Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorske ulice štev. 16.
Z urednikom se more govoriti ▼sak dan od 11.
do 12. uro.
Rokopisi bo ne vračajo.
Inserati:
ficststopna petit-vrata 4 kr., pri večkratnem ponavljanji dajo ae popust.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja- vsak dan. razen nedelj in praznikov ot> £5. uri zvečer.
Velja
za Ljubljano
v upravnižtvu: ca oolo loto 0 gld., za pol leta 8 gld., za četrt lota 1 gld. 60 kr., na meBOC 60 kr., poSiljatev ti a dom velja me-sočno 9 kr. več.
Po poiti velja
za oelo leto 10gl., za pol leta 6 gld., za četitleta2gld. 60 kr. in za jeden meaec 86 kr.
Štev. 237.
V Ljubljani v četrtek, 11. decembra 1884.
Tedaj I.
Angleška volilna reforma.
—m.— Stari Gladstone stopa na poti volilne reforme neprenehoma dalje. Dne lega decembra predložil je spodnji zbornici zakon o novi razdelitvi volilnih okrajev in s tem sklenil velevažne premembe, katere namerava njegov kabinet uvesti v ustavnem ži-venji britanskih otokov. Prihodnja zbornica bode sestavljena uže po novem zakonu: na podlagi volilne reforme in novih volilnih okrajev zbrani bodo izvoljenci svobodne Anglije, in sivi premier bode lahko z zadostenjem gledal na jedno najvažnejših reform, kar se jih je vršilo v kupčijskem narodu onstran velicega kanala v teku zadnjih desetletij.
Znano je, kako počasi se razvija ustavno angleško živenje. Uže pričetkom tega stoletja javljali so se glasovi, ki so zahtevali, da se odpravi zastarela volilna sistema in preustroji volilni modus v spodnjo zbornico. A skoro trideset let bili so ti glasovi jednaki onemu vpijočega v puščavi; pripoznavala se je splošno velika krivica obstoječega volilnega reda, dokazale so se čez mero vse hibe in pomanjkljivosti volilnih zakonov — a zastonj. Počasi vršil se je proces in še le 1. 1830 prišla je prva volilna reforma na beli dan. Ta reforma odpravila je dokaj nedootatkov, podelila mnogim krajem poslance, drugim, neznatnim jih vzela, a vender tudi ni zadostovala zahtevam časa in napredku bogatega naroda. Kmalu po njenem rojstvu vzdigovale so se nove pritožbe in burni glasi jeli so zahtevati novo preustrojbo. Med tem, ko se je vršila ta agitacija, zamrl je zopet jeden rod in prešlč je v novič nad trideset let. Stoprav 1. 1867 dognana je bila druga volilna reforma, ki je ostranila zopet dokaj poslancev neznatnih, malenkostnih krajev in podelila drugim cvetočim in rastočim skupinam volilno pravo.
V	tretje vzel je Gladstone volilno reformo v roke in dal ji lice, ki nam znači velik in vesel napredek v ustavnem živenji svobodne Anglije. Nad dva milijona več državljanov dobi po novem zakonu volilno pravo in stara nejednaka razdelitev poslancev morala se bode umakniti pravičnejši, jednakomerni razdelitvi.
Listek.
Ivan Fedorovič Šponjka in njegova teta.
Ruski spisal Nikolaj Vasiljevič Gogolj, po*lovenil XY.
(Dalje.)
III.
Teta.
Teta Vasilisa Kašparovna imela je v tem času okolo petdeset let. Omožena ni bila nikdar, in kakor je sploh navada, pravila je, da ji je njen deviški stan ljubši nego vse. Sicer pak, kolikor se spominam, ni je tudi nobeden snubil. To je prihajalo od tega, ker bo Ysi možje občutili pri njej nekak strah in nikakor niso imeli poguma, razodeti ji svojo ljubezen. »Vasilisa Kašparovna je jako značajna!" pravili so snuboki, in po polnem prav,
Pri tem pa postopa Gladstone zelo zmerno in povsodi se priznava, da ne krati starih pravic in ne žali nekdanjih prednosti tega ali onega volilca, te ali one volilne skupine. V prihodnje bode pač veljalo pravilo, da voli vsacih petdeset tisoč d uš jednegaposlanca, a pri tem premier ni po polnem zbrisal starih volilnih okrajev, ki se krčevito držč nekdanjih svojih pravic in jih branijo z vsemi sredstvi. Samo ako imajo manj nego petnajst tisoč prebivalcev, zgubč svojo samostojnost in se pod-redč drugim, drugače pa imajo še vedno pravico, voliti si jednega poslanca, ako znaša število njihovih duš več nego petnajst in manj kot petdeset tisoč duš. Mesta med petdeset do sto in petinšestdeset tisoč ljudi volijo po dva poslanca, večja mesta pa se razdelč v volilne okraje po petdeset tisoč prebivalcev.
Tako je Gladstone skušal združiti stare pravice z novimi, tako je posredovalno posegel med navidezne nekdanje privilegije in politične zahteve, katere tirjajo novejši časi. A čeravno ni po polnem odpravil starega kopita in je dal osiveli preteklosti dokaj velevažnih koncesij, mora se vender njegova volilna reforma smatrati za jako važno in pripisovati se ji mora velik napredek. Temelj spodnje zbornice se bode preustrojil in poslanci, ki bodo po prihodnjih volitvah zasedli svoje sedeže, smeli se bodo v pravem pomenu besede zvati narodne, ljudske zastopnike angleškega ozemlja. Nova razdelitev volilnih okrajev ima svojo podlago v prav demokratičnem principu, da se volilno pravo razdeli jednakomerno po vsej deželi, da nema jedna — morebiti malenkostna historična skupina več pravice nego druga, ki je nastala v novejši d6bi ter prekosila staro sestro v vseh strokah javnega ži-venja. Za to lehko razumemo veselo upanje angleškega naroda in razumljive so nam besede, katere piše angleški vplivni list: „Spre-je|m volilne reforme pomeni nov oddelek v zgodovini devetnajstega stoletja; nikdar poprej se ni položila tako mirnim potom v roke velike mase tolika moč.“
Staremu premieru pa donč iz vseh strani glasovi priznanja in zahvale nasproti za veli-kansko delo, katero hoče skoro dovršiti. V
tem navdušenji pozabi hvaležni narod marši kak dogodek v vnanji politiki, ki morebiti ne kaže ravno posebnega razuma Gladstonovega za razširjevanje stare britanske slave in moči v ptujih zemljah; opozicija ne dobiva tal in priznanja — kajti kedo bode toliko skrbel za one daljne razmere, ko se odpira doma tako lepa bodočnost in se pričenja nova doba svobodnega, ustavnega živenja na ponosnih oto-cih. To dobo pa je otvoril sivi voditelj angleške usode in za to razumevamo ogromno popularnost premierovo, za to ložej spoznavamo, kako ga ne omaje nikak napor sovražnih strank in mu ne razdere kompaktne večine — saj je on stvarnik volilne reforme, po kateri hrepeni angleški narod uže skoro tri človeške dobe, za katero se trudijo najblažji duhovi uže, odkar se je pričelo devetnajsto stoletje!
