M. letnik. V Ljubljani, dne 15. decembra 1920. Štev. 17 JUGOSLOVANSKI GLASILO JUGOSLOVANSKE OBRTNE ZVEZE" V LJUBLJANI List izhaja dvakrat na mesec, in sicer 1. in 20 K, za pol leta 10 K, posamezna številka pisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprav- 15, vsakega meseca, ter stane za celo leto velja 1 K. — Inserati po dogovoru. — Roko- ništvo: Ljubljana, Pražakova ulica štev. 3. Ob zaključku. Zadnjikrat v tekočem letu stopa naše glasilo med obrtnike in prijatelje obrtništva, želeč vsem vesele božične praznike ln srečno Novo leto. Oziraje se v preteklo leto, moramo Pripoznati, da nam je prineslo sicer precej skrbi in truda, a nam je prineslo zato tudi zadoščenja. Ko posestnik začne zidati hišo, mu vsega manjka, kadar je pa dovr- ' šena in mu manjka samo še notranja °prava, si jo napravi in izpopolni pola- ■ gpma, da skoro. sam ne ve kdaj. — Mi smo pred dobrim letom počeli zidati tako stavbo, v kateri naj bi našli zatočišče vsi. krščansko misleči obrtniki; temelj je postavljen, poslopje se že dviga. Ni pa še dozidano. Toda zaenkrat z zadoščenjem gledamo, da delo napreduje; počasi sicer, vendar pa sigurno. Ne bomo se hvalili; toda ne pretiravamo, če trdimo, da moremo mirno gledati !-v bodočnost, ki nam bo prinesla preporod v obrtniških vrstah. Obrtniki, Kličemo vam zopet: Kdor je krščansko mislečega naziranja, ne obotavljaj se pristopiti k naši organizaciji. Zadnje volitve so dokazale, da krščanska zavest še ni umrla, kot so si naši nasprotniki tako želeli in še hrepenijo, dokazale so nasprotno, da se je ta zavest dvignila bolj kot kdaj prej. Nasprotnike pa čaka to, kar so želeli glede naše stranke. Kdor drugim jamo koplje, sam v njo pade! Tekom leta se je ustanovilo več obrtnih zvez širom naše Slovenije, kar dokazuje dovolj jasno, da obrtništvo napreduje; želimo, da bi tudi prihodnje, leto bilo •lako plodonosno kot je bilo preteklo. Zveze zelo živahno napredujejo, za kar se Upamo v prvi vrsti zahvaliti gotovo zaved-nosti in požrtvovalnosti njihovih odborov. Nešteti obrtni shodi, ki so se vršili tekom *3dnjih volitev, so nam jasen . dokaz, da sniemo zidati naše nade na stebre, katere llUamo. Le junaško, požrtvovalno in nesebično naprej za blagor obrtnikov. Zveza sama je napravila, kar je bilo v njeni moči. Ne bomo naštevali vsega, kar je storila, ker bi bilo preveč, in drugič se držimo tudi načela: Naj ne ve levica, kar je dala desnica, Neštete zahvale nam pričajo, da smo izpolnili svojo dolžnost. Z velikimi težkočami, posebno financielnimi, smo pomagali obrtnikom na vsak način, 1- akor snio pač mogli. Posredovali brezplačno pri raznih oblastih, dajali nasvete, ustanavljali obrtne tečaje, vse, kar je gotovo v veliko korist obrtnikom, Prezreti ne sniemo tudi, da izdaja zveza svoje glasilo »Jugoslovanski Obrtnik, ki stane celoletno samo 20 K, kljub velikim linanciel-nim težkočam, če pomislimo, da so se tiskat ski stroški več kot podesetorili. Ka se tiče glasila, radi pripoznavamo, da ni še popolno, da bo treba še marsikaj urediti; upamo, da bomo prihodnje leto popravili, kolikor bo mogoče. Tudi bi moralo glasilo izhajati dvakrat na mesec; odločili smo se pa v preteklem letu, da je bolje ob danih razmerah izdajati list enkrat na mesec v bolj obširni obliki. Tega načela smo se držali do sedaj. Prihodnje leto upamo premostiti tudi to težkočo in izdajati glasilo dvakrat mesečno. Druga napaka glasila je, da prinaša premalo dopisov in novic iz raznih krajev. Kako pomagati? Naše stališče je bilo glede tega dovolj jasno izraženo ob priliki mariborskega tabora. Obrtnik, v 12. številki našega glasila dobiš tele vrstice; »In kaj naj se omeni glede našega društvenega glasila »Jugoslov. Obrtnika«? Obrtniki! Ne strašite se, češ, kako bom pa pisal, ker pa ne znam pisati »po gosposko«. Proč z napačnim sramom! Ste obrtniki in morate obrtniki ostati; spoštovati hočemo vsakega poštenega obrtnika, čeprav mu gre izpod rok dleto in kladivo, čopič in barve, klešče in podkve, škarje in usnje, bolje kot okorno pero! Velikokrat je več .vreden preprost obrtnik, ki si v potu svojega obraza služi svoj borni kruhek, kot gospod, ki pri obloženi mizi puha brezbrižno oblačke dima proti sinjemu nebu. Kdor ne dela, ni vreden, da živi. Vsako delo pa je častno in najsibo tudi delo zadnjega cestnega pometača!. Obrtniki, ne sramujte se svojih žujjavih rok, ponosni bodite na svoj poklic!« ... Naše glasilo ti mora res postati voditelj v tvojem življenju, časopis, ki te bo vzgajal v strokovnem in političnem oziru. V kratkih potezah smo skušali poudariti v preteklem letu napravljene zasluge, pa tudi naše — napake. Kakor si pa zaslug ne more prištevati vsak posameznik kot lastno stvar, tako tudi napak ne more vsak posameznik odpraviti; skupno nadaljevati in izboljševati, to mora biti v krvi nas vseh! Da se nam pa delo tem boi j posreči, agitirajte vsepovsod za našo organizacijo, pridobivajte ji novih društve-niikov, glasilu pa novih naročnikov. To naj bo vaše delo! Zavedajmo se, da moč obstoji le tam, kjer jih je več skupaj! Po volitvah. Volitve v konstituanto so končane; pričeti bo treba takoj z resnim delom. Sicer nimamo še potrjenih končnih rezultatov, vendar kljub temu 'lahko nekoliko presojamo, kalkšen izid so imele volitve tudi glede obrtnikov. Konštatirati moramo žalostno dejstvo, da smo se obrtniki preveč razcepili; obrtniške glasove so prejele skoro vse stranke. Nezadovoljneži so glasovali za socialiste in komuniste, ker so jim njihovi agitatorji obljubovali nebesa že tu na zemlji. Tudi Samostojna kmetska stranka je ujela nekaj glasov, posebno po Dolenjskem, kjer sta jim obetala zlate gradove g. Ogrič in Malovič iz Novega mesta. Toda obljube socialistov in Samostojne kmetske stranke bodo ostale le — obljube. Manj pomembna je bila NSS, ki je iskala obrtniških glasov le po Štajerskem, posebno okrog Celja, kjer je bil doma njen kandidat obrtnik Zupan. Z velikim aplavzom pa je šla v volivni boj JDS. Nekako prikrito in hinavsko so izjavljali zadnje čase naši vedno nad-strankarski tovariši pri »"Obrtnem vestniku«, da je edina JDS za obrtnike ter se bahali, češ, edino ta stranka je postavila pravega obrtniškega kandidata na mesto, kjer bo gotovo izvoljen. Tolažili so se: V Kranjskem volivnem okrožju je 10.000 obrtnikov in če ti vsi volijo našega Fran-chettija, bo gotovo izvoljen. Usoda pa je hotela drugače in JDS je dobila