Letnik II. (LVII.) V Ljubljani, 25. novembra 1904. Lisi 47. CERKVEN ČASOPIS ZA SLOVENSKE POKRAJINI:. Brezmadežna na obzorju naše domovine. 3. N j e n e brat o v š č 111 c. „Blagor njim, ki obranijo moja pota** . . . Zgrešili so jih mnogi rojaki nasi pridiuživsi se v I *.. stoletju novovereem. Da bi srečno dokončali pod zaščito brezmadežne Device življenja pot in ohranivši vero in čednost dospeli do rajskega domovja, zasnovali so pred tremi stoletji ob roki oo. jezuitov nekateri ljubljanski meščani b r a t o v š č 111 o brez 111 a d e ž n e g a s p o-četja, ki se je zvala tudi meščanska ali nemška bratovščina. I stanovijena je bila ta družba na višjo čast in slavo piesvek in uerazdruzne Trojice, na prospeh češčenja deviške Bogorodice Marije, na razširjenje svete editiozvehcalne rimske katoliške vere in na blaginjo pravovernih krščanov. Odcepila se je ta bratovščina od družbe Matere božje v 11 e b o v z e t e, ki s(J j. • ustanovili jezuiti za dijake leta ifHJo. Dne 12. velikega srpana lb2-i je bila nova družba vtelešena bratovščini Marijinega oznanjenja v Rimu. Kakšne d o 1 ž n o s t i so imeli družniki brezmadežnega spočetja? Na čast Materi božji so se morali vsaj petkrat na leto izpovedati in sicer • na brezmadežnega spočetja praznik, o svečnici, o Marijinem oznanjenju, o velikem in malem šmarnu; tedaj so skupno pristopali k mizi Gospodovi. Vsak dan jim je bilo moliti po jutranji molitvi na slavo presv. Trojici: trikrat očenaš, zdravotnatijo, vero in molitev .Zdrava kraljica" Salve Rcgina) za sv. katoliško cerkev, za deželnega vladarja in za meščanstvo; zvečer pa so po večerni 111 o 1 i t v i izpraša v ši si vest p r i d e v a 1 i zopet tri očenase in zdravamarije na gorenji namen in naposled psalm „Iz globočine" (De proiundis) za umrle brate. Po dnevi so, kadar je bila komu prilika, izmolili trikr.it očenaš na hvalo presv. Trojici, ker je nebes kraljico obvarovala izvirnega greha iu nato trikrat zdravamarijo na čast svoji zavetnici z antiiono: „To je mladika, ki nima poganjka izvirnega greha" in z molitvijo vred, k', se je nahajala v bratovski molitveni knjižici. Členi bratovščine brazmadežnega spočetja naj so navzoči vsak mesec na dveh rednih službah božjih; nja ena se daruje za mrtve, druga z.i žive sobrate. Ce je mogoče, naj vsak dni. slusajo sv. mašo. Vdelczujejo naj se nedeljskih shodov. Kadar zboli kak društvenik. naj ga obiskujejo, tolažijo; ako je ubog, naj mu dele ln.lošcino. Mrtve sobrate naj spremljajo na pokopališče. Za pokoj njihov naj prisostvujejo zadusnici. Ko se za rajnika daruje presv. daritev, naj molijo zanj sv. rožni venec, psalm ..Iz globočine" in dotično moptev. Mašnik, ki je vpisan v to bratovščino, naj tnašuje za vsakega umrlega sobrata. Bratovščini brezmadežnega spočet j a j e b i 1 sedež v cerkvi s v. Jakoba v Ljubljani. Tam so se vršile njene pobožnosti. Prva družbina slavnost je bila dne grudna t(>25. Skol Hten sam je tedaj opravil ob šumeči godbi slovesno sv. maso na slavo brezmadežni Devici. Naval ljudstva je bil tolik, da se je zdelo kakor bt bil velikonočni pra/mk. ne {>a navadni dcialni dan. Geni nove Marijine družbe so vsi prejeli sv. obhajilo. Tistega dne jih je pristopilo bratovščini ednajst udov med njimi nekaj pleinenitašev. Sprejem v družbo se je vršil vselej slovesno. Kdor seje želel zapisati vanjo, moral se je najprej zgla-siti njenemu spiritualu, ki je bil vselej kak jezuit, ali jezuitskemu rektorju; nato so ga deli na po- dekana Andreja Drobnica. Mnogokrat smo se pri njem le-tod imeli dobro. Človek je občutil nekako izvanredno veselje, občevati s tako pre-blago dušo. Srce je nosil na vedrem iu tako prikupljivem obrazu. A zdaj že počiva tam v domači bloški zemlji Bog mu posladkaj večni mir v grobu na rodnem kraju. I udi od Smarije naprej so prav dobro znali izpeljati železnico z ondotnih višin v ravnino proti »Žegnanemu studencu". Oziraje se po višinah nad to vasjo proti vzhodu sem zopet gledal v duhu nazaj v viharno leto 1813. in se spominjal bojev, ki so se tudi tu