Zakon o volilnih okrajih pač ne bode še tako hitro rešen, kajti poslanci šli so sedaj na božične počitnice in se snidejo še le meseca februvarija prihodnjega leta. Ko pa stopijo v novič skupaj, tedaj pa ni dvoma, da bode sprejet v tej obliki, kakeršno želi Gladstone sam, Cel6 opozicija se bode varovala, pobijati popularno reformo; nakopala bi si tedaj na glavo velikansko odgovornost, da je skušala preprečiti tretjo in najpopolnejšo volilno reformo, katera se je uže pred zakonito veljavo toliko ukoreninila v masah, da se ji pač ne bode nihče upal principijalno oporekati.
Se v6, tajiti se ne more, da ima Glad-stonova volilna reforma tudi svoje pomanjkljivosti in nedostatke — a katero človeško delo jih pač nema? Vrh tega pa je Gladstone sam izjavil, da je vlada pripravljena, sprejeti razne popravke, ako bode spoznala, da imajo pravi temelj in da obetajo koristi. Glavnih potez svoje volilne reforme pa premier pač ne bode dal omajati; te bode branil z vso svojo mladeniško zgovornostjo in onim navdušenjem, s katerim starček še vedno ogreva svoje prijatelje in zmaguje svoje nasprotnike. Volilna reforma ima v tolikih momentih osigurjen svoj sprejem, da zamore Gladstone mirno pričakovati dotične debate. Z upom konečne si-
kajti Vasilisa Kašparovna znala je vsakega tako obdelati, da je bil bolj tih nego trava. Pijanca mlinarja, ki ni bil za nobeno rabo, cukala je vsak dan s svojo moško roko za lasi in brez nobenega drugega sredstva naredila je iz njega zlatega, a ne navadnega človeka. Rasti je bila skoro vojaške, in grobost in moč njena je bila ti rasti po polnem primerna. Zdelo se je, kakor bi bila narava napravila neodpustljivo napako, ko ji je določila, da mora o delavnikih nositi temno-korično krilo z malimi pletvicami, o nedeljah in v svoj rojstni dan pa rudeč kašmirski šal, ker bi se ji bili pač boljše prilegali dragonski brki in dolgi črevlji. Zato pa so njeni opravki bili po polnem primerni njeni postavi: ona se je sama vozila v čolnu in je boljše vesljala nego vsak ribič; streljala je divjačino; pazila je na kosce v enomer; znala je natančno, koliko dinj in tikev je v baštanu; jemala je po pet kopejek vozarine od vsakega voza, ki se je peljal po nasipu; lezla je na drevesa in tresla sadje; tolkla je lene podložnike s
svojo strašno roko in pridnim dajala je z ravno tisto roko kozarček žganja. Skoro ob jednem se je kregala, barvala prejo, letala v kuhinjo, napravljala kvas, varila medeno spravo, klatila se ves dan okrog in povsod prihajala je o pravem času. Nasledek je bil ta, da se je malo imenje Ivana Fedoroviča, ki je štelo pri poslednji reviziji osemnajst duš, vedno bolj razcvitalo v pravem pomenu te besede; kajti ona je jako vroče ljubila svojega netjaka in je skrbno shranjevala ztinj vsako kopejko.
Ko je prišel domov, se je življenje Ivanu Fedoroviču po polnem spremenilo in zasuknilo na vso drugo plat. Zdelo se je, kakor bi ga bila natura nalašč vstvarila za oskrbovanje imenja z osemnajstimi dušami. Teta sama je zapazila, da bode izvrsten gospodar, ali vender mu ni dovolila, da bi se vtikal v vse oddelke gospodarstva. „To je še mlad otrok!“ pravila je navadno, ne gledč na to, da je Ivanu Fedoroviču le malo manjkalo do štiridesetega leta: „Kako naj bi vse vedel!“
jajne zmage poda se lahko v Howarden, praznovat božične praznike; kar je pisal, ne more se podreti.
Dr. Riegerjev govor.
(Dalje.)
Kočljivo je slovaško vprašanje. Mi imamo od nekdaj Slovake za svoje najbližje brate, za kri od naše krvi in o tem je pričala tudi zgodovina našega kulturelnega razvoja. Slovaki so od nekdaj, v kolikor so se poskušali v slovstvu, to storili v češčini. Od Benedikta, Vudoženina in Jasenskega, ob času največjega propada češkega slovstva, imeli so Slovaki v svoji sredini odlične literate, kakor Kožnaja, Rybanija, Palkoviča, Sleško itd., kateri so slovstvo v češkem jeziku pospeševali, dokler nista konečno iz Slovakov največja moža, kar jih je ta narod porodil, Kol&r in Šafarik, nastopila. In tudi ta dva sta z večjim naporom, kakor le kdo, delovala na to, da Slovaki z nami obdržijo vkupno slovstvo, da se čutijo z nami sinove jednega naroda. In naša krivda gotovo ni, da se želja teh včlikih mož ni izpolnila. V naši sredi je nekdo omenil nekoč, da je to posebno čudna prikazen, njemu da se zdi, kakor bi bil slovaški rod z izdavo onih velikih bankovcev svoje moči po polnem porabil.
Zdaj da plačuje samo z drobižem. Jaz konstatujem, gospfida moja, da so se Slovaki v slednjem in imenito v novejšem času odpovedali vkupnosti z nami, da menijo, da so poseben narod in ne hote priznati, da je njih jezik le narečje češčine.
Pred kratkim norčeval se je nekdo v državnem zboru s Slovaki, na Dunaji delajočimi. Jaz sem mu na to odgovoril, da ni spodobno, zasmehovati kako narečje, osebito ker se na G6renje Avstrijskem in Solnograškem tudi ne govori pismeni jezik. To sem dejal, hoteč se potegniti za naše slovaške brate in povrniti razžalitev, katera se jim je vrgla v obraz. Kdo bi verjel, da sem dobil od slovaškega dijaškega društva pismo, v katerem se zavarujejo proti temu, da bi bil slovaški jezik narečje češčine in v katerem pismu se odpovedujejo vkupnosti z nami Čehi. Izpovedano, da me je pismo zel6 užalilo, da me je razžalilo. Jaz pa zavzimam v tej zadevi kakor vedno stališče samodoločbe. Naj mi je ljubo ali ne, naj rabijo Slovaki isti jezik kakor mi kakor so delali njih dedje skozi stoletja, ali pa ne, jaz jim v tej zadevi dajem po polnem prav. Delajo naj po svoji volji.