vseh glasov skupaj 4000, torej je še za nositelja liste, dr. Žerjava, zmanjkalo glasov ter je dobil mandat le kot ostanek. V teh glasovih so pa všteti vsi obrtniški, tudi gostilničarski, tki so ga po svoji zadrugi proglasili kot svojega oficielnega kandidata. Kar se pa tiče mariborskega voliv-nega okrožja, se je gospodom godilo še slabše. SLS je dobila okrog 40 % vseh oddanih glasov in gotovo je, da je med njimi veliko brtmkov, tako, da lahko trdimo, da je večina obrtnikov vsaj po deželi v taboru SLS. Dejstvo je tu,di to, da je ravno naša stranka nastavila kandidate obrtnike na mesta, kjer so tudi izvoljeni. Naj omenimo čevljarja in posestnika Stanovnika, trgovca in posestnika Skabrneta, mlinarja in posestnika Nemaniča. Imena teh mož obrtnikov so nam porok, da bodo naši poslanci delali v korist obrtnega stanu. Nekaj smo se pa tudi pri teh volitvah naučili. Preveč je bilo še neurejenega; to popraviti bodi naša prva dolžnost. Začeti moramo pri izpopolnjevanju naše stanovske organizacije, posvetiti ji vse sile in moči, da bi uspešno mogla delovati. Organizacija se mora razširiti do zadnje gorske vasi, da bo tako uspešno delovala v celi naši domovini. Čaka nas še mnogo dela in truda, toda tega se ne bomo ustrašili, ker vemo, za kaj se borimo! Potreba je, da se bo poleg politične izobrazbe gojila tudi prosvetna in gospodarska; da se naše obrtništvo mora izobraževati tudi v tem pogledu, nam pač prejasno dokazuje važna doba, ki nam stoji nasproti. Politični kapitalizem nas bo sicer hotel potisniti za več desetletij nazaj, a ravno živahno življenje in razpoloženje v času volivne dobe nam je jasno pokazalo, da imamo še dovolj energije in da nismo osamljeni. Naše stare korenine so ostale trdne tedaj, ko so nekateri slabiči omaho-vaili na različne strani. Pravilno je, če trdimo, da ravno v naši prestolici, (kakor tudi v dolenjski in gorenjski metropoli ni manjkalo takih slabičev. Upamo pa, da že danes, prve dni po končanih volitvah slep- ci izpregledujejo in se radovedno povprašujejo: Kam pa to vodi, kam pa to gre? Vsem pa, ki imate smisel in voljo za delo, kličemo; skup, začetek naš je lep, ni se nam treba nikogar bati! Slovenska vas in slovenska kmeČKa hiša. Sestavil prof. D. V. (Dalje.) Začnimo z južno Štajersko! Hiše so večinoma pritlične in sicer frankovskega tipa, torej imajo vse kuhinjo, ki je v mnogih slučajih obenem tudi veža. Hiše stojijo ali same zase, ali pa združene z gospodarskimi poslopji v obliki črke »L«. Kratko črto ob cesti zavzema hiša, dolgo pa gospodarsko poslopje. V nekaterih krajih južne Štajerske, kakor na primer pri Laškem, Celju, pa tudi tuintam drugod opazujemo lahko tudi nadstropne stavbe istega tipa, kakor ga najdemo tudi na Kranjskem, posebno v metliškem okraju in tudi v slovenskem delu Koroške. Hiše omenjenega tipa so enotni kmetski dvori, prislonjeni navadno na pobočja, vendar pa niso ravno redki tudi v ravnini. V prvem slučaju je vstop v nadstropni del mogoč ob pobočni strani naravnost po zemlji, v drugem pa je zvezan nadstropni del z zemljo po mostu ali pa s stopnicami. V nadstropnem delu se nahajajo stanovanjski prostori, mnogokrat tudi kašča in druge shrambe za gospodarsko orodje itd., pritličje pa zavzemata hlev in klet, ki tičita popolnoma v zemlji. Seveda obstoji pri poslopjih malenkosten razloček med vinorodno jugovzhodno in zahodno Štajersko, kjer prevladujeta poljedelstvo in živinoreja kot glavni gospodarski panogi. Dočim manjka, vsaj pri starejših stavbah, v zahodnem delu mnogokrat klet, je ta za vinorodno jugovzhodno pokrajino naravnost značilna. Klet leži pod stanovanjskim prostorom, ali pa le pod izbo, vhod ima običajno od zunaj. V mnogih slučajih opazimo pred kletnim vhodom majhno lopico, ali pa je vhod zavarovan proti dežju z majhno strešico. Tu sem se zatekajo delavci ob nenadnem dežju, tu južinajo, tu pogošča gostoljubni vinogradnik ob navadnih dneh svoje znance. Za vinorodni del Štajerske so posebno značilni vinski hrami in zidanice. Pod hrami razume narod izključno le lesene, preproste in iz sirovo obtesanih debel zgrajene stavbe, v katerih se spravlja potrebno vinogradniško orodje, pa tudi vino. Zidanice služijo istemu namenu, a so zidane in imajo večkrat tudi kako sobico v gornjem delu, kjer pogošča vinogradnik ob slovesnih prilikah svoje prijatelje in znance. V spodnjem delu se nahaja klet s stiskalnico, , ______________________________________ Štev. 1? . ... .i.'- :: •• Mimogrede bodi omenjeno, da rabijo v mnogih krajih Južne Štajerske besedo »hram« za hišo, bodisi da je lesena ali zidana, vendar le v krajih, kjer so nekoč prevladovale lesene stavbe. Umljivo je, da imajo manjši vinogradniki lesene hrame, ki niso ravno pripravni kot vinske shrambe. Spominjam se, kako smo včasi greli med rokami kupice, v katerih so plavali koščki ledu. Spominjam se pa tudi z veseljem gostoljubnosti, s katero so pogoščali revni in bogati vinogradniki, v zidanicah in v sirovo zgrajenih nramih prijatelje, pa tudi tujca, ki ga hišo videli niti prej niti pozneje. Ves slovenski narod je znan kot gostoljuben, vendar nisem našel niKjer gostoljubnosti v tej meri, kakor živi ob štajersko - hrvaški meji. V vednem spominu mi bodo ostali ti poezije polni večeri v slovenskih hramih moje domovine. Drugačno lice imajo seveda vinogradi v mestni bližini, kjer so večinoma v lasti Dogatin, večinoma nemšidn meščanov, fo-leg preproste vmičarsae hise se vzdiguje ponosna vila kot letovišče premožnega mestnega vinogradnika, rrecej ennite stavbe, kakor na Južnem Štajerskem, najdemo tudi v sioven-saem delu ivoroske, četudi se kaže tukaj nemški vpliv v se večji meri. Opion iaiiko rečemo, aa je slovensaa msa po svoji zunanjosti zelo poooDna om v ponemčenem aelu tvoroske, Foieg pritličnih stavb opazimo tudi zgoraj omenjene, nadstropne stavoe, t o-seuno značilni so enotni enonadstropni kmetski dvori, ki se razlikujejo od prej omenjenin po tem, da se napajajo stano-vanjsai prostori in hlev v pritličju, nadstropni del pa, ki je nerazdeljen m nima navadno stropa, sluzi kot snramoa za orodje, staro pohištvo, žito itd. lNad hlevom je skedenj in prostor za seno in slamo. Uorenji del je v ponemčenin pokrajinah lesen, v še slovenskih pa zidan in obit z deskami. V gorenji prostor vodijo zunanje stopnice na hoamk, ki moli za en meter čez spoonji zidani del m ima leseno ograjo. Fokončne, kakor tudi