vršili takrat med Av Mrijci m Francozi. Moj nepozabni rajni oče Luka so mi pravili, da so uprav eden med taistih usodnih dni potovali v kupčijskih zadevah črez hribe iz Železnikov v Tržič, ko se je vršil boj okoli /egnanega studenca. Dejali so mi: „Ko sem zapisal iz tako velike daljave grom topov, pokleknil Min sredi pota na tla, vzdignil roke proti nebu. in goreče prosil Go;ik ;u-kk 11.1 celi poli in velja po pošti za vse leto (i kron. za pol leta 3 krone, za četrt leta 1 krono •tO vin Zunaj Avstrije velja /a vsi leto 7 kron: za Ameriko 9 kron. Ako hi bil petek praznik, izide .Danica* dan poprej V I pihljam >,• dobivajo posamezne številke po 10 vinarjev v Ivane P i c h 1 e r j e v e tahakarni m KongJesnem trgu. izkušnjo. Ko jo je srečno prebil, bil je sprejet v v bratovščino. To se je godilo o družbinih godovih. Poglavitni družbin praznik je bil god Marijinega brezmadežnega spočetja. Tedaj s0 o č i t n o v cerkvi izjavljali členi te Marijine družbe> d ;i h«»čej«» t r d n o verovati, d a j e bila presv. dev ica brez madeža spočeta in da ji bodo kakor poslušni otroci vsekdar služili. Popoldne -o imeli v jezuitskem samostanu glavni s h od i 11 > o v o S i 1 i nače 1 n iš t v o (magistra tu s.) Prvi voditelj bratovščini, izvoljen na ustanovni slavnosti leta 1625. je bil Burkard Hitzingi do^lavnika >o mu bila Ivan Jakob Kirchmayp deželni tajnik, in Lenard Kabijanic (Fabianitsch)' četrt n i stotnik: tajnik: Ivan Krstnik Jiiger; svetovalci: An irej lirauenvveger, Andrej Hren (Chronh Jurij Planina, Andrej Kapenjager, Frančišek Ciri-anv; učitelj poslušnikom (magister novitiorum) je bil Ivan Čavle (Tschaulee), blagajnik pa Jurij Semen. A bratovščina brez m a d e ž n e g a spočetja >e ni omaje val a le na slavnosti v cerkvi sv. Jakoba, ona je večkrat javno pokazala, kako zelo časti svojo milostno za-vetiiio N a r e j a 1 a je vsakoletne i z p r e v o d e do dveh Marijinih svetišč v bližini ljubljanskega mesta. O Marijinem obiskan ju dne 2. malega srpana s(> krenili družniki Brezmadežne na Rožnik. Prvikrat je šla na ta prijazni holmec bratov-ka procesija leta 1633. V ondotui Marijini cerkvici je bila vselej peta sv. maša in kratka propoved. Nato so se zopet izprevodoma vrnili. Celo deževno vreme ni moglo preprečiti priljubljenega izprevoda na Rožnik. Tej procesiji s e j e k m a 1 u pridružila druga: k Devici Mariji v Polje. Leta 1634. je ustrahoval cesar Ferdinand II. rezensko mesto. V zahvalo za zmago je napravila bratovščina Brezmadežne izprevod v Polje. Večinoma so hodili na to božjo pot s procesijo na Marije sne-žnice dan ■"». velikega srpana. Kadar je prišla v rne- kaka zapreka, preložili so izprevod na drug dan. Večidel ga je vodil kak duhovni dostojanstvenik. n. pr. I. 16K9. dekan in generalni vikar Rossetti, I. 1712. kanonik in stolni župnik pl. Ku-slan. Cestokral je poveličevala izprevod deželna godba. Po pr«»povedi in peti sv. maši se je vračala procesija nizaj k Sv. Jakobu, kamor je dospela krog 11. ure. Poslednjikrat je vprizorila bratovščina brezmadežnega spočetja ta izprevod 1. 1754. Tedanjim družnikom je bilo v Polje predaleč, zato so jeli na Marije sne-žnice dan poslej zahajati s procesijo v ur-šulinsko cerkev. O važnih prilikah je napravljala bratovščina izvenredne obhode. L. 1679. je grozila kuga. Preplašeni Ljubljančani so se zbirali v številnih procesijah in hodili od cerkve do cerkve izkušaje z gorečimi prošnjami odgnati grozno morilko. V ta namen je šla tudi bratovščina brezmadežnega spočetja v mogočnem izpre-vodu iz šentjakobske cerkve v stolnico sv. Nikolaja. Imenovana bratovščina se je vde-leževala običajnih vsakoletnih procesij, ki so jih izprevajali jezuiti iz svojega svetišča. O Te I o ve m so njeni družniki spremljali Najsvetejše s pl a m e n i ca m i. Na svojih izprevodih so nosili členi te odlične družbe srebern bratovski kip Brezmadežne, ki so si ga omislili leta 1636. za 1600 goldinarjev. Leta 1642. je podaril odvetnik Pučar (Putschar) temu kipu primemo sreberno stalo. Imetje bratovščine so