Sicer pa menim, naj si bode naše razmerje k Ogrom in k razporu Slovakov z Ogri kakeršno koli, da moramo razločevati politično in jezikovno vprašanje. Gledč političnega vprašanja moram reči, da mi Cehi, priznavajoči ogersko državo, ogersko avtonomijo, zgodovinsko pravo in samosvojnost Ogerske, nimamo pravice, umešavati se v ogerske zadeve in se
Ivan Fedorovič pa je tudi brez prestanka ostajal na polji pri žencih in koscih, in to je napravljalo njegovi krotki duši nepopisno veselje : deset in še več blesketajočih se kOs šviga jednakomerno, trava šumi ter pada v ravnih vrstah; ževke Jasno pojejo, zdaj veselo, kakor pri prihodu gostov, zdaj žalostno, kakor pri ločitvi; in večer je tih in čist — oh, kak večer! Kako voljen in čvrst je zrak! Kako je tedaj vse oživljeno: stepa se rudi, modri in žarf od cvetlic; prepelice, čaplje, tonovščice, kobilice, stotine mrčesov bučš, žvižgajo, piskajo, kričč v nekako soglasnem koru: in vse to ne umolkne ni za jedno minuto; solnce pa zahaja in se skriva. Oh, kako je sveže, kako lepo! Po polji, zdaj tu, zdaj tam, vžigajo se ognji, pristavljajo se kotli in krog kotlov vsedajo se bradati kosci; par od cmokov se vzdiguje, siv somrak lega na zemljo .. . Težko se da povedati, kaj je tedaj občutil Ivan Fedorovič. On je celč pozabljal stopiti h koscem, pokusiti njik cmoke, katere je jako ljubil; nepremično je stal na istem mestu in sledil z očmi tonovščico, ki se je izgubljala na visokem nebu, ali pa je štel kope
tako rekoč postavljati kot razsojevalci med Ogri in Slovaki. In naposled, če bi to tudi hoteli in mogli, morali bi se tudi tu držati načela: Audiatur et altera pars. A tu ne gre za politično vprašanje.
V	to mer nimamo na ogerske razmere nikakega vpliva in tukaj bi časnikarski boben ne hasnil mnogo. Kar se tiče literarnega vprašanja, tu zavzimajo Slovaki lastno, samosvojno stališče, oni se ne prištevajo k nam, in Rad-linsky in drugi so nam večkrat na zelo oster in razžaljiv način povedali, da nimamo nikake pravice, umešavati se v njihove literarne zadeve, da je to slovaška zadeva, katero bodo po svoje rešili. Nam ni torej nič druzega storiti, nego roke položiti v naročje in gledati, kako se bodo stvari dalje razvijale. Na tem stališči moramo vztrajati.
Jedno moram še povedati. Žalostna resnica je sicer, a resnica, katera se tolikrat navaja, da je vsak narod vlade vreden, katero ima. Zel6 ostro načelo je to, osebito za sla-botneža, kateri nima toliko moči, da bi vlado, katera ga stiska, boljšo napravil. Pred kakimi 45 leti prepotoval sem kot dijak Slovakijo, spoznal sem vse tedanje slovaške literate, od starega Kolarja in Palkoviča počenši, ljudi, kateri so tedaj delovali, vsekako tudi Toma-šika, Chalupko, Hurbana, Štura in Hodžo. Vse sem obiskal in z njimi govoril. Tedaj so bile razmere v Slovakiji drugačne nego so zdaj, a dosti boljše niso bile razmere pri nas. Le pomislimo, koliko so se razmere od onega časa spremenile, kaj smo v teh 45 letih storili in kako napredovali, in kako Slovaki v tem času, žal! niso napredovali, marveč še znatno nazadovali. To so fakta, katera mora ta ali oni z obžalovanjem navajati, katerih resnica pa se ne more zanikati, in jaz mislim, da deloma tukaj velja vender: Quisque for-tunae suae faber!
Slovakom moramo pripustiti, če so bili poti, po katerih so hodili, pravi, oni naj preudarijo, če vsa krivda v tej zadevi pada na Ogre, ali pa, če voljnost in mehkoba, če nista bili te dve nebistven vzrok, če so se njih zadeve tako v njih škodo obrnile. Oger sam na sebi ni sovražen, ni perfiden, on ni denuu-cijant, nekaj ravnega, možkega, kakor se pravi, vitežkega leži v njegovem značaji.
(Dalje prihodnjič.)
Politični pregled.
Avstrij8ko-Qgerska država.
Tržaški mestni zbor obdržaval je včeraj sejo, v kateri se je med ostalim tudi obravnavalo o peticiji slovenskega političnega društva „Edinost“, naj se v Trstu otvori jedna ljudska šola se slovenskim učnim jezikom ter naj se v nekaterih ljudskih šolah v Trstu slovenski jezik uvede kot obligaten predmet. Dr. Venezian pobijal je s prav ničevimi razlogi
požetega žita, ki so bile razstavljene po polji. Ne za dolgo slišalo se je o Ivanu Fedoroviču povsod govoriti, kako izvrsten gospodar je. Teta se ni mogla naveseliti svojega netjaka, in nikdar ni opustila prilike, pohvaliti ga. Nekega dnč, bilo je uže po žetvi, in sicer konec julija, prijela je Vasilisa Kašparovna skrivnostno za roko Ivana Fedoroviča in rekla, da hoče z njim govoriti zdaj o neki stvari, katera jo uže dolgo časa skrbi.
— Tebi je, ljubeznivi Ivan Fedorovič, dobro znano, tako počne ona — da ima tvoje selišče osemnajst duš, se v6, v poslednji reviziji, a pozneje se jih je še kaj nabralo in zdaj jih bo morda štiriindvajset. Ali pustimo to. Ti pač poznaš ta gozdič, ki je za našim konjskim pašnikom, in gotovo tudi poznaš za tem gozdičem tisti širok travnik: brez dvojbe meri okolo dvajset desetin in sena je toliko, da se ga more vsako leto prodati več nego za sto rubljev, posebno če pride v Pravljico kavalerijski polk.
— Se v6 da poznam, teta; trava je prelepa.
(Dalje prihodnjič.)
peticijo „Edinosti", rekoč, da se v Trstu ne čuti potreba slovenske šole in ker tudi okoli-čanske slovenske ljudske šole v Rojanu in Skednju niso čez štiri kilometre od mesta oddaljene.
