Politiški pregled. * Socialnodemokraška državna konferencija 0 dogodkih t Ljubljani In Pragl. V aocialnodemokraški drža7ui konferenci so se, ko so dokončali razpravo 0 ogrski volilni reformi, posvetovali tudi 0 narodnostnih bojih 7 Avatriji. Predsednik PerneratorfVr je poudarjal, da šovinizem 7 Avstri.ji zopet bujno pogaiija in da treba proti temu zavzeti odločno stališče. Čeh Soukup je za 7ir 7semu zlu označil kurialne deželne zbcre. V češkpm deželnem zboru vladajo na eni strani fevdalci, na drugi demagogi. Vse ja^ne inatitucije trpba demokratizirati iu ustavuo reforrairati na podlagi a7toDomije. Schaft-r je poudarjal, da Nemei 7 češkem dpželnem zboru zato obstruirajo, ker bi radi preprečili 7oliluo reformo. Naposled je soc.-demokraška državna konfrrenca skleuila reaolueijo, 7 kateri obsoja narodno hujskauje 7 manjšinjakih okrajih. Na Ljubljano se Današa sledpči pasus : BNa drža^ni konferenci zbrani zastopniki proletariata avstrijskega pa protestujejo tudi proti temu, da je drža7na oblast te demonatracije proti narodnim manjšinam zlorabila 7 to, da je posegla zopet po metodab stare policijske države, da je proti svoboduim državljauom mobilizirala oboroženo silo, da škodo na lastnini povrne s človeškim življenjera. Državua konferenca protestuje proti krvavim nasilstvom orožništva in 7ojaštva, naj bodo njpga žrtve Nemci ali Slovani, in zahteva strogo kazen za vse teb izgredov Lme uradnike in 7ojake." — Naposled zahteva državna konferenca socialne demokraeije uvedbo splošue in enake volilne pravice za deželne zbore ter obsoja 7lado, ki noče resnega narodnega pomirjenja na podlagi U8tavne reforme, temveč baranta s strankami in koncesijami. * Dalmatinsko Jezikorno rprašanje. Iz Zadra javljajo : Hrvažki poslanci so imeli te doi plenarne konference, ki so se jih udeležili tudi srbaki poslaaci. Eazpravljali ao predloge, tičoče 86 rešitve dalmatinskega jezikovnega vprašanja, ter so pretresali jezikovno predlogo točko za točko. Na željo namestaika Nardellija ostanejo podrobnosti tajoe. Eakor se čuje, je večina hr?aških poslancev sprejela vladuo predlogo kot podlago razprave. Hrvaški poslanci so namestaiku na predlogo že odgovorili. Jezikovna predloga temelji na načelu, da ima italijanski jezik veljati kot drugi deželni jezik. * Andrassvjer Tolilnoreformi nadrt za Ograko. Ogrska volilna reforma je zagledala beli dau 7 obliki Andrassyjevega načrta, ki upa, da bo z njim 7 zbornici prodrl. Volilna reforraa ni ne enaka pa tudi ne direktna. V gla^nem je taka-le: Volilno pra^ieo imajo 7si ogrski drža^ljani, ki so dovršili 24. leto brez ozira na to, ali znajo pisati in brati ali ne. Vendar pa bodo analfabeti svojo volilno pravico zamogli izvrševati le indirektno po volilnih možeh. Teh analfabeto? bo 127.000. Direktno bo 70IU0 2,617.988 (to so torej tisti, ki znajo pisati in brati). Teh 2,617.988 pa bo razdeIjetio 7 tri razreda, in sieer : Po en glas bodo imeli tisti, ki znajo pisati in brati. Teh je 1,534 000. Po d?a glasova bo imel vsak, kije &) absolviral 4 srednješolake razrede, b) ki zna pisati in brati ter plačuje vsaj 20 E direktnega davka, c) ki zna pisati in brati in ima vsaj enega moškega uslužbenca, č) ki zna pisati in brati in je 7saj pet let pri enera delodajalcu, d) ki zoa pisati in brati, je vsaj 32 let star, je doslužil vojake in ima vsaj dva otroka. Ta skupina bo štela 863 tisoč 267 volilce?. Po tri glasove bodo imeli a) tisti, ki so absolvirali popolno srednjo šolo, b) tisti, ki znajo piaati in brati ter plačujejo 7saj po 100 E direktnega da?ka. Ta kategorija šteje 217.721 70lilcev. Ear se tiče narodooati, bodo Madjari dobili 618%, Nemci 15*2%, Slo^aki 10-3%, Romuni 7*4%, Rusini 05%, Hr^ati 1-1%, Srbi 2*4%, druge narodoosti 1*3% vseh gla807. Dela7st70, ki štpje34-l% 7sega prebi^alstva, bo dobilo 36'9% vseh glasov. In ta čudna stvar se slučajno imenuje — 7olilna reforma. * Srbija. Eakor poročajo srbski listi, so kralju Petru odgoTorili 7si evropski vladarji, da ga tako dolgo ne morejo sprejeti, dokler ne bodo vsi udeležuiki umora kralja Aleksandra iz armade odstranjeui. Kakor hitro se to zgodi, bodo kralju Petru odprta vrata na vse evropejske dvore. * Proglaslter Bolgarske za kraljeTino. Enez Ferdinand se je 4. t. m. pripeljal iz Bukarešta. V dunavskem priatanišču so ga pričakovali 7si ministri in drugi visoki doatojanstvemki. Ministrski svet je trajal pozno 7 noč. Zjutraj ob 8. se je knec FerdiDanct z ministri odpeljal 7 Tirnovo, staro bolgarsko prestoloico, kjerje s l 0 v e a n 0 proklamira1 Bolgarsko za neodvisno injo p r 0 g l a s i 1 za kralje^ino. — Sodi se, da je zaradi proglasitve Bolgarske za kralieviao vojna med Turčijo in Bolgarsko neizogibna. * V goriškeni deželnem zborn traja obstrukcija naprej Uganjajo jo slo^enski klerikalci in laški liberalci. Ta lepa družba ubija čaa in slepi ljudstvo ! Seveda obstruira tudi deželni glavar Pajer in njegov namestnik dr. Gregorčič Pod aolncem je 7se mogoče ! * Češki shod 0 ljubljansklh dogodbih. Duuajski Oehi so priredili 30. pret. m. velik ljudski shod, na katerem je go^oril Etbin Kristan 0 ljubljanskih dogodkih. Natančno poročilo 0 tem go^oru podati je iz tisko7nopra7nih oziro?, žal, nemogoče. Eristan je 7ehementno oapadal baroua Schwarza, ki je edini provzročil s svojo nerodnoatjo in nespoaobnoatjo demoDStraeije in izgrede. Ostro je nadalje obsojal postopaiije 7ojašt7a, ki je s S7ojo okrutnostjo zakrivilo preli7anje kr^i. 0 tisko^nih razmerab je rekel Kristan : Ce danes piše kak Iist 7 Ljubljani resaico, se ga konfiscira, na Dunaju, 7 Gradcu in Pragi pa ae labko listi lažejo, kolikor bočejo, ne da bi 80 jih zaplenilo. Ce se 7 Ljubljani na primer piše : Poročnik Mayer je dal brez 7zroka streljati na ljudi, 86 7 Ljubljani dotični liat takoj zapleni. Toda naj se baron Schwarz trudi, kolikor hoče, reanica 0 grozovitih dogodkih 7 Ljubljani bo le prišla na dan. Dogodki 7 Ljubljaui dokazujejo, da ne ži7imo 7 pra^ni, maireč 7 policijski drža^i. — 0 ljubljanskih dogodkih izide brošura 7 nemškem, francoskem in augleškern jeziku. * Adreso slorenskega ženstra 7 Ljubljani na miniatra Praška je podpisalo 5000 slovenskih žena m deklet Odposlana je bila 30. pr. m. imeDOvanemu ministru. * Poboljšanje plač državnim uslnžbencem. S 1. oktobrom je atopil 7 7elja7o zakon, ki dovoljuje naknadni kredit 4 in pol mil. kron za leto 1908 7 s?rho izboljšanja materialuega položaja posameznih kategorij delavnih uslužbencev. * ,,Arbeiter Zeltnng" očita A^stroOgrski, da je nje politika nejasua in da si ust7arja le sovrašt7o 7 Bosni in Hercego^ini. Oiita tudi naši diplomaciji, da spletkari z Bolgarsko, a da doživi s tem fiasko, dočitn bo Eusija zopet triumfirala. * Splošno starostno zararoranje. V ministrst7ii za notranje stvari na Dunaju so 86 vršila pos^eto^anja glede na splošno starostno zavarovaDJe. Načrt je popoluoma dogotovljeo. Ugodi se ne samo delavcem, temveč do gotove meje tudi malim kmetom in obrtnikom. Predloži se že 7 prvi seji poslanske zbornice. * Dljaško glbanje na Ruskem. Iz Petrograda poročajo dne 3. t. m.: Vaeu6ilišče je zasedeno po policiji. Veliko število dijakov ni prišlo daues ua predavanja. — Iz Moskve poročajo dne 3. t. m.: Danes ae je vršil shod, ki se ga je udeležilo okolo 4000 dijakov in tudi odposlanci petrograjskega vseufiilišča. Shod je sklenil organizirati vseruski dijaški atrajk, ako naučni minister ne umakue svoje okrožnice, s katero ae omejuje avtonomija visokih šol. — Iz Harkova poročajo dne 3. t. m.: Shod na katerem je bilo 2500 dijakov, je skleuil pridružiti se rpaolucijam petrograjskega in moskovskega dijaškega ahoda.