povprečne deske te ograje so lično izrezljane. Hodnik obkroža gorenji del stavbe ob eni ali ob več straneh. Streha ima ob pročelju nastavek, takozvan »čop«, pod (katerim se nahaja visoko pod strešnim vrhom balkonu podoben hodnik, kakor je običajen pri tirolskih kmetskih dvorih. Nadaljnji razloček med slovensko in nemško hišo na Koroškem je ta, da zavzema v prvem slučaju veža vedno sredino, v drugem pa leži mnogokrat ob strani, ker se je razvila nemška hiša iz prostora za ognjišče, ki je bil obenem kuhinja, spalnica itd., in iz predveže, ki prvotno ni bilk zaprta. V nemški hiši je kuhinja v mnogih krajih še vedno glavni prostor, kjer se kuha, dela, jd in spi, v slovenski hiši je pa teba povsod središče kmetskega življenja. Dočim je premožnejša slovenska hiša štiri-stanična, je nemška vedno tristanična. V Premožnejših hišah se nahaja nad vežo takozvani »sol« (Saal), t. j. prostor s stro-Pom, kjer hranijo žito, §uho meso in obleko, nad izbo pa »gornja izba«. Ta je opremljena z najlepšim pohištvom in služi kot spreiemnica in obednica za goste ob slovesnih prilikah. Tu in tam se nahajajo v nadstropnem delu tudi sobe za dekle, ki so pa nastale, kakor sploh vsi predeljeni ln ograjeni gorenji prostori šele v novejši dobi. Na Kranjskem vlada naivečja razlika Pri hišnih stavbah. To razliko opravičujejo različna rodovitnost zemlje, različnost razpoložljivega stavbnega materiala in Predvsem razni tuji vplivi. Nemški voliv se posebno kaže v severozahodnem delu, ki je nekoč prinadal nemškim škofijam v Freisingepji na Bavarskem in v Briksenu na Tirolskem, dočim je stal jugozahodni del pod romanskim vplivom. Kočevje tvori seveda zopet poseben del, v pokrajini južno od Kočevja se pa kaže hrvatski voliv. Notranjsko je stalo seveda pod romanskim vnlivom, v ostalem delu Kranjske niso prišli tuii vplivi do iste veljave kakor v omenjenih pokrajinah. Splošno pa lahko rečemo, da prevladuje po vsej Kranjski, razen Notranske in Kočevja, trostaničen frankovski tip. Da dobimo boljši pregled, hočemo razdeliti vso Kranisko v kolikor mogoče tipične pasove. Omenimo kot prvi oas Gorenjsko ravan od Kranja do Ljubljane! V vsej pokraiini se lahko opazuje na stavbah Vpliv mestnih stavb, vendar niso redke enonadstropne stavbe tipa. kakršnega smo že omenili na južnem Štajerskem in pri Metliki na Kranjskem. Tudi v ostali Gorenjski, zahodno od Kranja, se najde ravnokar omenjeni stavbni tip, toda čim dalje gremo proti zahodu, v tem večji meri se kaže vpliv Koroške in celo Tirolske. Od Doviega naprej prevladuiejo na Koroškem omenjene nadstropne stavbe, najdejo se pa celo tirolski enotni dvori z vhodom ob pročelju. Notranjska se strinja v svojih stavbah s Primorsko, kjer niso do novejše dobe poznali kmetske peči v našem pofnenu, to je peči, ki bi služila v ogrevanje izbe in se kurila od zunaj. Pa tudi tukaj ne moremo govoriti o kaki enotnosti, ampak vlada precejšnja razlika. V severnih revnejših krajih kraških dežel prevladujejo enostanične dimnice s popolnoma prostim ognjiščem sredi izbe, ki je obenem kuhinja in bivališče tekom dneva. Spalnice se nahajajo na podstrešju. Najdejo se tudi dvostanične hiše, v katerih tvorita veža in kuhinja z odprtim ognjiščem en prostor. Premožnejši imajo tudi enonadstropne hiše. Pritličje obstoji iz kleti in veže, ki je seveda tudi kuhinja, skupno stanovanje in pribežališče družine, ki se zbira ob mrzlih dneh in ob večerih okrog velikega prostega ognjišča. Spalnice se nahajajo v nadstropnem delu, ki je pa mnogokrat tudi v tem slučaju brez stropa. V južnejših pokrajinah Primorske je stopil na mesto prostega ognjišča romanski »komin«, ki se pa ne razlikuje v posebni meri od prvega. Hiše revnejših prebivalcev so pritlične, pri premožnejših nadstropne, sicer pa enako uravnane kakor na severu. Vse so pa izključno zidane in imajo nizko tipično streho. Mimogrede bodi omenjeno, da se je v novejši dobi, posebno po Notranjski, zelo razširila gornje-uemška hiša. Bela Krajina ima sicer dovolj kamenja, vendar prevladuje povsod na deželi do najnovejše dobe les kot stavbni material. Splošno so hiše pritlične in celo v mestih so nadstropne hiše bolj redke. Za metliško okolico smo že omenili kot značilen južnoštajerski enotni kmetski dvor. V glavnem pa velja za Belo Krajino, kakor sploh za vso Dolenjsko, frankovski trista-ničen tip, vendar ne pozna preprosta dolenjska hiša kuhinje, kajti Belokranjice kuhajo v »veži«, ali z drugimi besedami, kuhinja in veža tvorita ep prostor. Veža je navadno brez stropa in je le tisti del veže nad ognjiščem zavarovan z obokom. Pri stareiših, revnejših stavbah se 5e tu in tam najde nad ognjiščem mesto zidanega oboka iz šibja spletena in z ilovico ometana lesa, da varuje odprto streho pred iskrami. Tudi »kamerce« v našem pomenu ne poznajo Belokranjci, oni govorijo le o sprednii, nekoliko večji hiši in o zadnji hiši. Ta služi v glavni meri kot shramba za obleko, pa tudi kot spalnica gospodarju in gospodinji, oziroma prevžitkarjem. Gospodarska poslopja so bila v starejši dobi tudi skoraj izključno lesena in navadno ločena od hiše. V vinorodnih krajih opazimo v vinogradih hrame, ki so ali popolnoma leseni, ali pa v spodnjem delu zidani, dočim je gorenji del lesen in služi običajno le kot shramba za orodje. Kočevarji, ki so najbrž bavarskega izvora, so prinesli sabo bavarsko hišo ob svoji naselitvi na Kranjskem. Pri tipični kočevski hiši leži namreč veža v sredini med stanovanjskim prostorom in gospodarskim poslopjem, torej splošno ne zavzema sredine stanovanjskega prostora, četudi je gospodarsko poslopje ločeno od hiše. Ob hrvatsko-kranjski meji, posebno na Gorjancih, so hiše zelo primitivne in obstojijo, kakor na hrvatskem Krasu, navadno le iz enega prostora. Iz navedenega vidimo, da prevladuje v slovenskih deželah res takozvani gornje-nemški tip in da so nastale posebno kranjske hiše pod trojnim vplivom, namreč nemškim, romanskim in balkanskim. Draginja. Vsak se danes radovedno povprašuje, kdaj bo cena raznovrstnemu blagu padla. V negotovosti marsikdo čaka z naročbami, in če že naroči, je vzrok le prevelika sila in neobhodna potreba. Velika je celo masa takih, ki razen živeža sploh ničesar ne naročajo; vzroka pri njih sta dva; ali sploh ne zaslužijo toliko, da bi si mogli zaželjene stvari nabaviti ali pa upaio v boljšo bodočnost. ko si bodo mogli bolj poceni nabaviti. Zdi se nam zato važno, da