Mestni odbornik Nadlišek priporočal je, naj se peticija uže zaradi njene velike važnosti izroči odseku v pretresanje. V istem zmislu izjavil se je vladni zastopnik pl. Krekich. Vkljub temu sprejela je italijanska večina mestnega zbora Venezianov predlog, naj se o peticiji društva „Edinost“ preide na dnevni red, s 23 od 42 glasov. — Politično društvo „Edinosta bode pač moralo sedaj pri višji instanci iskati pravice.
aPokroku“ poroča se z Dunaja, da ni upanja, da bi volilna reforma za državni zbor prišla še v tej sesiji na dnevni red, pač pa da se bode podelilo direktno volilno pravo predmestom dunajskim ter pražkim.
V ogerskem državnem zboru vnela se je včeraj pri razpravi proračuna ministerstva notranjih zadev ostra debata glede žandar-merije. Ministerski predsednik Tisza pobijal je sumničenje od strani opozicije ter izjavil, da se je javna sigurnost na Ogerskem v zadnjih letih znatno izboljšala.
Tuje dežele.
Francoski senat sprejel je volilno reformo za senat v obliki, kakor jo je predložil senatov odsek, torej brez amendementov Floquetovih. — V komori zahteval je poslanec Lepčre, naj se odpravi proračun za kul-tus. Škof Freppel je izjavil, da bi to bilo od-povedanje konkordata. Proračun za kultus sprejel se je potem z 378 proti 140 glasovom, a ob jednem sprejel se je tudi predlog, naj se nadškofom in škofom znižajo plače.
V italjanskem parlamentu obrazložil je predvčerajšnjem finančni minister finančno stanje Italije. Izjavil je, da dohodki za 1884 presegajo troške za 300000 frankov. Uled6 proračuna za 1885 izjavil je minister, da bode viška okolo 10000000 frankov. Kakor iz tega razvidno, je finančno stanje Italije res povoljno.
Kakor znano, dalo je bilo rnmunsko ministerstvo pred nekaterimi dnevi svojo ostavko. Kralj ni sprejel ostavke, torej ministerstvo ostane v dosedanji sestavi.
Angleški list „DailyNews“ prinaša iz Ka-hire senzačno v6st, da je Mahdi sč svojimi četami hotel pomakniti se onkraj Nila in da je pri tej priliki utonilo 3000 njegovih vojakov.
Kakor znano, je mednarodna kontrola egiptovskega državnega dolga vložila tožbo proti egiptovskemu ministerstvu, ker je isto bilo naložilo, da se nekateri davki ne plačujejo več imenovani kontroli, ampak državni blagajnici. Obravnava v tej zadevi vršila se je predvčerajšnjem. Egiptovska vlada bila je obsojena, vse med tem časom prispele davke izročiti kontroli državnega dolga. Egiptovska vlada uložila je protest proti razsodbi.
Razne vesti.
—	(Usque ad mor tem!) Na Dunaji prijela je te dni policija moža, ki se je bil nezavesten zgrudil na cestni tlak. Kor je močno diSal po alkoholu, menili so s prva, da imajo opraviti s pijanim človokom; pozneje pa so je pozvodolo, da mož ni samo pijan, tomveč tudi blazen iu da je bil všel svojim sorodnikom. Bil je uže dvakrat v norišnici, a vselej so ga nekoliko ozdravljenega izpustili. To pot je neizrečeno razsajal, ko so ga privedli na policijo in komaj so ga okrotili, Policijski komisar ga jo vpraSal in mu mod drugim rekel: „Vi ste bili v blaznici, a ko so vas izpustili, jeli sto — piti; prišli ste drugič v blaznico in ko sto bili prosti, jeli ste zopet — piti; sedaj gresto tretjikrat v blaznico in ko bodo vas morebiti ozdravili in izpustili, boste zopet . . . .“ a komisar ni mogel stavka končati; blazni mu je nagloma segel v besedo in patetično dostavil: „ XJsque ad mortcm — do smrti bom pil 1“ — Na to so ga odpeljali v blaznico.
— (Spominek Tegetthoffov.) Na Du-naji uže dalj časa delajo potrebne priprave, da postavijo slavnemu junaku dostojen spominek. Zvolili so prostor pred votivno cerkvijo, a sedaj poročajo, da so se premislili in da postavijo spominek na takozvani BPraterstern“. Cesar je uže dovolil v to spremembo in ob jednem velikodušno daroval potreben prostor.
— (Madjari v nevarnosti.) Rahločutni madjarski list „Filggetlens6g“ našel je nov črni oblak, ki se pogubonosno zbira na ubogo Ogersko. Stvar je na prvi pogled malenkostna — a saj je znano, da mala kepica spravi velikansk plaz navzdol . . . Omenjeni list namreč poroča:	„Kako zelo da nam Avstrijci rast6 čez glavo, kaže se nam iz tega, da so v pretečenem letu nek specifično madjarski produkt, namreč papriko, izvozili v 415 metričnih centih k nam na Ogersko 1“
—	V istini, kedo bode Se zaupal temu predrznemu „Švabu", ko se uže upa, sejati peklensko seme na svojih tleh, da ga potem pošlje v sosede!
— (Neljubo iznenadenj e.) Iz Emsa poročajo, da vlada tam veliko razburjenje. Mestni očetje so namreč nenadoma zapazili, da manjka v mestni blagajnici 31 000 mark.
— (Nesreča v rudniku.) Iz Brna brzo-javljajo: Dn<5 4. t. m. popoludnč pripetila se je v nekem rudniku v zbešavski občini velika nesreča. Osem oseb se je pečalo z razstrelivanjem pod zemljo, kar se razpoči pripravljen dinamit in vse delavce hudo rani. Zdravniki dvomijo, da bi okrevali.
— (Za 250 000 frankov demantov izneveril.) Angelika Mey, kupčevalka z demanti, in Kristijan Moy, uradnik v Amsterdamu, izneverila sta veliko demantov, smaragdov in biserov v skupni vrednosti 250 000 frankov. Sedaj sta na begu in policija jo ifičo povsodi okoli. Poslala je njune fotografije na vsa večja mesta, in tudi na ljubljanskem rotovži imajo podobo goljufivega para.
Domače stvari.
