374
Politične stvari.
Iz avstrijske delegacije.
a) Redna vojna potrebščina.
0 razpravi redne vojne potrebščine ni omeniti posebnega, kar pa se je omenilo vendar-le bolj pomenljivega v finančnem odseku delegacije, je sledeče:
Kojnica se je na Ruskem zelo, enako na Francoskem,  pa tudi  na Laškem pomnožila,   pri nas se to ni
storilo, vendar pa se je izreklo za potrebno, da se ima še krog 1000 konj več izurjenih in pripravljenih tako, da jih za slučaj vojske ni treba še le kupavati in uriti. Taki konji sprejmo se v vojno, tam se izurijo in potem oddajo kmetovalcem v rejo in rabo. ki so vezani, konje dobro preskrbeti in vsako leto za par tednov pripeljati k vajam, po minulih 6 letih pa takim kmetovalcem pripadajo konji v last. Tudi oprava vojaška bode se nekoliko pripravnejša naredila, deloma po izgledu nemške vojne pa z večjimi premembami, ker se bode pa ta ponovila polagoma, ne bode prizadela večjih stroškov.
Glede zboljšanja hrane za prostake nastala je zelo živahna razprava. Poročevalec dr. Matuš zagovarjal je sklep, po katerem se skupno ministerstvo poziva za vojake vpeljati tudi večerjo, in je v ta namen navajal številke o slabotnosti sedanjih novincev.
Drugi govorniki, izrekoma dr. Hausuer, ugovarjal je, da slabotnost novincev k večjem dokazuje, da imajo ljudje v obče preslabo ali prepičlo hrano, ne pa vojaki; temu dodajali so še nekdanji vojaški delegati, da skušnja kaže, kako pri vojakih strogeji red po vsem nadomesti, za kar bi bila tu ali tam hrana morebiti bolj pičla, ker je dokazano, da so se novinci uže v teku 2 do 3 mesecev izdatno izredili in postali krepkejši. Vrh tega ima uže sedaj vojno vodstvo sredstev na razpolaganje, da vojaki takrat, kedar izredno trpe, tudi dobijo izredne hrane, tako, da jim v obče ni nikdar silo. Ako bi se hotelo vsakemu prostaku privoliti večerja vrednosti 4 kraje, treba bi bilo v ta namen vojne potrebščine zvikšati za 3 do 4 milijone goldinarjev.
Konečno se je dotični sklep sicer ponovil, toda prevladalo je prepričanje, da se ti stroški še lahko vtrpe, dokler se naše denarne razmere sploh izdatno ne zboljšajo.
Vprašanje delegata dr. Poklukarja zarad varnejega spravljanja zalog žvepla pri kamniški tovarni za smodnik — in pa glede pospeševanja zgradbe železnice z Ljubljane v Kamnik, omenile so „Novice" uže na posebnem mestu zadnje svoje številKe.
b) Izredna potrebščina za vojno.
Pri tem proračunu razpravljal se je najimenitnejši predmet v letošnjem zasedanji, namreč: puška repe-tirka z malo kroglo.
O tem vprašanji govoril je vojni minister v dveh sejah blizo štiri ure.
Ni vse za javnost, kar je povedal, toda ravno ono, kar ima ostati tajno, nima ni&akoršne zanimivosti za prebivalstvo sploh.
Bistvo vprašanja je sledeče: Puška v obče ostala je nespremenjena po obrazcu Manliher j evem, ki se je sprejel, kupil in začel izdelavati uže lansko leto. Lansko leto izrekel se je pa vojni minister zoper drobneje krogle (mali kaliber) trdeč, da bi se za tega moral iznajdeti še jakejši smodnik, katerega sicer poskušajo uže Francozi, ki pa do sedaj še ni zanesljiv. — Do sedaj pa se je vojni minister vsled razumnega poskušanja  prepričal,
375
da  se  tudi  s sedanjim  črnim   smodnikom   more  boljše streljati z malo kroglo.
Prve poskušnje z malimi, jeklenimi kroglami se niso obnesle, ker so uže po par sto strelih pokvarile puškino cev. — Sedaj sprejete krogle, osem milimetrov debelosti in pa z drugačega jekla, katerim je treba mnogo manj smodnika, pa so se izredno potrdile, ker po 6009 strelih nesle so prav enako dobro.