si ogledamo natanko, kako bo s padanjem cen. Poudarjati moramo, da je Jugoslavija agrarna država z zelo majhno industrijo; tega so se zavedali že pri ujedinjenju vodilni faktorji, ko so vsepovsod začeli navduševati glede uvedbe naše industrije. Vzrok nezanimanju pa moramo iskati le v primerno bogatih naravnih zakladih naše države. Potom živlienskega bogastva in verižništva obogateti, je cilj in namen skoro vseh onih, ki bi morali svoje premoženje uporabiti za procvit domače industrije. Industrija se začenja in razvija v krajih, ki so ali preobljudeni ali pa preubogi na prebivalstvu; Jugoslavija pa, ki nikakor ni gosto naseljena, še mani pa preoblju-dena, je pa na živežu tako bogata, kot za Rusijo nobena druga v Evropi. Ker torej ni pri nas nobenih naravnih pogojev, ki bi nas silili k podjetnosti, je pač težko verjeti, da bi se industrija kmalu začela razvijati. Na drugi strani pa ne smemo prezreti, da Slovenci, Hrvati in Srbi spadamo v ono vrsto ljudi, ki smo preveč vdani kamodi-teti. V ugodnostih se bo Jugoslovan zibal še dokaj let. Če pa bo začel z industrijo, bo začel, kadar bo prisiljen k temu. Kadar se bo pa industrija začela razvijati, se bodo na to polje vrtfli Židje in tujci, katerih sedaj kar mrgoli. Vedeti moramo, da se Žid in tujec ne bosta dolgo časa več pečala z izvozom žita, amoak se vrgla na industrijsko polje, ki se jim bo predobro izplačalo — v našo škodo. T,o bi morali skušati preprečiti. Za ustanovitev domače industrije je treba predoogojev. Ti danes še niso iz-polnieni. Predvsem je potrebno, da si vzgojimo dovolj potrebnih tehniških moči, bodisi z višjo, srednjo in nižjo izobrazbo. Če hočemo, da nam ura prav kaže, ne sme manjkati niti najmanjšega koleščka. Poleg znanstvenikov čutimo veliko potrebo stavbenikov, monterjev in celo vrsto drugega kvalificiranega osobja. Da izoolnimo našo industrijo, da pri čnemo dvigati bogastva, ki so nam še sk*-' ta v naši bogati zemlji, nam je potreba predvsem kapitala. Sicer je tudi pri nas precej ljudi, ki so si tega med vojno ali pa že po vojni nakopičili. Če bi hoteli ves ta kapital uporabiti v industrijske namene, bi bilo še vedno premalo, produkcija še ne bi zadoščala našim potrebam. Naši denarni zavodi imajo sicer precej denarja, a ta denar- je večinoma vloga poedincev, po-največ vloge trgovcev in boljših kmetovalcev. Pred vojno je bil ta kapital nakopičen v blagu po raznih skladiščih. Danes se je to blago spremenilo v denar, ki ga je pameten trgovec ali podjetnik naložil. Tudi naš kmet stoji še primeroma dobro in marsikdo je ne le poplačal svoj zastarela dolg, ampak si je še nekoliko prihranil. Drugače pa stojita delavec in uradnik; ta dva sta v dolgoletnem vojnem času porabila zadnje prihranke. Ker so pa vloge kmeta in trgovca le začasne, je prav gotovo, da bodo prišli, mogoče tudi kmalu časi, ko bo primanjkovalo vsaj domačega kapitala. Če še pristavimo, da industrija požre ogromno investicijskega kapitala, je naravno, da z lastnim kapitalom našo industrijo nikakor ne bomo mogli upostaviti. Kje,, v koliko in kako, naj bi se tuji kapital pritegnil, to bi bilo potreba resno razmiš-ljevati. Način kakor se danes pričenja nacionalizirati že obstoječa industrija v deželi, gotovo ni pravilen, ravnotako gotovo je tudi, da bomo, preden kai večjega ustvarimo, doživeli še polome. Danes sicer rastejo banke kot gobe po dežju; če. bodo pa tudi vse uspevale, je dvomljiva stvar. Zelo močno danes ovira industriio poleg že omenjenih dveh faktorjev tudi neurejenost naše države. Če upoštevamo, da imamo zakone in upravo iz sedmih različnih pokrajin, če se uveljavi davščina, kakršna se nam danes obeta, potem je res .še daleč čas, da si ustvarimo domačo industrijo. Iž tega sledi, da bomo še dolgo odvtšni od tujega blaga, od blaga, kate--rega ■ bomo . morali uvažati iz inozemstva. Ako smo pa odvisni od importiranega • blaga, moramo računati tudi s ceno, katere se za to blago zahtevajo, oziroma s svetovnimi cenami, katere ima kako blago. Samoumevno moramo ceni blaga v tujini priračunati še prevoz, carino in druge stroške, ki so danes naravnost ogromni. Produkcija blaga v vseh državah je danes dražja kot je bila pred vojno, ko so se razne države kar kosale, katera bo nudila ceneje blago. Če posnemamo poročila iz raznih listov, se danes producira približno . 60 do 200% dražje kot pred vojno. Ako izračunamo še kurzno razliko . naše krone, ki je že itak le četrti del enega dinarja,, prištejemo ogromne prevozne stroške, dobimo šele ceno uvoženega blaga. Pa tudi z blagom, ki ga pri nas produciramo, ni veliko, časih nič bolje. Izkazalo se je v kratkem času našega obstoja, da . blago, ki ga doma fabriciramo, pride le redkokdaj ceneje kot blago, ki ga z velikimi težavami uvozimo. To sledi iz primitivnosti naše industrije. Časih pa tudi ni dr/olj reelna. Če se cena domačega izdel-k . zjednači tuji, četudi so produkcijski stroški manjši, smatramo to za nereelnost. Glede primitivnosti se bo to počasi izboljšalo, v kolikor .se bo pač izpopolnjevala naša industrija. Če hočemo z domačimi izdelki res napredovati, jih izpopolnjevati,, je gotovo prav, da imamo neko silo, ki nas k temu priganja — to je zdrava tuja konkurenca. Urejevanje teh stvari , bo naloga naše bodoče carinske politike, ki lega go- tovo ne bo prezrla. Vzemimo samo par konkretnih slučajev. V Nemški Avstriji, kjer so produkcijski stroški usnja in čevljev gotovo vsaj isti kot pri nas, stane 1 kg podplatov, brez odpadkov, 160 naših kron; par dobrih čevljev domačega dela 400 K. Pri nas pa stanejo podplati 220 K. čevlji pa okrog 1000 K. V okolišu Dunaja stane 1 1C00 komadov zidne opeke 720 do 740 K, pri nas pa ravno polovico več in vendar je znano, da je pri nas premog 50% cenejši kot v Nemški Avstriji ter so ostali produkcijski stroški vsaj toliki tam kot pri nas. Istotako je z apnom, železom, lesom in drugim. Ker se s tem okoristijo le gotovi ljudje, napredek naših izdelkov in blaga pa pada, smatram to opravičeno za nereelnost. Stvar se bo maščevala prej ali slej; ni pa tako enostavna, ker s tem trpi ljudska masa in treba bo spretnega krmarja pri urejenju trgovskih in carinskih odno-šajev s tujimi državami, pa tudi krmarja, ki bo našo ustvarjajočo se industrijo osvobodil vsake koruptnosti. Da bomo pa mogli celo stvar natančneje presojati, je prav, da pogledamo industrijo in naravno produkcijo tudi drugih