množili razni dobrotniki z darovi in volili. Leta 1653. je volil družbi brezmadežnega spočetja deželni kapelan Matija Dienstmann zlato verižico tehtajočo 152 zlatnikov. To verižico so mu v njegovi visoki starosti poklonili deželni stanovi. Baronica Barbara Kacia-nerjeva, umrla dne 3. mal. travna 1673, je ostavila bratovščini sto goldinarjev. Ženske se sicer niso mogle vpisati v družbo Brezmadežne — redni udje so bili samo moški — pač pa so jo podpirale kakor dobro t niče s številnimi darovi. Bratovščina si je omislila svojo opravo: zastavo, svetilnike, tapete. Leta 1649. so odločili iz bratovske blagajne neko vsoto za dostojen pogreb umrlim ubožnim členom. Srebernino so shranjevali v čvrsto okovani shrambi, ki jo je bil podaril bratovščini neki družnik. Imena bratov so se nam ohranila do današnjih dni. Ljubljanski muzej se ponaša z zlato obrezano knjigo v folioob-liki, vezano v rdečem baržunu. Oropana je sicer zunanje ozaljšave — pozna se še, da je nosila nekoč okove, najbrže sreberne — a njena notranja lepota je še nedotaknjena. Naslovna akvarelna slika v knjigi predočuje Marijo, držečo pred seboj zrcalo, ob Marijinih nogah se zvija kača, pod njo Lva z usodnim jabolkom v roki. Nad Marijo ob- dano z angelji je vpodobljena presv. Trojica. Tak je zgornji del te znamenite slike. V spodnjem delu prav pod Marijo so vice v plamenih. Iz njih veje gori proti Mariji vzklik: Radi brezmadežnega spočetja svojega otmi nas, devica slavna, in: Sveta Marija brez greha začeta, reši nas, devica blagoslovljena. Oba ta dva latinska napisa se blestita v zlatih črkah. V ospredju sta dve skupini klečeči in sklenjene roke dvigajoči proti nebeški devici; na eni strani so plemenitaši in meščani, na drugi pa papež, cesar, kardinal, škofje in mašniki. To je bratovska knjiga, ki so zabeležena v njej vsa imena nekdanjih Marijinih sinov zbranih pod zastavo brezmadežnega spočetja. Na prvem mestu je zapisan cesar Ferdinand III. Na listu, ki je odičen z njegovim imenom, je zopet vpodobljena Marija z latinskim nadpisom: In madeža ni na tebi. Pod Bogorodico ie naslikana Noetova ladija; spodaj pa razprostira peroti cesarski orel; v njem stoji cesarjevo ime z letnico 16 - 50. S podobo Brezmadežne je ozaljšana prav tako stran knjige, kjer je vpisan cesar Leopold. Tudi grofu W o 1 f g a n g u Engelbertu Turjaškemu je odločena posebna stran noseča njegov grb in letnico 16 f 60. Vpisani so škofje ljubljanski, na čelu jim Tomo Hren. On se je vpisal dne 8. grudna 1627, t. j. tistega znamenitega dne, ko se je jel javno praznovati praznik svetega brezmadežnega spočetja, kar za svojim podpisom izrečno omenja in dostavlja: Slava Bogu in njegovi veliki materi devici brezmadežni Amen. Dne 26. listopada 1647 je stopil v bratovščino krški škof Frančišek. Zabeleženi so tu: generalni vikar škof Vaccanus, senjski in modruški škof Peter Mariani, prošt Ivan Andrej pl. Stemberg, stolni dekan Ivan Adam Kaisell, ljubljanski prošt in pičenjski škof Gašper Bobek, njegov drugi naslednik v proštiji in kri-stopoljski škof Mihael Kummer pl. Kurn. ski (de Kumberg), Ivan Gregor Dol ni čar ^ Ivan Anton Dolničar, Jakob Schellen-burg in dolga vrsta drugih odličnjakov. Največ je bilo seveda vpisanih navadnih ljubljanskih meščanov, obrtnikov, rokodelcev, trgovcev. V bra-tovski knjigi so vsako leto na prvem mestu zaznamovani načelniki izvoljeni na glavnem shodu, nato so zabeležena imena novih členov. Krog leta 1670. je jcla nekako hirati bratovščina. Prejšnjo slogo so krhali nekateri zlo-voljniki, ki so nasprotovali vodstvu. Njihovim spletkam je vtegnil biti ta namen, da bi se bratovščina drugam premestila. Temu kvarnemu delovanju je storil konec glavni bratovski shod leta 1673., ko se je odločno izjavilo načelo, da se mora vsakdo pokoriti bratovskim pravilom, kdor hoče vztrajati v družbi. Nekdanja gorečnost je iznovič oživela. Darovanja o glavnem prazniku se je vdeležilo tistega leta toliko ljudi, kakor že davno poprej ne; o prazniku Marijinega oznanjenja je bilo sprejetih osemnajst