—	(Vhod prevzvišenega knozovla-dike gosp. dr. Jakoba Misije) bil je slovesen, veličasten. Danes po jedni uri popoludne zbirali so se na kolodvoru razni dostojanstveniki in zelo mnogobrojno odlično občinstvo. Novega vladiko prišel je na kolodvor vzprejet visokorodni gospod deželni predsednik baron W i n k 1 c r •> gospod deželni glavar grof Thurn, c. kr. dvorni svetnik grof Chorinsky, načelnik finančnega ravnateljstva, župan ljubljanski gosp. P. Grasselli, ma-gistratni svfetnik gosp. Vončina in zelč mnogo mestnih odbornikov, predsednik trgovinske in obrtne zbornice gosp. Kušar in mnogo svetnikov trgovinske in obrtne zbornice, cesarski svetnik gospod J. M u r n i k, članovi dežel, odbora, mnogo višjih vladnih in drugih uradnikov itd., kanonik č. gosp. Čebašek, monsignor Luka J a ra n, obilo domačih ljubljanskih in dnhovnikov z dežel« itd. Ko je okolu polu 2. uri došel na ljubljanski južni kolodvor vlak Dunaj-Trst, s katorim se je imel pripeljati novi vladika, postavili so so v vrsto na peron dostojanstveniki. Ko je došel vlak, odprla so se nagloma vrata I. razreda in iz njega poskoči urnih, krepkih nog novi vladika ter hiti proti peronu. Tu ga najprej pozdravi gospod deželni predsednik, baron Winkler, potem gospod c. kr. dvorni svdtnik grof Chorinsky, na to ga ogovori v daljšem govoru č. g Čebašek najprej v dolgem latinskem govoru in potem z jedernatimi slovenskimi besedami. Ko je govoril g. Čebašek slovenski bil je vladika skoro do solz ginjen. Vladika odvrne pozdrav najprej v latinščini in potem v gladki slovenščini. Množica pozdravljala ga je opetovano z „živio klici. Na to ga pozdravi gospod deželni glavar grof Thurn in vladika se radostno zahvali. Za tem poprime besedo mestni župan ljubljanski gosp. Grasselli tor pozdravi slovenski novega vladiko v imenu ljubljanskega mesta, na kar mu milostni knez in škof tudi v slovenščini odgovori. Potem podal se je sprevod z kolodvora. Gosp. deželni predsednik spremljal je vladiko k vozu in se z njim odpeljal po Dunajski costi v jednem vozu v mesto. Za njima pa so se odpeljali tudi drugi
dostojanstveniki. Od perona na kolodvoru in med potom v mesto stali so učenci raznih učilnic na straneh Hiše ob cesti bile so bogato okrašene z narodnimi, cesarskimi in papeževimi zastavami. Sprevod podal se je v stolno cerkev, kjer je opravil novi vladika zahvalno molitev, potem pa so ga gori omenjeni dostojanstveniki spremili v knezo-škofijsko stolico, katera je bila vkusno okrašena z zelenjem. Visokorodni gosp. deželni predsednik, baron Winklor ostal je delj časa še pri novem vladiki. Novi vladika je videti še zelo mlad in krepak. — Ljubljana pozdravila je navdušeno vladiko svojega, z vročo molitvijo, da bi ga Bog ohranil v tem poslu mnogo, mnogo let v korist in blagor ljubljanske vladikovine. Dobro došli, provzvišeni novi vladika, Ljubljana, vsa škofija izraža Ti svojo ljubezen in udanost!
— (Imenovanje.) Gosp. deželni predsednik za Kranjsko je gospoda Julija Kotzmutha, doktorja vsega zdravilstva, sekundarnega zdravnika deželne bolnice v Ljubljani, imenoval sanitetnim asistentom pri c. kr. deželni vladi.
— (Železnocestni vozni listi.) Ukaz ministerstev za finance in trgovino od 1. aprila 1884, št. 41 drž. zak., je določil, da se od lega dnč januvarija 1885 počenši smejo — z izimki, ki jih določuje štempeljska postava — po kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, in to, kader se kaj oddaja v odpravo do kake avstro-ogerske postaje, v vseh okolnostih, in če se oddaje v odpravo do kake zunaj Avstro-Ogerskega ležeče postaje, vselej, kjerkoli niso za neko zvezne promete z odobrenjem žolezno-cestnega nadzornega oblastva uvedeni obrazci, ki se ločijo od občno prepisanih, uporabljati samo vozni listi z vtiska-nim znamenjem. Ukaz ministerstev za finance in trgovino od 2. novembra 1884, drž. zak. štev. 181, pa določuje, da to, kar ukazuje ukaz od
I. aprila, še le 1. julija 1885. 1. pride v moč. Trgovinsko ministerstvo pa, to predsedstvu trgovinske in obrtne zbornice naznanjajo, omenja, da se pri neposrednem prometu na Laško, v Švico, na Francosko, v Belgijo, Eusijo, Rumenijo in Srbijo smejo še sedanji vozni listi brez vtiskanega štem-p olj a ko ga znamenja rabiti tudi od 1. julija 1. 1885 naprej, in to tako dolgo, dokler se kaj druzega no določi. Ti so todaj smejo v zasebnih tiskarnah tiskati.
— (Nezakurjeni železniški vozovi.) Prijatelj nam piše: Prod kratkim poljal sem se v
II. razredu po državni Rudolfovi želozuici iz Ljubljane v Kranjsko Goro. To je gotovo precej dolga pot v najhujšem mrazu začetkom decembra — vender vozovi niso bili zakurjeni, in jih niti na prošnjo mojo zakurili niso. Kaj mi je ostalo druzega, če nisom hotel po polnem ozebsti, nego preseliti so v tretji razred, na slab prostor, k peči, kjer se je zopet pekio moje meso. Jednacih pritožb čul sem uže več od mnogih stranij. Če južna železnica kuri vozove, ne umejem, zakaj bi jih državna ne! Nihčo pa si za drag denar no kupi rad bolezni!
— (Gospod Ivan Gostiša f.) Prečastiti gospod Ivan Gostiša, bivši duhovni pomočnik pri s v. Petru in pri sv. Jakobu v Ljubljani, poslednjič kurat v kaznilnici na ljubljanskem Gradu, sedaj v pokoju, je v sredo zvečer 1liQ. uri v hiralnici pri sv. Jožefu v Kravji Dolini umrl. Pogreb bode jutri popoludne ob 4. uri. Naj v miru počiva!
— (Umrla) je dn6 9. t. ra. v Ljubljani gospa Ivanka Toman-Jaranikova, soproga deželnega računskega oficijala. Pokojnica jo bila pred nekojimi leti jedna najspretnojših slovenskih gledaliških igralk. Blag ji spomin!
—	(Dvoboj.) Dn<5 7. t. m. umrl je	v Po-
žunu topničarski poročnik gosp.	P. S u y e r	za ra-
nami, katere je dobil v dvoboji z nekim nadporočnikom. Pokojnik je bil sin tukajšnjega umirov-Ijenega računskega nadsvetovalca gospoda Frana Suyerja.
— (Sprla sta se)dn6 9. t.m. dva mesarja v Šolskem drevoredu. Joden bil je pijan in v pijanosti zagrabil je sekiro ter z njo zamahnil po nasprotniku ter ga ranil na levi roki.