držav. Naravno gospodarstvo Rusije je ogromno. Narava jo je v vseh ozirih bogato obdarila, predvsem je Rusija za lan in konoplje prva izdelovalka na svetu. Od svetovne žetve leta 1912 je evropska Rusija pridelala rži 46 odstotkov, ovsa 23, ječmena 27, pšenice 17, lanu 81, konoplje 42. In izvoz 1, 1910/11 je bil tak-le: pšenice 62, ječmena 4 3, ovsa T61, rži T07 mil ton (Handbuch det Geographie 1914, stran 839 in 842). Toda tu še ni všteta azijska Rusija, posebno zahodna Sibirija in Turke-stan. Tamošnjp zemlja je zelo rodovitna. Turkestanu da pšenica 40 kratni, rž 100 do 200 kratni in proso v najboljših slučajih celo 400 kratni donesek (Schwarz: Turke-stan, stran 322). Prav enaka rodovitnost je v južnih krajih zahodne Sibirije, v mrz-lejših krajih je seveda slabše, a vendar je še dosti pridelka, n. pr. pokrajini ob reki Amur, tu zraste na hektar po 21 hi jare rži, pšenice 21—23, ovsa do 47 hi na no-vini, na starejših njivah se zmanjša pridelek za en četrt (Nansen: Sibirien 1916,, stran 240 x). Toliko je žitno bogastvo Rusije, ko-; liko pa ima rib, perutnine, ovac, konj, goveje živine in drugih živali! Pred svetovno vojsko je zahodna Sibirija zalagala s surovim maslom London in Pariz. VsaK dan se je peljal en vlak iz kake postaje zahodne Sibirije v Pariz, tam pa z ladjami na Angleško in Francosko. Leta 1909 se je na ta način izvozilo 140,870.000 kg surovega masla (Nansen: Sibirien, stran 234). Poleg žita in živali je skrito v ruski zemlji še mnogo drugega neizmernega bogastva. Tu pride v poštev premog, ki se ga še malo izrablja in na neštetih krajih čaka vstajenja. Tu je sol, petrolej, tu so raznovrstne, najdražje rude v Uralu, v Altaju in v sibirskih gorah, ki čakajo le pridnih fok, da bi jih spravile na dan. To je slovanska’ Rusija v svojem bogastvu in to Rusijo vladajo zdaj boljševiki. Boljseviki oziroma socialdemokratje pravijo, da hočejo ljudem, že tu na zemlji pripraviti raj. Toda, kakšen raj je? V prekmurskih »Novinah« je natisnjeno neko pismo iz Petrograda z dne 9. marca t. 1. Tam čitamo med drugim to-le: »Ljudje gladujejo, bolehajo in zmrzujejo. Živimo brez vere. Pod carji, če so-še tcliko grehov imeli, je vendar raj bilo r,aše življenje. Dežela je siromaška, brez obdelovanja. Niti na karte ni dobiti živeža, skupne kuhinje so, kjer dobi ljudstvo kaj za jesti.« Tak je boljševiški raj, tako je zdaj v Rusiji, kjer so vsi ljudje enaki. Prav posebno manjka boljševikom prevoznih sredstev, lokomotiv in vagonov. Stari stroji in vagoni so obrabljeni in pokvarjeni, novih se pa jako malo naredi. Leta 1919 so vse tvornice v Rusiji napravile le 37 novih lokomotiv, a bile so tako slabo narejene, da so morali pp poskušnji vožnji vrniti tvornicam polovico novih strojev. Tako v bogati Rusiji napreduje razdejanje, uničevanje in nazadnje proizvajanje. Da se bo pa s časom Rusija'zopet uposta-vila, ie gotovo, toda — kdaj? V Ameriki so cene že zelo padle; posebno ene gumija, svile in živeža. Mnoge tvornice klobukov in tekstilnega blaga so obratovanje sploh ustavile, ker ne dobe zadosti odjemalcev. Po naših cenah staric v Ameriki stot pšencie.1000 K, medtem ko je stal prejšnje čase 1500 K. Vzrok padanju je velika konkurenca Kanade, Avstralije in Argentinije. Ker Evropa pričakuje še nadalnje padanje cen, kupuje žilo v Ameriki le v malih naročilih. Anglija je z moko dobro preskrbljena, Francija bo ca morala še crecej kupiti, Italija bi morala letos uvoziti kakih 3 in pol milijonov ton žita. ...... .j Tudi pri nas sb bile začele pred nekoliko meseci padati cene moki in pšenici, a so se zopet izdatno dvignile ob času žetve. Pravega vzroka za to dviganje cen pa ni bilo, dokaz temu je. ker se trgovci drže precej rezervirano. Tako stane moka št. 0 na veliko približno 14 K, krušna pa 12 K. V Banat je prišlo tudi več trgovcev iz Nemčije v svrho nakupovanja žita. Ker v Nemčiji vlada pomanjkanje žita, se računa, da bo morala uvoziti kakih 200.000 vagonov žita. V Ameriki, Angliji, Nemčiji in Čeho-slovaški sp začele cene železu padati; nikakor pa ne v Avstriji. Vzrok, da cene tu ne padajo, ampak celo rastejo, tiči pa v tem, da tu ne pride v poštev povpraševanje in ponudba, ampak produkcijski stroški. Pri meterskem stotu so se dvignile cene za 100 avstrijskih kron, medtem, ko pride v Nemčiji, kier je cena zelo padla, meterski stot na 1500 avstr. kron. Češkoslovaško železo pa stane kar 2250 avstr, kron, V Avstriji sami se ne razpeča ravno veliko železa, zunanji naročniki, Rumunija in Italija pa ne naročajo. Zato so cene železa izdatno nižje, kot so pri nas. Enako je z apnom, lesom in drugim. Srbija pravzaprav sedaj nima prave industrije, .ker jo je, kar je je bilo, sovražnik tekom dolgoletne vojne skoro popolnoma uničil. Pred vojno se je Srbija pečala z malo industrijo, t. j. kar in kolikor je potrebovala za lastne potrebe. Ker je bila Srbija agrarna država, je temeljila trgovina in industrija na agrarnih proizvodih: mlinarska, sladkorna, pivovarska, mesna in sadjarska. Steklarska, cementna in opekarska obrt ««> ni mogla izpopolniti; pač pa je pridelovala precej premoga in bakra, tekslilna'panoga se je bila pa dvignila do precej visoke stopnje. Slovenska in hrvaška industrija je že Precej razvita, ni pa še nikakor kos da-Qašnjim potrebam. In glede naših pridelkov? Upali smo mnogo, preveč. Kamorkoli Pogledamo, jasno uvidimo v vseh gospodarskih panogah, da nas je nada varala. Varala nas je nada na bogato žetev žita. Vedeli smo, da je bil finančni minister na-v Pravil cenitev in vemo, da je bi'a cenitev previsoka. Hvala Bogu, da se je bil rok za izvoz žita, 15.000 vagonov pšenice, odgodil na čas, ko se bodo mogli zbrati zanesljivi Podatki o žetvi. Za domačo potrebo jo nam sicer ne bo primanjkovalo, toda za izvoz 10 menda tudi ne bo preveč. Medtem, ko so se lansko leto naši sosedje krog in krog ozirali na Jugoslavijo kot na rešiteljico iz težkega položaja. Kljub temu pa, da žetev v Jugoslaviji ni bila zaželjena, so se poiavile še sosednja Bolgarija in Rumu-nija, ki nudita ceneje žito. To priliko so hitro izrabili Čehi in Nemci. Od vse žetve nam bo sicer nekoliko ostalo, toda to bomo v prvi vrsti morali ohraniti za take slučaje, kier se zamena brezpogojno zahteva, to je v slučajih, kier bomo za žito mogli nakupiti drugega blaga, ki bi c?a za denar ne dobili, če bi ga pa že dobili, bi korali olačati veliko večje vsote. Kar se tiče