novih članov; na nedeljske shode je prihajalo po 130 bratov. Tudi v poznejših letih je rastlo število členov. Leta 1681. je bilo 48 novih. B r a t o v š i n a brezmadežnega spočetja je preživela jezuite. Bratovska knjiga navaja poslednje načelništvo leta 1783. Po smrti Ivana Adama Fantona pl. Brunna, ki je bil osemnajst let bratovščini voditelj (rector), so se zbrali druž-niki dne 12. vinotoka imenovanega leta pri Ivanu Pavlu pl. Frankenfeldu in izvolili za predsednika ipraeses) škofijskega beležnika Jurija Gollmayrja, za voditelja jezičnega doktorja Ivana Pavla pl. Frankenfelda, za tajnika in blagajnika trgovca Ignacija Fridla. za pomočnike (asistente) trgovca Matija Bartalottija, dr. prava Volbenka Possovitza, trgovca Jožefa Dc»lbrun-nerja, Ivana Nep. Mikoliča (Mickhollit>ciO, Ivana Hanna in trgovca Mateja Frančiška Christana. Potem stoje imena šestnajstih svetovalcev; med njimi se nahaja tudi trgovec Anton Damian. T o je poslednji znak življenja ljubljanske bratovščine brezmadežnega s po čet j a-Kakor toliko njenih sestra, zatrl je tudi njo cesarja Jožefa II. ukaz. Zgled ljubljanskih meščanov je v p I i v a I n a o k o I i c o. V a I v a s o r n a m poroča, da je v njegovi dobi delovala bratovščina brez madeža spočete Bogo rod i cev Št. Vidu nad Ljubljano. Še se hrani v on-dotnem župnem arhivu stara bratovska podobica. Ta dragoceni ostanek nekdanje bratovščine nam kaže Marijo ozarjeno z dvanajstimi zvezdami, ozaljšano z lilijo, ki jo drži v desnici, in stoječo na zemlji; kača, ki se je ovija, ima v žrelu jabolko z dvema perescema; nad Bogorodico plava sv. Duh v golobji podobi. Pod podobico stoje latinske besede: Brezmadežno spočetje bi. I). M. češčeno v šentvidski župi nad Ljubljano. Joh. Georg Grueber Cath. sc. A. V. Omenjena bratovščina je imela >voj oltar, ki >n mu bili podeljeni odpustki leta lf>'»2. V predjožeiovi dobi je štela naša domovina mnogo cerkvenih bratovščin-a največ jih je -talo pod zaščito presv. K'esnjega Teles i in -v I »«»g. »rodice. P» r a t o v s k i zapisniki nam poročajo, da tisti, ki <<> hodili po Marijinih potih, niso bili zapuščeni. Njihova prečista zavetnica sC- jim jc skazovala v dušnih iu telesnih bridkostih vsepomočno mater. P. It. t halji* pruti ». III. nedelja v adventu. On je t'>ti . katiTi in:i nisi mi vtvik-n «-tl črevlj< \ jernu— !H »V »KlVvZilti. t Iv. 1.) Nismo, dragi, prav daleč od tistega veselega dne. ki označil jemo vso njega visokost z izrazom .sveti dan". Po Gospodujem rojstvu v srečnem, presrečnem Betlehemu je postal ta dan njegovega prihoda na svet sveta postojanka za zgodovino vesoljnega sveta t z;i vse narode vseh ča>uv; za vsacega posameznika teh narodov na zemlji; za nas vsacega, kar nas biva na tem božjem svetu; /n vsacega naših zanamcev, dokler ne izdihne po božjem vkrepu tu na zemlji slednji Adamljan. Kateremu dnevu bi torej bolje pristojalo ime .svetega dne", nego temu nad vse blaže-iiiu dnevu? Zato naj pogled na Odrešenikovo vse nas osrečujoče sveto rojstvo dvigne že danes spominj naših duš na tisle srečne trenutke. kadarkoli obhaja - prejemši ga v presvetem zakramentu - vsak nas njegov prihod v svoje srce. V prašate me. dragi, kakošna naj bodo vaša čutila, kadar pride Jezus do vas k o g a prej m e te v s v. obhajilu ? Poslovivši se s sveta je hotel nebeški mojster svojim učencem zapustiti svoje ljubezni spominj. Dragi! A tudi vsem nam in za večne čase je sklenil zapustiti na-se tak spominj, da je prejemajočim ga v sv. ob- hajilu on sam za vselej neizkaljeni vir našega veselja; za vselej vir srčnih tolažil za takrat, kadar se je /oblačilo nad nami in kadar vihar notranjih bojev rohni sko/i našega duha. Ko je osnoval Krist zadnjo večerjo ter jedel svojimi učenci tisto velikonočno jag-nje. koje je vsak gospodar v deželi moral pripraviti svoji družini .vzel je kruh, posvetil ga in razlomil ter jim dal in jim je rekel: Vzemite, to je moje telo. In je vzel kelih in se zahvalil, in jim dal in so pili vsi iz njega. In jim je rekel: To je moja kri nove zaveze, katera bo /a njih veliko prelita v odpuščanje grehov." (Mark. 14. 