—	(Pojasnilo) Bloško	županstvo	poslalo
nam	jo	naslednje pojasnilo k	dopisu v	»Ljub.
Listu" z dud 3. t. m.: Na dopis v „Ljub. Listu11
od 3. t. m odgovarjam, da je resnica, da se jo čez noč 30. m. m. potovalcem po noči slabo godilo, pa ne samo na pošti od Rakeka čez Bloke v Ribnico, temveč tudi drugje. Gospod dopisnik je županstvo bloško interpelaval, zakaj ni kolov ob cesti poprej nastavilo, na kar so mu tudi lahko odgovarja, ako § 13 cestne postave dež. zakona od 1873. leta pogleda, bo uže našel, da naj se koli ob cesti postavijo tedaj, kadar je potreba, pa do tistega dne imeli smo prav ugodno vreme, tako da ni bilo treba kolov ob cesti nastavljati; a oklic ali razglas, naj se koli postavijo, bil je uže en dan poprej, predno je sneg zapadel, občinskemu slugi izročen, kateri ga je tudi dne 30. novembra ob 7. uri pri farni cerkvi razglasil, in to predno se jo vedelo, da se je pošta prevrnila; s tem je županstvo svojo dolžnost storilo. Da je pa čez noč sneg padel in da se je pošta prevrnila, ni bloško županstvo vzrok, sicer pa stoji na istem kraji, kjer se je pošta prevrnila, jedno drevo na levi in tri drevesa na desni strani in znamenje (bridka martra) pa ravno na sredi med drevesi na lovi strani ceste tako, da je ob 9. uri dopoludno poštni hlapec lehko vse to videl, ker je prav pri znamenji prevrnil. Sicer pa menda vonder gospod dopisnik neče vsake slučajnosti v krivdo županom prištevati, menda vender ne bode zahteval, naj župan opravlja posel poštnega hlapca ? Čemu torej slučajne dogodke prištevati v krivdo? Župan.
Iz sodnice.
Ljubljanski anarhisti pred porotniki v Celo vci.
(Dalje.)
Ko se je zopet pričela obravnava, želel je zagovornik konstatovati, da je bil Hubmayer v Gradci oproščen.
Na to se zasliši Fran Sturm, kateri tudi izreka, da ni kriv, on sploh v delavskem izobraževalnem društvu nikdar ni imel govorov, cel6 najhujši sovražniki no bi mogli trditi, da bi kaj slabega govoril, nasprotno, kazal je vselej na postavno pot, pa kateri se more mnogo doseči. Pri društvu je od 1. 1878, jedenkrat je bil načelnik.
V	odseku se jo pač samo posvetovalo, ali naj se naročeni časopisi še nadalje naročijo; nadalje govori, kateri listi so bili naročeni; Zadnik je prinesel svoje liste v društvo, kar ni bilo odboru po volji in je tudi to prepovedal. On da ni sovražnik zmernim listom, da se je potegoval za to, naj se naroči uradni list. On prekliče svojo izjavo, katero je storil pred preiskovalnim sodnikom, namreč, da se je potegoval za radikalne liste; tudi on izjavlja, da ne umeje razločka med radikalno in zmerno stranko delavcev, v društvu da so bili samo razločki med ultra in zmerno stranko delavcev. Glede volilne pravice se je samo „kritičnou izjavil, zaradi prepičle izobrazbo volilcev izmed delavcev je le malo zanje pričakovati; te nazore je spoznal, ko je v društvu deloval; Waitza ne bi bil poznal, samo slučajno je bil z njim vkup in mu pomagal, da bi dobil dela; agitatorja Schneiderja ni poznal	in	no v6 nič o	njem.	Isti dan,	ko je
bil Waitz	v	St. Vidu, prišel je	slučajno tudi v
Št. Vid, ne da bi bil vedel, da je Waitz tam; da bi bil poslal tiskovine pod oznamenilom „ grozdje “ nekovemu Breskvarju, ne ve prav nič; nikdar ni priporočal tiskovin, da, celo proklinjal jih je; da so med delavci razširjene, je samo govoriti čul; na uredništvo „ Ljudskega Glasu “ da ni imel ni-kakega vpliva. Na vprašanje zagovornikovo razlaga svoje obnašanje v shodu, v katerem se jo razgovarjala Merstallingerjeva afera; tam da se je izjavil,	da ljubljanski	delavci	nečejo nič	opraviti imeti	s	tatovi itd.	Ljudski	shodi da	so so
otvorili s „slava“ na cesarja in se tako zatvorili; s policijskim nadkomisarjem Parmo je prišel samo tedaj vkup, ko ga je ta vprašal, kako pošiljatve pričakuje po pošti.
Predsednik poroča, da je zatoženec dobil pod očividnim povitkom (starinarska naznanila) radi-kaluo-socijalne tiskovine.
Na vprašanje državnega pravdnika po nokojih nacijonalno-ekonomičnih izrazih v „Slov. Narodu izjavlja zatoženec, da o tora ničesar no ve.
Zatoženec Kriegl oznamenuje vsebino njegove obtožbe kot podlo laž in obrekovanje. On da
je dve leti v društvu, da je bil kmalu zapisnikar in tudi načelnik. On da je društvo vodil na po polnem zakoniti podlagi; da, on je menil, naj se politika iz društva po polnem izključi; on no pozna niti zmerne, niti radikalno stranke, in torej tudi nobeno pristaš biti ni mogol. Različno časopise pozna; devize „Radikalovo“: „Oko za oko, zob za zob“ no umeje; liste je le redko čital; o prepiru zaradi naročevanja jednih ali drugih listov v društvu mu ni nič znano. Če se je pri preiskovanji Tumovega stanovanja nažel na Karola Hauserja naslov, katerega je on pisal, pač pride od tega, da so večkrat rokodelci, kateri so dobili v Ljubljani podporo, so izrekli, da hotd tudi kaj dati v povračilo, in so zaradi tega pustili svoj naslov. Waitza našel je v Št. Vidu. Zatoženec tudi zopet omenja, da njegova zatožba izvira iz narodnostnega sovraštva. On da je bil vedno pravičen vsem narodnostim.
Na vprašanje zagovornikovo omenja zatoženec, da jo bil na „Wahrheit“ ob lastnih troških naročen; od časa, ko so Želoznikarja zaprli (21. aprila), pa do časa, ko so njega zaprli (v juniji), da je imel dosti časa, da bi bil pobegnil.
Predsednik konstatuje: Železnikar da je zmerno slovensko-naroden, Tuma in Sturm pripadata nemški stranki, Kriegl pa je „mednaroden“.