zelenjave in krompirja, ga imamo tudi za izvoz; zanreke pa dela visoka voznina •n carina. Poleg tega pa moramo unošte-vati še nizki kurz avstrijske krone. Pri nas ’e povprečno krompir po 1‘80 K naše valute. na Dunaju pa stane približno 5 K avstrijske valute, če prišteiemo še vse stroške, pridemo do zaključka, da ne bi bilo pri prodaji nikakega zaslužka,. če že ne zgube. Ker na prihajajo ponudbe od povsod. kupovalcev pa ni. se bo samoobsebi nioral skoro ves krompir porabiti pri nas, Če ne za drugo, pa za krmo. Kar sc tiče sadja, je v Nemški Avstriji z ozirom na našo valuto in prevozne stroške ceneji. kot pa pri nas. Če premislimo vse te okoliščine, moramo rriti do zaključka, da še ne moremo računati z rapidnim padanjem cen in da je skoro nesoametno pretirano čakanje in odlašanje nakupa. Dopisi. Poročilo občnega zbora Obrtne zveze v Tržiču. Občni zbor Obrtne zveze za Tržič in okolico se je vršil dne 21. novembra 1920. Otvoril ga je predsednik Jožef Sitar o pol deseti uri, konštatiral sklepčnost in Številno udeležbo. Izvajal je poročila o delovanju, navel vzroke, zakaj se je občni zbor tako zakasnil; nato je prišel k poročilu tajnika, ki je izjavil, koliko je bilo sej, *zmed katerih je bilo nekaj tudi nesklepčnih, ker se odborniki niso dovolj zavedali svojih dolžnosti. Poživlja, naj se bodoči °dbor bolj potrudi, da bo res Zveza vedno *n povsod izvrševala svoje dolžnosti. Med letom je bil sklican tudi javen shod dne 3. avgusta t. 1, Obrtna zveza se je trudila za nabavo skupnega materiala, a je to zaenkrat opustila zaradi previsokih cen. Dne 16. novembra se je vršil še drugi shod za Tržič, ki je bil dobro obiskan. Na shodu so govorili gg.: Ogrin, dr, Mohorič, in dr. Bazelj. Poročila blagajnika g. K. Ruecha, ki je med drugimi poročal o celotnih dohodkih in stroških, so se vzela na znanje. Skupnih dohodkov je bilo 3396 K 70 vin. Podpredsednik poživlja, naj bi se ustanovila še surovinska nabavna in prodajna zadruga, kar se ie snreielo soglasno in izvolil takoj pripravljalni odbor petih članov in to so gg.: K. Ribnikar. A. Dobre. Jožef Sitar, Avgust Primožič in I. Škerjanc. — Novoizvoljeni odbor je sledeči: Jožef Sitar, predsednik; Avgust Primožič, podpredsednik; Karol Ruech, blagajnik: A. Dobre, blagajnikov namestnik’ A. Škerjanc, tajnik; Luka Kurnik, tainikov namestnik: Karol Golmajer, Štefan Demšar. K. Ribnikar, Ivan Poljanec. Peter Perčič. Ivan Paoov in Ivan Rotar. Na zboru so se sk'enile tudi sledeče resolucije: 1. Obrtna zveza za trži-ški sodni okraj na svojem občnem zboru najodločneje protestira Droti krivičnim in neprimerno visokim davkom, ki so bili naloženi našim obrtnikom od davčne oblasti v Krajtju, in ki utegnejo uničiti celotni obrtni stan. Obenem Protestiramo najodločneje. da se nas prišteva med vojne dobičkarje in kot takim nalagajo neznosna davčna bremena, kar se resničnim niti ne zrfodi. 2. Obrtniki, zbrani na občnem zboru Obrtne zveze za Tržič in okolico, odločno stojimo na stališče krščanskega prepričanja S, L. S. in obsojamo vsakršno tuje vmešavanje v naše zadeve. Strokovne vesti. Nova iznajdba. V Uradu za pospeševanje obrti kralievine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani je razstavljen razmnoževalni stroj, sistem E. F. Turk, ki res hitro in zelo leno razmnožuje vsakovrstne spise in tudi risbe. Podjetniki, osobito mizarskih in strojnih delavnic, ki bi hoteli izdelovati in razpečevati ta stroj, se vljudno vabijo, da se čimpreje zglasijo v Uradu za pospeševanje obrti na Dunajski cesti št. 22, kjer prejmejo potrebne informacije. Razno. KONČNI IZID VOLITEV V SLOVENIJI. SLS 15, SKS 8, JSDS 6, KSJf 6, JDS 3, NSS 2. Uradna razdelitev kranjskih mandatov. Glavni volivni odbor za kranjsko-novomeško volivno okrožje je končal svoje delo in objavlja uradni izid skrutinija, Oddanih je bilo skupno 67.351 glasov. Količ- nik znaša za poslance š splošnimi pogoji 5612, za kvalificirane pa 22.450 glasov. Potemtakem odpade na SLS 5 splošnih in 1 kvalifu iran mandat, na SKS 3 splošni in 1 kvalificiran, na JDS, JSDS po 1 splošen, na KSJ pa 2 splošna in 1 kvalificiran mandat. SLS dobi torej 6 poslancev (Brodar, Gostinčar, Nemanič, Stanonik, Škulj in prof. Sušnik), SKS 4 (Kušar, Majcen, Pu-celi in Raier), JDS 1 (dr. Žerjav), JSDS 1 (Etbin Kristan) in KSJ 3 poslance (Žorga, Mlakar in Fabijančič). Na štajerskem izvoljeni poslanci. Izvoljeni so: Za SLS: Ivan Roškar, Fr. Pišek, Josip Klekl, Martin Kranjc. Vladimir Pušenjak, Josip Skaberne, dr. Korošec in dr. Hohnjec; za SKS: Ivan Urek, Josip Drofenik, Ivan Mrmolja in dr. Bogumil Vošnjak; za JDS: dr. Kukovec; za JSDS: Etbin Kristan (izvoljen tudi na Kranjskem, na njegovo mesto pride Ivan Krušič, rudar v Trbovljah), Filip Kisovar, Jožei Kopač, Rudolf Golouh in dr. Milan Korun- za NSS' Ivan Deržič (ki je izvoljen tudi v Ljubljani, mesto njega pride Blaž Zupanc, brivec v I aškem); za komuniste: Mihael Koren iri dr. Milan Lemež (izvoljen v Ljubljiam, na njegovo mesto stopi Ivan Favaj, profesor v Mariboru). Slovenske obrtnike - mojstre opozarja invalidski oddelek Poverjeništva za soc. skrbstvo na sledeča dejstva: Velika večina slovenskih invalidov je zelo dela- in redoljubna, izieme so čedalje redkejše. Slovenski invalid je uvidel, da ši le z lastnim sodelovanjem more izboljšati sedanje bedno stanje in zagotoviti si lepšo bodočnost, mnogo slovenskih invalidov je tako pohabljenih, da ne morejo več opravljati svojih nrejšniih poklicev; zato se žele izučiti novih poklicev in invalidska uorava jih v tem pogledu podpira. Ustanovila je tako-zvano invalidsko šolo v Ljubljani, kjer dobivaio stanovanje, hrano in drugo oskrbo invalidi, ki se hodijo učit v šole in k obrtnim mojstrom. Obrtniki - mojstri, ki imajo invalide-vaience, r-n'zna vajo soglasno. da imajo v teh invalidih prvovrstne re-fne in uporabne vajence, ter so ž n;imi novsem ■zadovoljni. Invalidska uprava želi, da bi Se krotf obrtnikov-moistrov za sprejemanje invalidov-vaiencev kolikor mogoče razširil v Liubliani in do drugih krauh Slovenije. Invalidska uprava iamči za vsakega invalida, ki ga ooši’ie 'kakemu moi-stru v učenje; zato želi. da bi se mojstri, ki bi lahko sprejeli invalide za vajence, priglasili v našem uradu (invalicfški oddelek, šentpeterska vojašnica v Ljubliani). Tekom prihodnjega leta naipravi Invalidska urrava, enak ni morda Se večii invalidski zavod v Celju. Za sedaj bi tudi invalidska unrava rada namestila invalide-vaience po drugih krajih in je prk>ravliena nrispe-vati motstrom samim za vzdrževanje invalidov ter pričakuje od strani mojstrov ponudb in nri^lasov. g Delniška pivovarna v Jagodinu. Kakor se poroča, je del’niška oivovarria v Ja-ffodinu, ki je v zvezi s Praško kreditno banko, po metih letih spet započela i delom. Izgledi so dobri, ker v Jugoslaviji domače pivovarne ne zadoščaio konsumu. g Gozdovi na čeSkem. Površina državnih gozdov v Češko-Slovaški znaša 206.400 hektarjev. Od teh odpade na Češko 100 tisoč hektarjev, ..ostanek pa na Slovaško. g Proračunski primanjkljaj v raznih državah. Proračuni izkazujejo v vseh dr-so bile v vojno zapletene, deficit, raž^n‘;v Angliji, kjer se je letos proračun izenačil, med^tem ko je lani imela še 430 milijohov priiii&njkljaja. Druga država je naša Jugoslavija, ki izkazuje za 1. 1920/21 samo 110 milijonov dinarjev primanjkljaja pri 3994 milijonih izdatkov in 3884 milijonih dohodkov. Leta 1919/20 so bili stroški za eno milijardo višji in dohodki za 1'4 milijarde,- nižji ih deficit je znašal 2630 milijonoy dinarjev. Vse druge države pa izkazujejo milijardne deficite, tako: Nemčija 41-9 miliiard mark v letu 1919 in 27'45 milijard v letu 1920. Franciia 12 miHiard frankov (1919), Poljska 40 milijard poliskih mark (od 1. aprila do 1. decembra 1920), Češkoslovaška 3 05 milijard čeških kron (za leto 1921), Ogrska_12’l miliiard kron f 19201. Belgiia 715 milijard frankov (19201 in Italiia 2'25 milijarde lir fl. 1918/19). V Rusiji izkazuje zadnji znani proračun iz leta J918/19 deficit 31 milijard rubljev. g Čehi imajo hrane do Popiča. Češki ministrski predsednik ie poročal, da imaio zaloge dovoli.živeža do Rožiča. Letošnia letina krompirja je bila dobra in skrbeli bodo, da bodo. z niim preskrbljeni posebno premogovni okraji. yTCar.se tiče masti in masla, je položaj boliš? kot je bil. Po pogodbi s kraljestvom SHS smo si zagotovili 500 vagonov mesa' in masti in ustanovili smo posebno kcjmisjo,. ki bo ta nakup izvedla-«. Tvdf oreskrba. z žitom je to leto mnogo. bol’ša kol :prejšnie leto. Iz domačega pridelka so pakupili 30 tisoč vagonov žita*, fz. inozemstva pa so-dobili 17 tisoč v^tfonnv žija. Seveda »e ^red^isatia množina žita, ki ga rabi češka, 94 tisoč vagonov. č Nemške izvozne cene za železo. N^mčiia je doVči'a sledeče cenp /.a izvoz žp^ez^ v palicah in formi: Holandsko 160 tfpld.. Svi^o 350 frank.. Italijo 350 lir, Avstriio in Čehos^pvaško 3200 mark, Balkan 3500 mark. Polisko 4000 mark. Španijo 375 pezet, Belgi’0 900 frankov, Francosko-950 frankov, Angleško fza angleško tono) 17 f. šterl.. Švedsko 300 K, Finsko 3300 mark. Dansko 400 K. prekooceanske dežele 55 dol. za tono. V inozemstvu tekmujeta z Nemčijo predvsem Belgija in Francija. . Ker stene v .Avstriji železo v palicah okoli 12.000 n. a. K. ne more priti nemški trg za nas. v poštev, ker je nemško bl^Šo,’ če upoštevamo prevoznino, najmanj dvakrat dražje. ; . £ Tobačna produkcija v Bolgarski. Po §tptjst?čnih podatkih znaša prod"kcija tobaka v Bolrfar^ki leta 1916 15.500 000 kg, 1. 1917 19.000 000 kg, 1. 1918 19,000 000 kg. IV 1919 20,000000 kg, 1. 1920 pa 30.000.000 kilogramov.' ICakor je iz teh podatkov razvidno, je produkčiia tekom štirih let narasla za 100 odstotkov. Bolgarska, ki ie danes osamljena, kar njena trgovina hudo občuti, ima za izvoz pripravljeno otfrom-no k&ličino tobaka poceni, radi nizkega tečaja leva. > g Produkcija, premoga v Nemški Avstriji, Namška Avstrija je producirala v mesecu: oktobru 117.144 met. stotov črnega infl24?34Q0 met. .stotov rujavega premoga. .Celotna pr^duJlffija premoga je znašala v oktobru 65.550 met. stotov več kot v septembru. g Gospodarska konferenca narodnostnih držav, ki bi se imela vršiti v začetku decembra t. 1. v Požunu, je preložena na sredo januarja 1. 1921. Polkovnik Smith, ki je dal pobuido za to posvetovanje, bo obiskal v kratkem vsa glavna mesta, da pripravi pot in od njegovega posredovanja je odvisno, ali se bo konferenca vršila ali ne. Dosedaj je svoie sodelovanie odrekla ramo Ogrska, a tudi samo iz tega razloga, ker je določen za kraj posveta Požun. Če bi se določilo drugo mesto, n. pr. Dunaj, bi se Ogri udeležili. V načrtu posvetovanj, ki se ie doposlal vsem vladam, se naha:aio sledeče točke: omilienie prenovedi uvoza in izvoza in v zvezi s tem dvladno centraliziranje izvoza. Pogodbe o kompenzaciji b'aga s posebnim ozirom na izmemavo živil. Svobodni finančni promet: denarni preodkazi (prevoz gotovine, čekovni promet itd.l. olajšave v razpolaganju z deooti itd., olajšave v vseh prevoznih zadevah in v poštnem in brzojavnem prometu, olai-šame in zasitfuranie transita. Polec? teh točk nai bi konferenca izkušala tudi odpraviti težave, ki iih povzročajo posebni carinski tarifi, zvišanie tarifnih postavk in odredbe gle^e indirektnih davščin. Če prizadete. stranke v g’avnem nristane;o na te točke, se bo izdelal na tej bazi Podroben protfram. — Že prvo. kar naj bi se na tei konferenci obravnavalo, kaže. da ie rodila to misel praktična potreba. Sosedne države sp navezane druga na dru^o; tudi mi Jugoslovani moramo kriti vplik del svoi"h potrebščin v Nemški .Avstriii. zlasti kar se tiče industrijskih izdelkov. Ta naša odvisnost od inozemstva >e včasih celo rrostovolina in neutemeljena, četudi io ustva.ria’o državni uradi, kakor n pr, finančno ministrstvo, ki je dalo tiskati reklamne plakate zn državno razredno loterijo v Gradcu. Ker so pa sosedne države flrnrfa na dručo navezan« se lahko pričakuje od vsat-e. da ima dobro voljf>. sporazumno urediti naiprikladne;še poboje za razvoi meddržavnega Gospodarstva. Pri tem mnra.no na opozoriti na ntimo potrebo da naše ministrstvo za trgovino in obrt oz;r. ministrstvo zunan"h zadpv sle^nuč vpndar1<> že pokrene izdaianie lista, ki bo prinašal točne in zanes/nve informaciie o vseh zakonih in uredbah tnzemstva in inozemstva, v kolikor so praktične važnosti za našo trgovino in obrt. Dosedania negotovost je pogubna za naše narodno gospodarstvo. (f Propadanje ameriških firem. Listi t>oroča:o 'la je v Združenih državah v mesecu oktobru priglasilo 923 firm konkurz. Za vzrolk se omenia maihno oovpraSevanie po blarfp s strani konsnmpntov. Kakor se naknadno poroča iz Pittsbnrtfa, ie prišlo do lfonku;rza vsled odonvedi krpdita ameriških bank. tako da So bile tvrdke primorane pmdaiat; b^asfo t z velikimi števi’kami za pisarne, gostilne in druge javne lokale. Vsako leto je občinstvo po tem koledarju najboli vpraševalo, sai ie potreben v vsakem javnem lokahi, rristoja pa tudi v zasebno stano-vanie.; ker oa zahteva natisk tetta koledarja naiveč tehničnega d«la in zdatno porabo tiskarskega materiala, je moral lansko leto klinb splošnemu povpraševanju izostati. Za leto 1921 je pa, četudi so dobavni stroški ogromni, že zooet na razpolago v Jugoslovanski kniigami v Liubljani in v drugih trgovinah. Prodajna cena. ki znaša 30 K. ie razmeroma skramo nizka. Dfarfiniska doklada, ki ie v knjigotržtvu običaina. se do novprfa leta ne bo računala. 