22 24. - Mat. 26, 2(S -28.) Dokončavši to /a vse čase imenitno dejanje je izgovoril apostolom in vsem njihovim naslednikom do danes in vsej prihodnosti merodajno naročilo: „To storile v moj spominj!" (Luk. 22. 19.) Zato se. dragi, lomi ki sveti kruh in 'pretaka ta sv. rešuj.i kri. kjerkoli v vtisih prijaznih seiih štrli cerkveni stolp kakor mogočen kazalec proti nebu; ali pa, kjer v nebotični visočini tiči kak večidel Bogoro-dičen hram, da smo toliko bliže nebesom takrat, ko smo pozdravit došli to svojo milo mater v nje planinski dom. Zato se, da oživimo v sebi na nebeškega Odrešenika spominj, napravljamo pogosteje ali redkeje — kakor se čutimo vredne — v svoje posvečene kraje na ta nebeški obed, ki naj nam bodi zastava srečnega tukajšnjega in še srečnejšega ondukajšnjega živenja. V adventu po stari šegi svojih prednikov ne bomo zamudili Gospoduje večerje in to posebno še i/ tega vzroka ne, da se toliko vredneje smemo približati božjemu detetu, kadar bo o Božiču pred nas v jaslice položeno. Vprašati se nam je zato: Kakošnih čutil bodi napolnjena naša duša prav takrat, ko se bližamo svojemu Bogu v zakramentu? Živa vera naj bo takratno naše srčno čutilo. Ti si Bog recimo svojemu Jezusu in si postal človek. Danes pa prihajaš še enkrat v naša srca iz nebes. Trdno verujemo. da si pričujoč v psv. rešnjem telesu in te molimo v tem zakramentu. Angelji molijo tega Boga, ki ga sedaj prejmemo v svoja goreča srca. Trdno upanje naj hode. dragi, tvoje čutilo na današnjem veselem adventnem dnevu. Velikih milosti upam od tebe Jezus, ki si se danes ponižal v moje srce: tako govori. Srčna ljubezen naj bo te trenutke Vaše čutilo. Tako-le govorile: Ni bilo zadosti. Jezus, tla si kedaj umrl za nas. Se v zakramentu zapuščenem v svoj spominj se nam hočeš darovati in danes se nam zopet daš in prav dobro vemo. da nas, dokler bomo v živenji, ne pozabiš nikoli. Ker te pa sami dosti ljubiti nismo v stanu, sklepamo svojo ljubezen z ljubeznijo tvoje matere .Marije: vseh angeljev in vseh svetnikov - naših nekedanjih tovarišev na tem zemskem potovanju. Bodite nam vi vsi: Marija, angelji in svetniki - prav vsi nam bodite na pomoč, da smo Jezusa dosti ljubiti v stauu. Prava ponižnost bodi, dragi, sedaj to tvoje čutilo. Spoznavam reci pred sv. obhajilom: spoznavam tvojo velikost in pa svojo nizkost. Z Ivanom Krstiteljem do katerega so po poročilu današnjega sv. evengelija poslali duhovne in levite z njegovimi besedami govori: „On je. kateri za menoj pride, kateri je pred menoj bil in kateremu jaz nisem vreden od črevljev jermena odvezati.14 (Ivan 1,27.) In ponavljaj nad vse ganljive ponižnosti napolnjene besede. s katerimi se mašnik pri sv. maši pripravlja na sprejetje svojega Boga, ko govori: „Gospud Jezu Kriste, ki si svojim apostolom dejal: Mir vam zapustim, svoj mir vam dam - ne oziraj se na moje grehe, nego na vero svoje cerkve . . . oprosti me po tem svojem presvetem telesu in tej svoji krvi vseh mojih pregreh in vsekaterih zlegov ter daj, da se vselej držim tvojih zapovedi ter ne pripuščaj, da bi se kedaj ločil od tebe . . . Prejemba tvojega telesa, gospod Jezu Kriste, na kojo sem jaz nevredni namenjen, naj mi ne bode v sodbo in v pogubljenje, nego po tvoji dobrotlji-vosti v dušno in telesno varstvo in zdravilo.44 (Iz predobhajilnih molitev.) Ob trenutku pa. ko si namenjen zavžiti prsv. rešnje telo. ko klečiš tam pri obhajilni mizi govori takrat z vso vnemo svoje duše besede: Jezus, tebi živim; Jezus, tebi umrjetu; Jezus, tvoj sem ž:v in mrtev. Bodi tudi ti vse moje naslednje živenje moj Jezus. To in enako, dragi, naša čutila, ko pristopamo pričakovanja prihodnjega Odrešenika navdahnjeni do svojega adventnega sv. obhajila. Bodi nam v današnjem sv. evangeliju slavljeni veliki predhodnik Kristov. sv. Ivan. navoditelj da se vsak nas prav resno vpraša ob Gospodnji mizi: „Kdo si ti?" (Ivan 1. 19.) Ali si pač vreden? Odgovor: ..Nisem." (Iv. 1. 