Založil Wilh nabral in izdal Gabriel Majcen. Cena 80 vinar/eri. Maribor. elm Blanke. Tretja stopnja. (Na podlogi tretjega in Četrtega berila.) / "I > ' ' -r*. v: / ' • v s / S š' 1 .A*, ' ! 'V' Šolske pesmi nabral in izdal Gabriel Majcen. Tretja stopnja. (Na, podlogi tretjega in četrtega berila.) ]J r u jr a izda .j a. Jt* Cena SO vinarjev. Maribor. Založil Wilhelm Blanke. C. kr. vseuöiliuöna tiskarna „Styria“ v Gradou. Preljubi otroci ! Vsprejmite tudi Vi, ki hodite zadnja leta, venec lepih pesmi, da jih radi pojete ter si ohranite srce nedolžno in veselo. Lepa pesem brani Vas zlih misli in dejanj ter varuje greha; lepa pesem je drugi angelj varili. Slomšek, rajni linezoškof lavantski, ki so si toliko prizadevali za lepo narodno petje, djali so večkrat: „Lepo petje, lepo srce“. Spominjaje se svojih otročjih let, katera so preživeli na kmetiji pri stariših, zapisali pa so sledeče besede: „Kako veselo smo otroci po zimi krog kolovratov sedeli, pa na uha vlekli mile stare pesmi od svetega .Turja, ki je kupil zeleni plašč, ali pa od treh rimskih deklic, ki so na božjo pot hodile, katere so nam rajna mati peli. Sveti strah nas je obhajal, ko je dekla pela od smrti grešnika, rekoč: ,Duša se je ločila od trupla grešnega, tri solze potočila ko vinske jagode.* Ta pesem je več izdala, kakor na tri vrhe šiba, nas hudega varovati.“ Da so tej variliinji Slomšek ostali zvesti do poznih let, vidimo ne le v njih celem življenji, ampak tudi v besedah, katere so izustili že sivih las a še vedno vedrega in nedolžnega srca: „Teža let me 4 k zemlji vleče, glava se beli od skrbi, pa me ge vselej glas nekdanjih pesni omladi. Sladki glasovi mladih dni!“ Glejte, ljubi otroci! Ostanite lepi pesmi zvesti tudi Vi; varovala Vas vedno bode hudega, razveseljevala še na stare dni. V tej knijižici imate jih lepo število za vsak dnevni in letni čas, za vsak kraj, za vsako opravilo. Radi toraj pevajte zjutraj, opoludne in zvečer, po letu in po zimi, doma in na polji; koder hodite, spremlja naj Vas lepa pesmica. Dobro se im učite, da jih ne pozabite nikdar. Slajšale Vamj bodo delo, olajšale nadloge in preganjale skrbi. Kjer je lepa pesem, tam je zadovoljnost, kjer zadovoljnost, tam prava sreča. Stara resnica je: „Kjer ljudje radi lepo pojo, tamkaj je dobro biti; med hudobnimi ljudmi lepih pesmi ni“. Poöukiio in občutno. 1. Molitev. Sicilijanska mornarska i)e*>om. 1. <) TJ - smi-1 je - ni, naj-sve - tej-ši si! v Stvar-nik vse - ga o - svet - ja! V tvo - jo bli- | j' —3=q no rev ni hi - t.i « Nekoliko počasneju — — A (L ^ r | tuf ma, oj ca, moj VV kje si do - ma, oj ljub - ček sr - ca, moj kje si do-ljub - ček sr- -•Ä±r. jlZd-Sj ==* ~=*=pc =£— t~Sz? T ŽfV '«J u U \ 'S V ' * P V " V Po hri - bih, do - li - nali za te - boj hi- V'S U mr Počasneje- tim. Te vi-de-ti ho-Čem, ob-je - ti že - lim, Te Poöasnoje i3—6 flplüpilö P P ! [J *■ -r py> v ? ri - de - ti ho-čem, ob je - ti že - lim. ‘2. Te iščem za mizo, kjer dobro jedo, Na plesu pri godcih, kjer sladko pojo; Al’ prav’ga veselja