1p trgovci izvpn Li”bliane ši priračunajo stroške za poštnino. Po novem letu odna-deio ti stroški, jnesto niih pa si bodo vse kniigarne računale oHčaino in predpisano 20%nn draefinisko doklado in bo veljal torej skladni koledar 36 K. ?enni koledarček za leto 1921. Kakor lansko leto ie izšel ta koledarček v isti zelo orikupliivi in priročni, mali. ženni obliki in okusni vezavi tudi za leto 1921. -— Prodajna cena znaša v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani in drugod do novega leta 12 K. Po novem letu se prišteje doklada. Trgovci, ki želijo popust, naj se obrnejo na založništvo. Srbska početnica. Sestavil I. T. Pokazala se je potreba izdati Srbsko počet-nico za Slovence, ker so razni srbski btik-varii, ki so se dosedaj v šolah uporabljali, pošli. Brez dvoma bo z novo knjigo, katero je sestavil vešč pedagog, vsestransko ustreženo, služila bo šolskemu pouku prav tako dobro, kakor samouku. Razdeljena je v štiri poglavja: A. Uvod. B. Izreka. Naglas. Narečja. C. Cirilica. Tiskana in pisana cirilica s početnimi vajami in potrebno razlago, opazkami in slovarčkom. Tem11 sledi zadnie poglavje, obstoječe iz 22 najlepših srbskih sestavkov (beril) in pesm* I z opombami, razlago besed itd. Tisk knji* Se je krasen, rabile so se zanjo posebej naročene nove črke. Na slovenskem književnem trgu ni nobene bolj primerne počet-nice za pouk srbohrvaškega jezika. Cena 12 K je jako nizka. Izšla je v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. Odgovorni urednik: Ivan Ogrin. — Izdajatelj in Založnik: Jugoslovanska obrtna zveza v Ljubljani. Tiska: Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Vzajemno podporno drniivo v Llunijani:: reg. zadr. z omejenim jamstvom., Kongresni trg 19. Rezervni zaklad nad 500.000 K. Hranilne vloge se obrestujejo po 3 XU %• Posojila na poljubno dobo let. — Osebni k redit 1,6% proti podpisu zadolžnice ali menice. — Posojila proti zastavi terjatev potom cesije ©u/o- — Posojila nahi-Poteke Sl/2% proti podpisu zadolžnice {MT1 Hitra rešitev prošenj! Uradne ure od 8, do 12. ure. Prospekti brezplačno na razpolago. v Ljubljani v lastnem domu - Miklošičeva cesta 6 obrestuje hranilne vloge po čistih 3% Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem leta 1918 nad 43 milijonov kron vlog in nad 1 milijon J 00.000 kron rezervnih C j ,, zakladov. Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom. ležeč Uk okrajne ceste pri Medvodah, se p roda. Več o tem se pojave pri: IVAN PETERNEL, Preska p. Medvodah. Karol Maje c i drug čeviiarski mojster Radeckega cesta štev. 6 se priporoča za vsa dr čevljarsko stroko spadajoča dela. PiDdaja izgotov jene čevlje la čevljarske potiebščine. Čebelni vosek Kuhe satine in odpadke sveč kuppje po najvišji dnevni ceni |*Kopač, svečar v Ljubljani Celovška cesta št. 90. *'>( ’ • 'V" ' V ■ "'v*' *f’"'' p . ........... j> 5ia^no podjetje in lesna trgovina Korošec Dragotin,.Brašfoboe,:;;; ;t (fi»v NlV'-/13 'jJLift -V._ prejema vsa zidarska in druga stavbna dela, išrdaja strokovna yv mnenja, izvršuje načrte in proračune, prodaja raznovrstep les, ter istega kupuje, izvršuje vsako množino ledenih ..zabojev vsake velikosti. — Delo solidno in po primerno nizkih cenah.;/. ■Vir"* •liM« ib®®®®®®®®®®®®®®®®®®® r \ r. z. z n. z. ''' "'f.! V-; v Ljubljani, Pražakova ulica št sprejema hraniine vloge, daje posojila na zastave, odstope ra-. čunov, eskomptira menice itd. :J.. • . , ,v < , • ;; r*H »?*• • ■ 11 d b®@®®b®®0b®®se®®®®@® n Obrtna centrala V l^ublj^nl za obnovitev po vojni poškodovanih krajev, r. z,/? o. f Pražakova ulica št. 3 ; ; f sprejema naročila za vsa stavbna oddaja p ima v zalogi po zelo ~nizkih cenah Obrtna centrala v Ljubljani Praiakova ul.ca St. 3. rs! v Spodnji Šiški, Gosposvetska cesta 136 prevzema vsa v mi arsko stroko spaiiajofa dela, alasiti stavbeno mizarstvo. — Cene primerne, telo solidno, posti ezba točna n, 1 "M !■ IH IIIIIII 1HIII 111 ' Delniška glavnica: K 30,000.000—. Jadranska banka Podružnica Ljubljana Centrala: Trst. Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Metkovič, Opatija, Split, Š>benik, Zader. Ekspozitura: Kranj. Sprejema vloge na knjižice, vloge na tekoči in žiro račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Kupuje in prodaja devize, valute, vrednostne papirje itd. Eskontira menice, devize, vrednostne papirje itd. Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. Daje predujme na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih; daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema borzna naročila in jih izvršuje najkulant-neje. Brzojavni naslov: JADRANSKA. Telefon št. 257. ♦ □♦Cf ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ 1 ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Rezerve: nad K 10,000.000*- Pohištvo iz upognjenega lesa je trpežno, Naročila sprejema tovarna lesnih udobno, izdelkov in upognjenega pohištva r poCCIli. I. BAHOVEC nasl. Duplica, p. Kamnik. Kompletne oprave za hotele, gostilne, restavracije, kavarne, šole, zavode, gledišča, dvorane i. dr. Fine s usnjem tapetane garniture za stanovanja. Založniki in trgovci dobe posebne popuste. : t: r t - < i i i i:«: *: t: i: i; i: i: i: i: i: i; i: k i: i; i; t: t: i; i: i Sospodarska banka Siaiboa pisarna" IVAN OGRIN Ljubljana, Gruberjevo nabre2jft>tšt. 8. Prevzema vsa zidarska in druga stavbna dela. Izdaja strokovna mnenja, izvršuje načrte in proračune. Delo solidno, po primerno nizkih cenah. E5 Vsakovrstne slamnike d gg. trgovcem in cenj. občinstvu priporoča i FRANJO CERAR, tovarna slamnikov, Stob, p. Domžale pri Ljubliani. I posluj« začasno v prostorih Zadružne zveze ^Dunajska cesta 38/1. © Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. x ■ - ~~ W„T.'TL' 77 S