Na to se zasliši zatoženec D h ii, kateri oraeuja, da ni kriv. Tiskovino, katero so našli pri njem, dobil da je uže pred tremi leti, da jo ni razumel in tudi ne nanjo mislil. Da bi bil pisal nekovemu Appeju v Trst, naj odstrani tiskovine, ni resnica. Ljudevika Zadnika ni imenoval v Sturmovi gostilni izdajalca, marveč ga lo obdolžil, da je društvo spravil v slabo govorico.
Predsednik naznani, da je sodni dvor sklenil na željo zagovornikovo, da so Breskvar pokliče kot priča, in to telegrafično, druge priče pa da se ne pokličejo.
Zdaj prične se zaslišavanje prič.
Prva priča Ljudovik Zadnik.
Zagovornik jo proti zaprisegi te priče, državni pravdnik za zaprisego. Sodni dvor odloči, da se priča zaprisežo.
Priča je bil član delavskega izobraževalnega društva od 1880 1. do januvarija 1884, ko so ga izključili. Vzroka temu ni zvedel, oznamenovali so ga ščnvarjem in obrekovalcem. V društvu so bili, ko je on vstopil, samo radikalni časopisi, a jo hotel vpeljati v društvo časopise zmerne stranke, a društveniki so se izjavili proti njim, češ, da jih vlada podpira. Priča se izjavi o programu zmerne in radikalne stranko. Prvi štirje zatoženci so bili pristaši radikalne stranke. Priča je narodno - slovenskega mišljenja, a ne ve nič o tom, da bi bile narodnostne razprtijo vzrok na pr. njegovemu izklju-čenju. Zatožonci so imeli vsled svoje zgovornosti mnogo vpliva v društvu. Sturm da se je v društvu izrekel: „Dunajčanje so bodo organizovali, in kar ti storijo, morajo tudi Ljubljančani storiti." Kaj je stem mislil, ne ve povedati. Tuma da so je o priliki umora Hlubeka „v razburjenosti" zjavil, da je prav, kar so o tem pisali radikalni listi; on pa ne ve dobro, kako naj bi so to umelo; Železnikar da je dejal, da so imeli radikalni listi prav, da so se tako izrazili o tej priliki.
Predsednik opomina pričo na njene izjave v predpreiskavi, katere so bile bistveno popolnejše in natančnejšo kakor so zdanje K nekaterim izpovedbam, katere so za obtožence obteževalne, omenja priča, da so morda zatoženci v razburjenosti storili to izjave, da bi njega pripravili do molčanja. Agitatorji v društvu morda sami niso vedeli, kaj je anarhistična ideja.
Priči se je oponašalo zaradi njegovih izpo-vodeb, on je bil tudi inzultovan. Na vprašanje, če se je vsled tega bal, zanika priša. Da je zatoženec Dhii imenoval pričo izdajico, kakor jo izjavil v predpreiskavi, se ne v6 danes natanko spomniti.
Zagovornik vpraša, v katere dele so po mnenji priče razpadale delavske stranko in njih časopisje, na kar priča odgovori: v radikalne (anarhistične) in socijaldemokratične (zmerne).
Na vprašanje, iz katerih razlogov ima Peu-kertovo „Zukunft“ za anarhističen list, pravi priča, da list sam ni anarhističen, a je v rokah anarhistov.
Zatoženci so se samo za dovoljene radikalne liste poganjali. Zmernih listov ni prodajal, a imel je več eksomplarov.
Na vprašanje državnega pravdnika zanikava priča, da bi bil pisal članke za zmerne listo.	(Dalje	prihodnjič.)
TTinrli sio:
Dnž 10. decembra. Ivan Gostiša, umirovljeni duhovnik, 51 !., Kravja Dolina št. 11 (hiralnica), jetika.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
Dunaj, 10. decembra. Danes v jutro je tukaj razgrajal strašansk vihar ter napravil v okolici na hišah mnogo škode. Tri osebe je veter butil ob zid, da so težko raujeue. Na železnici Aspang so se odtrgali štirje slednji vozovi pri vlaku ter pali čez nasip; dva po-tovalca in jeden sprevodnik so težko ranjeni
Trst, 10. decembra. Predsednik nad-sodnije, baron Kemperle, je nevarno obolel.
Trst, 10. decembra. Mestni odbor je sklenil s 23glasovi izmed 42gla-sov, da se preide na dnevni red o prošnji slovenskega političnega društva „Edinost“ zaradi ustanovitve šole s slovenskim učnim jezikom.
Telegrafično borzno poročilo
z dnž 11. decembra.
Jednotni drž. dolg v bankovcih . . . .	gld. . . . 81-95
> » » > srebru 		. . . 83-05
Zlata renta		. . . 104-10
5°/o avstr, renta	 Delnice nirodne banke		
	. . . 853- —
Kreditne delnice		. . . 297-
London 10 lir sterling		. . . 123-30
20 frankovec		
Cekini c. kr		 . . . .	
100 drž. mark		
Uradni glasnik
z dn6 10. decembra.
Eks. javne dražbe: V Vipavi zemljišča Štef. Ježa iz Gradišč (489 gld. 40 kr.) dn6 28. januvarja. — V Novem Mestu posestvo Jos. Kobeta iz Riglja, ozir. naslednika Matije Kobeta od tam (2315 gld.), dn6 15. januvarja. — V Metliki zemljišče Ant. Mal-neriča iz Vavpčje Vasi (260 gld.) dne 14. januvarja; zemljišča Mart. Režeka iz Malih Lešeč št. 4 (1415 gld.) dne 14. januvarja; užitne in posestne pravice na se-lišno-zemljiščine parcele N. Badovinaca iz Badovinec (120 gld.) dn6 24. januvarija.
Prostovoljna dražba: Pohištvena in kuhinjska oprava in drugo premakljivo blago (264 gld. 20 kr.) iz zapuSčine Henrijete Šantljeve v Ljubljani na Bregu št. 16 dn6 15. decembra t. 1., dopol. od 9. do 12. ure, ozir. popol. od 3. do 6. ure.
Tujci.
Dn6 9. decembra.
Pri Maliči: Schulz, Balter, Kochler, Kasebier, trgovci, z Dunaja. — pl. Langer. zasebnik z obiteljo, iz Gradca. — Grofica Welsersheimb z Bleda.
Pri Slonu: Luka, Echmann, Pitschmann, trgovci, z Dunaja. — Werginz, rud. uradnik, iz Trebiža. — Romauch, c. kr. arendator, iz Trebiža. — Češnik, posestnik, iz Knežaka. — Sevar, posestnik, iz Nove Vasi.
Pri Tavčarji: Nussa, lesotržec, iz Trsta. — Tiefen-bach, zasebnica z deco, iz Slanega.