Vojni minister je uzor dobrega profesorja, ker je to tudi bil, in ta njegova spretuost zagotavlja govorom njegovim v stroki orožjoslovja — večinoma poseben vspeh, ker ou zna govoriti enako temeljito, kakor razumljivo tudi za nestrokovnjake, vrh tega pa dokazuje tu in tam s kratkimi lapidarnimi stavki.
Letos imel je braniti vendar deloma sitno stališče. Potem ko je vlani zagovarjal veliki kaliber in vpeljavo malega kalibra, storil odvisno od iznajdbe hujšega smodnika, moral je letos priznati, da to ni tako. Glavni ugovor bil je torej prijeti z reko: „zakaj pa že vlani ni tega skušal, s tem bi se bili prihranili stroški  za  letos  izdelane  nove  puške."
Ministrovo dokazovauje vrtilo se je ravno krog te točke in dokazal je, da se vlansko leto izdelovanje pušk ni smelo več odložiti zarad nevarnosti vojske, do-tedajne skušnje pa so bile odločno zoper mali kaliber.
Ker pa minister ve ceniti velko pomenljivost malega kalibra za vojskovanje sploh, zato pa ni nikdar nehal nadaljevati dotično poskuševanje in letos je lahko trdil, da je bil vspeh tako sijajen, da se ne le splača, zapustiti stare, velike svinčene podolgaste krogle, temveč to sprejeti, načeloma tudi kot pravilo za vso vojno ter polagoma vpeljati.
Razun poročevalca dvornega svetovalce dr. Czer-kavskega zahtevala sta daljnih pojasnil samo dva člena finančnega odseka, namreč dr. Sturmin dr. Rieger. Prvi govoril je dolgo, omenjal vseh, po strokovnjakih mu navedenih napak Manlicher-jevega obrazca, to da prizadeval si je prav zelo grenko jedro svojih vprašanj devati v posodo sladkih besed. Pa vse to mu ni mnogo koristilo. Minister bil je vendar jako razburjen ter mu je takoj, dolgo in zelo ojstro, deloma prav osorno, odgovarjal, tako, daje bilo videti, da se čuti osebno žaljenega.
Še le zadnje besede dolgega odgovarjanja bile so nekoliko mečje. Dr. Sturm pa je bil tudi po osornem odgovoru videti hladnokrven ter je še ministru izrekel prav gorko zahvalo za temeljito pojasnenje važnega vprašanja. — Dr. Rieger naglašal je brez ovinkov poglavitne prednosti Trnka-ove puške, da je mnogo prosteja v sostavi mehaničnih delov, da je vsled tega brščas menj končljiva in da je po izreku strokovnjakov gotovo za 10 gld. ceneja. — Temu govorniku zavrnil je minister prosto in nikakor žaljivo, da se je puška poskušala po vajaško-tehniški komisiji in pa po drugi od te neodvisni strelski komisiji, obe ste sicer priznali odlično prostost mehanizma, toda enako soglasno in odločno ste se obe izrekli, da puška  ni  za  rabo,  kar
pričata uže prejšnji dan prečitana zapisnika. Sklepal je minister toraj lahko z izrekom: „Kaj mi pomaga nižja cena. ako se pa puška ne sproži." Vrh tega omenjal je še, da je Krnka sam streljal z njo, da jo je skrivej med streljanjem mazal z oljem iz kav-čikove žgoge, pa vkljub temu ni se mogel kaj, po 200 strelih puško prostovoljno umakniti rekoč, da ravno ta ni dobro narejena.
Ako toraj Krnka ene same puške v celem letu ni mogel napraviti tako dobre, da bi se vsaj ta obnesla pri poskušnjah, ni dvomiti, da je napaka v sistemi in mehanizmu, ne pa v izdelku.
Po teh razpravah sprejel se je predlog vladin po načelih ministrovih soglasno in načelnik odsekov izrekel je ministru v imenu in s pritrjenjem njihovih členov zahvalo.
V jnvni seji delegacije ni pri tem — glavnem — vseh letošnjih vprašanj, — nihče razun poročevalca črh-nil besede.