21.) Dragi vreden ne a ponižen. Kolikor ponižneji. toliko vredtieji. in tem ponižnostnim potem, le zaupaj! postaneš kar človeka moč vreden. V to ime naj te blagoslovi božično dete. v jaslice položeno. Amen. Zatrte nekdanje cerkve in kapele ljubljanske. 10. Cerkev sv. Jožefa. (D.iijt.) Diskaleeati na slovenskem s 1 o v < t v c -nem polju. Med pisatelji 17. in IS. stoletja nahajamo nekatere ljubljanske diskalceatc. Ne bom našteval tu onih, katerim je pišočim rabil latinski in nemški jezik, o m enim 1 e t i > t i h vrlih mož, ki so v samostanskem zatišju na Ajdovščini v tedanjih za s 1 o v e n š č i u o n e r o d -n i h č a s i h sukali p e r o v u a s e m j e -z i k u. Prvi med njimi je bil o. P rančisek K s a v e r i j a u a I g n a t i o, rojen nekje na Kranjskem. Prej se je pisal za Gregorja Litre n c ti (Worenz). Di-kalceat-ka kronika ga navaja prvikrat leta Ki!L\, ko je postal Mibprijor ljubljanskega samostana. Ko se je bil meseca vinotoka istega leta odpovedal prijoiatu Sležan o. Celestin a s. Michaele, nadomestoval ga je j 22 * IZ nekaj časa o. Frančišek kakor vikar, dokler ni po>taI leta H i! 13. prijor. Leta 1094. in 1097. so ga zopet izvolili za subprijorja, leta 1703. za pri-jorja in po minuli triletni dobi iznovič za sub-prijorja. To dostojanstvo so mu naklonili zopet leta 171.s. Leta 1722. -o ga zadnjikrat izbrali za prijorja. O. Frančišek je bil neumoren in zelo marljiv domoljuben pisatelj v slovenskem jeziku tako ga opisuje njegov soredovnik o. Marko Pohlin v svoji ..Biblioteki" omenjaje dveh del, ki st;i osiiili v rokopisu ju sC hranili v diskal-eeatski samostanski knjižnici. Spisal jL>: „Nove b e s e d n e b u g v e , ali u s e h z h i h e r - ii e h b e s e d \ . Iioc est: Dictionarium latino • -.iruioiicum. 'Dodani, v stoticah nedostatni leto-k.t/ naznanja, da je bil ia slovar dovršen I. 1710. 1'oli g .besednih bukev" je ostavil o. Frančišek v rokopisu: ..Z I u Svetu Pismu novega inu s • r 1 g a I e s t a m e n t a" v šestih /ve/k:h. t >be deli navaja o. Marko, kakor sem ze p.ipomu l; a Levstik ga precej osoruo zavrača oeitaje mu iazinvost Zvon" 1881. str. 784). < >n uk ni. da je o. Marko .izpod pazuhe vzel • »te.i \ oieiu .1" pripisovaje mu po krivem deli, ki jima j.- bil baje pi-atelj Matija Kastelec. Priznavam. da lep ua o Marku marsikatera hiba; a •'a si j/juisljal kar na celem slovstvenike. >a:eii«: ni biio, kaj takega mu vender nihče ne lil« v joJi.kati. (i-.rr naveilein podatki iz življenja l iiičiska svedočijo. 1 ]:s je bii to odličen, za -..•»j ud zelo zasluzen m.>z. V dostojanstvenih a; ii, njegovih je med leti 1700. in 1718. za-'!• isteii presledek. ki mu je dal dovolj časa, da -v }• m-»g ! P'»s\eliti knjižnemu delovanju. Da -v jv o 1 t.mvišek res bavil s s|ovstvovaujem. p:iv.i temu je njegov vrstnik tire gor Dol-n ; , .1 . ki • •uicui 1 v s\oji .Bibiioth. Labac. pi'l■!. med tiiueniii domačimi pisatelji tudi »\Vo-'eiii a. njvgo\cga la.ai-k »slovenskega slovarja (!>.. o«i irjuTii La ii:• -Slavoni; umi. Prebivsi oseni-ais . i, r \ meniski talji ji- preminil dne J- ro/uika 11 K> >i.ir 71 K '. 4 > I . d e 1 1 s n j j v i t a t e B. V. M.. I i: a 411. izven e i.i imviii>van I - n a v i j Ze-r •» v • l \ v ' .t ». jt. pos|ovetiii leta 1 7mt. Ie!« r. i- i ..i! 1 P :»erta Bciiarimna .de .isceii-- o i ;ik;i:' .ii ! >, on per st ,j.1 - r.-rum creata-•i»u: I «i !!-•:«•. p:v v »! jt. oMal iKiiatisiijeii. \ p:v. n.oii.tkev «!o\ciiskiii narodnih pi sin diskalcea! o. D i s m a s .1 >. L I 1 - s a b e t h a iz Šiške. Predno se je -- 21 let star po*bosačil, pisal se je za Jožefa Zakotni k a (Sakotnek). Pozneje je bil propovednik v Streli na Sleškem, naposled kurat v Brausse, kjer je umrl leta 1793. O11 je zapisoval pesmi, ki jih je slišal med ljudmi: o Pegamu, o Juriju Kobili, 0 Kralju Matijažu, o lipi na Starem trgu, o lepi Vidi in druge. Omeniti treba dveh diskalceatov členov „A k a d e m i j e o p e r o s o r u m", ki je oživela iz nova leta 1/81. Prvi je bil Tržičan o. 1 v a 11 D a m a š č a 11 a 11 o 111 i 11 e M a r i a e. Njegovo akademiško ime je bilo 11 t i 1 i s, svetno pa Feliks D e u. Bil je modroslovja in bogoslovja lektor v Ljubljani. Tlačilo ga je več bolezni. najbolj protin. Lajšal si je bolesti pesniko-vaje. kakor poroča o. Marko v svoji »Biblioteki". Smrt ga je rešila trpljenja v Ljubljani dne 7. listo-pada 1788. On je izdal prvi slovenski zabavnik: »Skupspravljenje Kravnskeh Pisaniz od lepeh umetnost" leta 1779. in naslednje dve leti. V rokopisu je ostavil gradivo „Pisanicam" za 1. 