Pri Južnem kolodvoru: Vecile, lesotržec, iz Trsta. — Marešič, lesotržec, z Reke.
Pri Avstr, carji: Petrovčič, trg. pomočnik, iz Krope.
Tržii<; cene.
V Ljubljani, 10. dec.: Hektoliter banaške pšenice velja 7 gld. 29 kr., domače 6 gld. 34 kr.; ječmen 4 gld. 71 kr.; rež 5 gld. 4 kr.; ajda 4 gld. 71 kr.; proso 5 gld. 69 kr.; turšica 5 gld, 46 kr.; oves 3 gld. 9 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 86 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr.
— Goveja mast kilo po 92 kr., salo po 82 kr., Špeh po 56 kr., prekajen po 72 kr., maslo (sirovo) 82 kr., jajce 37a kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 60 kr., svinjina 54 kr., drobniško po 36 kr,
— Piške po 45 kr., golobi 17 kr.; 100 kilo sena 1 gld. <59 kr., slame 1 gld. 51 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 50 kr.; mehkih 5 gld. 20 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 24 gld., belo 20 gld.
Meteorologično poročilo.
e I Čaa ^ opazovanja
Stanje barometra v nam
Tr7u?a V'1™
Nebo
7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
obl.
737 22 j + 6' 6 j zpd. sl. 739-00 j -j-10-0 Ijzpd. sl.l js. 742-36 -j- 1-6 vzh. sl. zv.
Mo-krina v ram
000
Pri nas se dobivajo tudi knjige iz zaloge
»Matice £1,
Narodni Koledar In Letopis »Matice Slovenske* za 1867. 1. 20 kr.
— za 1868. 1. 50 kr.
Letopis »Matice Slovenske* za 1871. 1. Uredil dr E. H. C o s t a. 50 kr.
— za 1872 in 1873. 1. Z eno sliko in eno tablico geometričnih podob. Uredil dr. E.H. C os ta. 50kr.
— »Matice Slovenske* za 1874. 1. 50 kr.
— za 1875. 1. Uredila J. Tušek in M. Pleterš-nik. 50 kr.
— za 1876. 1. Uredil M. P let eršnik. 50 kr.
— za 1877. 1. Uredil dr. Janez Bleiweis. 50 kr.
— za 1878. leto. I. in II. del. Uredil dr. Janez Bleivveis. 25 kr.
— za 1878. 1. III. in IV. del. Uredil dr. Janez Bleivveis. 25 kr.
—	za	1879.	1.	Uredil	dr. Janez	Bleivveis.	50 kr.
—■	za	1880.1.	—	—	—	—	50 kr.
—	za	1881.	1.	—	—	—	—	1 gld.
Zgodovina slovenskega	naroda.	Spisal	J. Tr-
dina. 60 kr.
Vojvodstvo Kranjsko. Po spisu Jož. E rb e n a. 20 kr. Vojvodstvo Koroško. Po spisu Jož. Er b en a. 20 kr. Slovenski Stajer. Spisali rodoljubi. I. snopič. 25 kr.
— Spisal dr. Ivan Gršak. III. snopič. 30 kr. Slovanstvo. I. del. Spisali Jan Majciger, Maks
Pleteršnik in Bož. Raič. 50 kr. Germanstvo in njega npliv na Slovanstvo v srednjem veku. Spisal J. V. 10 kr. Telegrafija. Spisal dr. Sim. Šubic. (Iz Letopisa 1875.
I. Posebej vezana) 30 kr.
Slovnica češkega jezika z berilom. Spisal Fr.
Marn. 60 kr.
Slovnica ruska za Slovence. Spisal Fr. Maj ar. 1 gld.
Razna dela pesniška in igrokazna Jovana Vesela-Koseskega. Z njegovo podobo. 2 gld. Dodatek (k tem delom) 20 kr.
Vodnikove pesni. Uredil Fr. Levstik. 50 kr.
Dr. Lovro Toman. S podobo. 40 kr.
Dr. Etb. H. Costa. S podobo. 40 kr.
Kopitarjeva spomenica. Uredil J. Mam. 40 kr. Olikani Sloveneo. Spisal Iv. Vesel. 40 kr.
Vpliv vpijančljlvih pijač. Spisal dr. M. Samec. 10 kr.
Potovanje okolo sveta v 80. dneh. Iz francoskega prevšl D. Hostnik. 40 kr.
Spomenik o šeststoletnioi začetka habsburške vlade na Slovenskem. 4 gld.
Strup. Vesela igra v enem dejanji. Prosta poslovenila Lujiza Pesjakova. 10 kr.
Slovenska slovnica, po Miklošičevi primerjalni spisal Jan Šuman. 1 gld. 50 kr.
Turgenjev. Lovčevi zapiski I. del, preložil F. J. Rc mec. 50 kr.
Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja učilišča. Spisal A. Cigale. 1 gld. Prlrodoznanski zemljepis. Spisal J. Jesenko. 1 gld.
Zemljevidi: Evropa, Azija, Amerika, Afrika, Avstralija, Rusija, Turčija in druge vzhodne dežele, Britanija in Skandinavija, Švica, Španija in Portugalsko, Nizozemsko in Belgija, Italija, Nemško cesarstvo, po 10 kr.
Zgodovina avstro-ogerske monarhije. Spisat Janko Kersnik (drugi popravljeni natis). 20 kr. Geometrija za učiteljišča. Sestavil L. Lavtar.
1 gld. 20 kr.
Somatologija. Spisal dr. Jan Woldrich, poslovenil Fr. Erjavec. 75 kr.
Prirodopis živalstva s podobami. Po Pokorniju poslovenil Fr. Erjavec. 75 kr.
Prirodopis rastlinstva s podobami. Po Pokorniju poslovenil Iv. Tušek. 85 kr., vezana 1 gld. Rudninoslovje, po Fellockerji, spisal Fr; Erjavec. 40 kr.
Štirje letni časi. Po Rossm&sslerji predelal Ivan Tušek. 40 kr.
Schoedler, Knjiga prirode. Štirje snopiči. 1 gld. 70 kr.
— Posamični snopiči:
I. Fizika. Poslovenil Iv. Tušek. 40 kr.
II. Astronomija in kemija. 40 kr.
III. Mineralogija in geognozija. Poslovenil J. Zajec. 40 kr.
IV. Botanika in zoologija. Poslovenila I. Tu šek in Fr. Erjavec. 50 kr.
Oko in vid. Spisal J. Žnidaršič. 25 kr.
Nauk o telovadbi. Drugi del (s 164 podobami). 40 kr.
Oko in vid. Spisal J. Žnidaršič. 25 kr.
Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg.
Odgovorni uroduik prof. Fr. Sukljo.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljaui.