-h naše države. Sloven?ki možje in slovenski sinovi zelenega Stajerja pr&Ivajo kri na vseh poljih svetovne vojske z nepopi^no hrabrostjo, navdušenjem in gorefinostjo. Oni vedo, da zastavljajo življenje za presvitlega vladarja, za lepo domovino, za kafero so dolžni žrtvovati vse imetje. Ti ,,Slovenski Gospodar" si navdahnil s s\t>jimi spisi mladenifie z gorečnostjo, katero občuduje ves svet. Tvoja prava avstrijska vzgoja se zrcali v činih vrlih slovenskih junakov. Slovenski kmet, slovenska žena, slovensko dekle, slovenski fant se zavedajo, da so š t a j e r 3 k i S 1 o v e n c i. Kaka mlačnost je bila v Ijtidstvu Se pred 50 leti! Saj si trdil v prvib Stevilkah po spretnem peresu dr. Preloga, da si moraš za narodnostno navdušeuje odgojitl še le bralcev! Slovenska niisel se je začela širiti med ljudstvom, slovenska probuja je vznikla v ožjih krogih in prevela vse prebivalstvo. Sedaj, ko obhajaš redko slovesnost, stojijo na Slovenskem gta.ierskem neomabljivi stebri slovenstva med priprostim ljudstvom, katerih ne omaie nobeden vihar in jih ne podre nobeden še tako mogoeen narodni nasprotiuk. Branil si Ti, ,,Slovenski Gospodar", vsepovsod in vsikdar pravice slovenskega jezika v Solah in uradih, bil si hud boj proti odpadništ\Ti, dosledno si odbijal vse uapade na slovenstvo, trpel si zato, toda vstrajal. Koliko gorja si doživel, koliko preganjanj in natolcevanj od strani nasprotnikov, koliko bridkih izkuSenj si imel v lastnih vrstah! Tirali so Te pred sodiS6a, sramotili Te in blatili potrpežljivo si vse prenašal! Solnce Ti je vedno mileje sijalo, oklepalo se Te je vedno veft odkntih prijateljev, postal si vsem narodni učitelj in prvoboritelj za slovenske svetinje. Voepil si mladim spostovanje do slovenskega jezika, do slovenske govonce do slovenske matere. Ponosen si lahko s svojo \zgoio! Ne zapustijo Te mladi učeuci iz ljudstva v uajhujših nevarnostih in bridkih urah! Zbirajo se kroe Tebe in z mladltoiftko žilavostjo branijo nauke. ki si iim iih Ti vcepil. Ko ni bilo začetkom vojske dovoljeno niti v graškib nemških listih, da bi se odbor za nabiranie voiakom namenjenih darov nazival slovenski, ko Ti nisi smel imenovati svoiega ljufc*va da |e slovensko, so predrli tod in rešib 6ast stovenske govorice vrU slovenski vojaki kot marlim sotrudniki .GoBpodarlevi-, so Sirili narodno zavest m probujo naprej v Tvoiih .predahh s svojmi dopm « ronte slovenski vojaki, vsi Tvojl ^ in_ Tv^- stilci. Sreften si, .Gospodar«, da imaB take hvatezne, vrle sinove in uftence! lz niih jnsem m dopiso odseva Tvoje pravo nvstrijsko miSllenje ui Tvo, na- rodni ponos. u . ., ,,Poduk v gospodarstvu bogati deželo , ie buo zdravo načelo, td si ga začel Siritii med zapufifteno slovensko kmetsko ljudstvo. Za okrepltev narodne moči j» trtba imetja in bogastva, do katorega pa fcc doved« samo prirojena zmožnost, fcreba |a pridnoafe, varfinosti, podjetnosti in pogumnosti, pred vsem p& pravega znanja. Vse to si Siril Ti med steveaafce kmete! Ti si bil naSemu kmetu pravi uSeuik, id Bi ga spodbujal k podvojeni marrjivosli, ki m ga ufiil varčevaii, ki si ga navajal na raeue pesk*se v kmetijatvu, ki ai mu odpirai o6i pri raznovrst. nem delu, ki si ga opozarjal na skušnje uafboljSb kmetovalcev, ki si primerjal obdelovanje polja v dmgih naprednih deželah z vedno istim in dabim naeinom domačega obdelovanja. Ti, gospodar vseti g«8podarjev, si kazal vedno na vrline pravega kmfitovaloa in pozival svoje zveste kmetske gitatelje na po&nemanje. Ti si obvaroval neštetokrat nevednega n»šega kmeta pred oderuštvom, Ti si pobijal odiotoe izkoriSeevalce kmetskega stanu. tTCil si kmeta rag»nati in ceniti svoje delo ia svoje pridelke; naznanjal mu vedno oene za raznovrstno blago, Ti m Sotel kmeta v raznih zakonih, Ti si mu pripomogel do spoznanja,- da je on gospodar svojega imetja in svcjet grude. Kmet je postal samostojen, samozavestoa državijan. Ti si nadalje likal slovensko dekle; Tf si posegel č«sto z vspehom v ženino gospodinjstvo. Snaga in red sta se udomafiila v slovenskih Inoetsklb domovib. Blagostanje se giri, kmetijstvo napreduje,, Slovenski Stajer šteje, hvala Bogu, lepe premožn« kmetske domove, kakor ne zlahka v drug4h delih d©žele. In k temu si pripomogel največ Ti, ki podafinjeS in uftiš od tedna do tedna, od leta do leta z ottetovsko akrbjo naSega kmeta v vseh panogah gospodarstva, v vseh državljansMb pravicab, zakonih iB dolžnosfib. Slovenski Stajer je z malimi izjemami pod [«4notnlm politiCnim vodstvom. Sloga je uastopila* vsi sloii so precej združeni v mogočno skupi.no. Tudi t® je v veliki meri Tvoja zasluga, nSlovenski Gospodar"! Vneli so se hudi, nesrečni strankarski boji, ki so razbur^ali vse mirne in nemirne duhove slovenflh kega Stajerja. Pod Tvojo zaščito so se združili zastopniki kmetskega stanu v Kmetsko Zvezo z doto$6nim, izrazitim, katoliiško-narodnim programom. 3i. si vodil zastopnike v boju, Ti si jih braail, Ti Biklical svoje slovensko ljudstvo pod svoje okrilje; in Ijudstvo Ti je zaupalo, se Te oklenilo, kakor venkdar in Te dovedlo z zastopniki vred do popoln© zmage. Koliko so se zaletavali v Tebe nasprotniki, k0liko so Te Srnili, koliko Te napadall! Vse M prestal napadaloev ni več, toda Ti nosiS tem viSJo glavo, postajaš vedno mogofcnejši, žilavejši in pridobi' vaš vedno ve6 zatipanja. Nlsi podoben stardko, kf: prekorafii petdeseto leto, temveč mladeniču- ki B© prerodi, da s tem večjim mladeniškim ognjem nadaJjuješ svoje poSeto delo za blagor in blagostanje n»Sega kmeta, za probujo in povzdigo slorenskega naroda! NapreJ!