1782. in 1783. V letniku 1780 se nahaja libretto opereti enodejanki »Belin", ki se pripisuje Devu. Drugi akademik imenovan »N o v u s" je bil o M a r k o a s. A 11 t o 11 i o P a d. po rodu P o h I i 11 , rojen dne 13. malega travna 1735 v Ljubljani, umrl dne o. svečana 1801 ali 1804 (gl. »Lj. Zvon" 1881 str. 099). Komaj dvanajst let star se je pomenišil ogrnivši si diskalceatsko haljo. Študiral je v Marija Brunu na Nižjem Avstrijskem Na Dunaju je slušal bogoslovje. Njegovo ime je prvikrat zabeleženo v diskalceatski kroniki uue 28. velikega srpana 1703 na sv. Avguština dan. ko je kakor slovenski prazniški govornik poveličeval tega mogočnega zavetnika diskalceat-skega reda. Pol leta pozneje — malega travna 17CI so ga izvolili za nedeljskega propoved-nika. Cestokrat je bil povabljen o. Marko za slavnostnega govornika. Dne 9. kimavca 1770 so praznovali sirokorokavi avguštinci god prenesenja podobe Marije dobrega sveta z možke na žensko stran Poleg subprijorja je poveličal t<> znamenito slaviui-t s propovedjo o. Marko. O devetdnev-niei s v. Ivana Ncpomučana dne 21. velikega travna 1771 je propovedoval pri Sv. Petru. Dne 4. kimavca istega leta je slavil s slovenskim govorom sv. Pozahjo v iijeiiem svetišču na Gradu, takisto sv. Ivana evangelista o njegovem prazniku v domači cerkvi >v. Jožeta. Kdaj je nastopil ua pro-• XXX ..ij« j»mi< t-A" ^ J- • K^VlTV. ftm. ^ ^ C S Iz sveta. Francoski mladeniči pri papežu. V nedeljo lh. oktobra je papež sprejel v avdienci irancoske mladeniče, med njimi mnogo dijakov iu delavcev. Bila sta navzoča tudi J francoska skoia. Sveti oče je v svojem nagovoru povdarjal, da n.sj -e mladeniči ravnajo po geslu: Pobožnost. izobrazba, delo. Njihov.« pobožnost naj h' ne straši svetnih ozirov. Pri pouku naj se zlasti trudijo, da bodo znali znanstveno braniti sv,,je versko prepričanje in ovreči ugovore nasprotnikov. Temu pa naj sledi delo, ki bodi apo- stolat za ljudstvo v edinosti s škofi. /upnik Moj/ii Kmnunr Avstrijski škofje in metropoliti s,, i/daii času zelo primeren pastirski lis:. Jedro njegovo obsega naše geslo: ,\h' za vero. dom, cesarja!' Mnogi se odvračajo dandanašnji od vere. ki jo uči s\. katoliška cerkev. Mnogim je oiinznilo srce do avstrijske domov ine in do njenega vrhov nega gospodarja. Spoštovanje do v.sjih obia-ii gine. Nemir med narodi narašča. Zal«. s\aie sk-eji svoje podložnike in jih resno opominjajo. da naj dajo Bogu, kar je božjega in cesarju, kar je ce sarjevega. Nekateri oddelki cikajo prav zei«» na k. š. Napotnikovega sv. Pavla. Ti M n.i/ori. pripovedovani celo s temi istimi besedami. Razumevati j«. t«> zel«» lahko onemu, ki v. da jv k. s. Napotniku zei«» v ažna l>e «ed \ v posveti' avstrijskih skoiov. u Iz domovine. Javna proslava Brezmadežne v Ljubljan* Poleg jiobožnosti. ki jm j bilo ukazalo skoi j-stvo s. dan vsakega let<»snjega meseca (ozuoiu i v nedeljo pt» tem dnevu). odusevljale «jr.l>-Ijauskc vernike v pncujoceiu jubii« p;em leli. nekatere očitne siavn«»s!i n i - i .i v«» P»rezuiade/ui. .Danica" je ze povedala, t iko -o s, Jt vpr.-vodoma poklonili I i n «> v c a n i na in m g i sui.una dan. Veliko -lavnos« na »M bre/m idezm Devici je vprizoriio k r s c a n - k «• socijalno delavstvo 22. ned I«» po biukostih * ne Ji v. uolok i p »poldne letaj jr d- _kat hsr.o društvo z d e I .1 i k e" s|n.il»:tlj t! s, * letnice -v««jega obstoj.« J»l.»go«, vi:, n<»v«» .i- : •«. To -t je zgodil«« n.i j »vnem s- :; .4»l>skeUi !r.;r pred kipom Brezuiade/ne. r.|e. ji govor propovedoval je kanonik di. .\ndnj K aum m potem litanije pred Najsvetejšim, prinesenim iz cerkve >v. Jakoba. Pri Sv. Petru >o na slavo Brezmadežni ponavljali sv. misijo n izz i 22. vinotoka t. j. sobote zvečer do 25. t. j. srede zjutraj. Kakor pred polčetrtim letom o> tudi sedaj S« ntpelereanojn niisipnariii č. oo. frančiškan!. Mn. >_'• • j r 11 je prejelo s v. zakramente in odpustke !»siednj>» nedeljo po hinkostili dne 2o 1 si..j»ada je proslavljala Brezmadežno zelo sijajni, s | ,, . e n s k a moška Mariji 11 a d r u z b i . ki ima sVjc/ v nemški cerkvi. Iz tega ^vetisča -e j«, litega dne popoldne o pol-stinii pMinikal številen izprevod po Gosposkih ulicah \ ursiiiiiivko eerkev. Na čelu procesije so no-:!i mladenič; dnistvetnki veličasten kip Brez-lli.uk zne. ki S,, - . %p;emljaie i »v I •» oblečeni svetilke. listni /. j s 11 *. j,.- \ ilii.il*» p.ed Najsvetejšim. Ki ga je nosil premiiosiivi vladika Anton Bo-11 a v e n t n r a . spremljan od kanonikov iu drugih duhovnikov. On je tudi v ursul tiski cerkvi imel sj.jvnohtni govo;. Ob najlepšem jesenskem vremenu so e izprevodniki večumma z gorečimi svečami \inili po Vegovih ulicah v Križevnike. k Preč. gospod stolni dekan Andrej Zamejic je dovršil minulo nedeljo dne 20. t. m. 80. leto dolga doba, posvečena od prvega do zadnjega hipa Bogu. vion; ,vini. časni iu večni blaginji bližnjega. Z veselo zavestjo sC prezaslužni zlato-mašnik oziia nazaj \ minulost, a uadepoln mu je po pravici pogled tudi v bodočnost, saj mu je zagotovljeno po tako plodonosnem delovanju neskončno plačilo. Pred 50 leti je urejeval „I)a-nic >-; zato >e uri njegova gojenka v velepošto-v.uiju klanja ob Mi. roj^tvenem dnevu že leča, da mu nakloni Vsemogočni i ta zemlji demaiilito, ob skrajni meji človeškega življenja pa nebeško diko. Zrnje. Resnico redko kdo najde. Zakaj? vprašuje višji skot \Vhatelv in odgovarja: „Zato, ker ljudje bolj izkušajo. da bi resnico spravili na svojo stran. nego pa si prizadevajo, da bi sami bili na strani resnice." Gnila in strasti se vojskujejo zoper resnico in temne razum. Združenje duše z Bogom je edino sredstvo, ki si ž njim morem osvojiti resnico." N. Ž. Najkrutejše zveri, Teokrlt a. grškega modrijana. so vprašali: Katere zveri se ura zde naj-kiiitejše? .V gozdovih iu v gorah so levi in medvedje, \ mestih in vaseh pa zapeljivci in ohrekovaici" tako je odgovoril modrijan in modrec je pac vedeti moral. <> Kazimir. Ljubljanska škofijska kronika. Premilostni gospod knezškof I j ubijali-ki dr. Anton Bonaventura Jegiic se je odpeljal S. oktobra na Vipavsko, kjer je imel vizitacijo od '.). '21. oktobra. Birmancev je bilo v Vipavi 154, v St. "vidu 1!7. v Lo/icah o5, na Vrabčait v Podragi 5-J. n.. Vrhpolju !>5, v Bu-danjah li l, na Gočah na Hrzclju 33, na Slapu Vk na Planini 78, na Colu i28, v ivdkraju lil, v Sturiji i58. na l"sijn h5, skupno i3!'>8. Posvečeni sta bili hkrati župni cerkvi na Vrhpolju in v Podkraju. Po opravljeni vizitaciji se je odpeljal na Sv. Goro pri Gorici in 25. oktobra \ Trst obiskat milost, škoia dr. Nagla. Zvečer se je povrnil v Ljubljano. 30. okt. je blagoslovil zastavo ntladeniške Marijine družbe v Predosljih. 1. nov. je imel v stolnici slovesno sv. mašo; 2. nov. je maševal pri sv. Krištofu. 3. n v. jc posvetil novo cerkev oo. k lnuzijauov v Pletrijah. I. nov. se je odpeljal v G.» ico na proviucijaluo posvetovanje, t), nov. se je povrnil iz Gorice. 7. nov. se je odpeljai na Dunaj na škofovsko posvetovanje. 12. nov. se je povrnil in se odpeljal v Trebnje, kjer je 13. posvetil nov veliki altar v prenovljeni župni cerkvi v Trebnjem. 20. nov. je vodil procesijo na čast Brezmadežni od nemške cerkve do ursulinske cerkve in je tu tudi pridigal. .Danica" iztraja vs ik petek na celi ;>«>li in velja po pošti za w K-to »i kron, za pol leta krone, zi ccft leta 1 sm •o vin Zunaj Avstrije velja za v>e k t«» 7 kron: za Ameriko w kron Aiv > i>i i>:l p, tek praznik, izide .Danica" dan poprej V I.jiililj.ini s il..|»i\»jo posamezne številke po 10 vinarjev v Ivane l»i c h 1 er j e v e taliakarni na Kongjesnem trgu.