na rajanju ni, Pijancem, plesavcem veselje beži. 8. Po polji te iščem, kjar rož’ce cveto, Po logu zelenem, kjer ptice pojo; Pii ptice veselje in rožice vse Imajo veselje za mladega le. 4. Poslednjič veselje Se le zasledim, Na ravno ledin’co pritečem za njim; Glej, tamkaj z otroki prijazno igra, Jim kratek čas dela, pri njih je doma. 10 5, Ve blažena leta nedolžnih otrok, Imate veselje brez težkih nadlog; Kako oh nazaj jaz srčno vas želim! Al’ ve ste minila, zastonj se solzim. 6. Le eno veselje pač čaka me še V presrečni deželi, kjer mlado je vse; Trpljenje v taisto deželo ne zna, Le tamkaj je pravo veselje doma. A. M. Slomšek. (>. Moje veselje. fo=j Eö=*| 0 i 7 - K H f _i— 1 -J— 7 7 r y -f f r ij H5- L_ H 1. Jaz vem za ve-se-lje, naj-slaj-še mi je, Na j——K. r—I- i f t j i r »>r \ 7 7 £ ^ i I 1 i i sve-tu ni slaj-še-ga ni-kdar za me; Ve-se-lje,ka- [li u\ k' Pl p— -a f-j— "i~j »rt 3—* i i r i c d te-ro zdaj vmi-slih i-inam, Je, ka-dar sto-var-ši pre- -r- —r~r ==*=■. i ^ h —b. r ...J _* J . * - i r' *- i-i-d -p,., t] pe - va - ti znam. Za - to - rej res - nič - no po-vem, 11 ::g- ir I Za r to - rej res - nič - no po - vem: črez p .l-K r-i~l i-i Sr i ^— L * pet-je ra - do - sti e - na - ke ne h Črez l ~_^t==tr£2z:i=kj:z=p—s =t —^*_=I:i£=dJ ! U pet - je ra - do - sti NI - na - ke ne I - vem. 2. če kdaj me zadene usode udar, Zasvita se v pesmi rešilni mi žar; Le malo zdihujem, omahnem kratko, Tolažbo mi pesem spet daje sladko. Zatorej itd. 3. če radosti val kdaj priplove do me, Po srcu le ukanje glasno mi gre; Tovariše skličem, objel bi ves svet, Si pesmice zlagam in pojem jih spet. Zatorej itd. 4. In ker sem veselega vselej srca, Naj bodem na tojem, naj bodem doma, Veselega radi imajo povsod, Me vabijo tu zdaj, zdaj vab’jo drugod. Zatorej itd. 5. In dokler še nekaj glasu bom imel, Do zadnjega dne bom veselo si pel: Se v smrti pesmicam slovesa ne dam, Če srečno umerjena, bom pel še le tam. Zatorej itd, Dragotin Ford. Ittpšl. 12 Lehko. 7. Zadovoljnost. Napo v narodni. p it it v u i f u 5 f -f * 1. E - no rož’-oo lju-bim, Vmo-jem sr - ci spi; u u Ko-aer greni, me sprem-lja, £ h h :»'/v u N i*=J^=E^r Me - ni se sme h h ji- * . t>=P Dom nje pri o - tro- cili In vne-be-sih je, E2=3=] P* P* Ji N> Sr - ca za - do - • ’ M s s -? volj-nost Kož’- ci je i - r ^ me! ‘2. V križih in težavah Roko ji podam, Doma in na poti Jo za var’h’njo 'mam; Bogatin požrešen Vlači vkup blago, Men’ je zadovoljnost Ljubša, ko zlato. 3. Moja bogatija Jo le mir vesti, Rožica na polji Me modrost’ uči; Vsako drevce v ovetji Me razveseli. Zadovoljnost slajša Pitje in jedi. 4. V sobi mi kraljevi Zib’ka tekla ni, Vendar v his’co mojo Solnce prisvetli; Tam, kjer mir prebiva, Se pokojno spi, Naj že bo na slami Al’ na pernici. 13 5. Ne bo rezan kamen Groba oznan’val, Pod napisom zlatim Tudi ne bom spal; Pa nad mojim grobom Ljubi mir bedi, Zvesta zadovoljnost, Poleg mene spi. <>. Kadar že počivam V smrtni posteljci, In moj duh trohljivo Truplo zapusti: Naj po mojem hribci Rase režmarin ln ven’o rožic milih Meni za spomin. ,f. Virk. 8. Zadovoljna nedolžnost. Sočutno. Napev narodni. [=fc===ta \=3=t=l Egp-4— »>r I 1. Kaj E ß j 0=3 l/ ma - ra za dnar-je, Gi'a b=pz_p - do - ve, zem- lje, Kdor sreč-no ob - var- je Ne - dolž - no sr- f VJ j V I -g- — ce, Kdor sreč-no ob-var-je Ne dolž-no sr-ce! 2. Saj njemu odpira 8. Ga .sap’ce pihljajo, Vijolica cvet, Napaja ga vir, Sladkosti nabira Prijazno migljajo Obilno mu svet. Mu zvezdice mir. M. Kastelec. 14 9. Deklica in rožica. Mimo, ne prehitro. Prane Adami«. A EŽž-^rzrj^s— :$i|zrfc=t:d?E^icr r; S; p sj U U 1. Spre - ha - ja - la tam po b p b vr - tu Se je- '-4= - T r p kr p lJ, ^ P sen je de - kli - ca, Ža - lo - va - la, ko vsa- "1 *=s 3-*T=*-=fl H? i- m f f r hni - la Le - pa Zmerno. nje ro - zi - ca. Napo v poljski narodni. •»r v V 1 ' LL 1. Spre-ha - ja - la tam po vr- tu Ir Se je- 'v \j P f p iTT ^ sen je de - kli - ca, Ža - lo va - la, ko vsa- i hni - la Le - pa iy’e V je ro - zi - ca. -61 'T 2. „Kje si ljuba rož’ca moja, Ki cvetela si lepo, Alj me bodeš zapustila?“ Praša dekle žalostno. Deklica, lej, tudi tebi čas mladosti naglo gre; Mlada leta, lepo lice Bo minilo kmalu te. 3. „Skrbno vselej sem ti stregla, 7. Zdaj še mlada kot cvetica In ljubila srčno te, Razcvetela tu stojiš, S čim, povej, sem te žalila, Sladko, kakor jaz spomladi, Da zapuščaš vela me?“ 4. „Nisi ti me razžalila,“ Pravi mila rožica, „Ti prijatlica edina Bila si mi, deklica. B. Moji dnevi so minili, Nastopila že jesen, Cvetje bo mi zamorila, Položila v grob leden. Svoje mlade dni živiš. 8. Prehitela pa minljivost Tebe bo, kot mene zdaj, Cvetje ti bo umorila, Odpeljala zlati raj. 9. Eno cvetje je, ki vzeti časa tir ne more ga, — Le nedolžnost, čednost sveta Večno zlati raj ima!“ 10. Tak’ je rož’ca govorila In učila deklico, — Svojo glavco je nagnila, Položila v gredico. A. Praprotnik. 10. Planinarica. Ganjeno. M. Vilhar. m l J_L iTj Tl p-r f I hJ—*—-1 l-o 1 ' S J 1. Ro-žic ne bom tr - ga - la, Da bi . ■=r^4- Fp 1 ž Vi r r J=zk-L ■0- krftp W r U rj ven-ce sple-ta-la; Mir-no, svo-bod-no, lju- Efer^— p» 55 ♦ mf bo Po pla : 1 ni - nah 1 naj c ve _j) A i «.j r * - to. 16 2. Ako bi jo trgala, 8. Tudi jaz sein rožica, Rožica bi vmirala, V božji vrtec vsajena, Glavico obesila, Skrivam se zdaj tu, zdaj tara, Solnca ne bi vöakala. Trgati se pa ne dam. 4. Božic ne bom trgala, Srca so nedolžnega; Naj v. menoj še vživajo Mir, ljubezen, svobodo. M. Vilhar. 11. Planinnr. Živahno. BI. Potočnik. mf J i J- 7' v " ' v 1. Vi-so-ko vrh pla - nin sto - jim, V ve-se-lju u v i/ u u raj-skem tu ži - vim; Tam dol’ lju - dje pre-bi - va- t r f, T V U V jo, Ve-se-lje red - kovži-va-jo; Prid’ Počasneje — — — 17 Počusnej o r=*—3= —1—•)—1— —1——"ii J f-^l 1 —0—k 0— i" ' "T v -3=*=# T 1 vrh pla - nin, Ni - ža 4. Men’ čiste sape zrak vedre, Mi jasnijo glavo, srce; Tam dol’ megle se vlačijo, Duha more in tlačijo; Prid’ vrh planin, Nižave sin! 2. Men’ prvo solnce zablišči, Ko zajde, meni še svetli; Mrakovi dol’ stanujejo In srca omrazujejo; Prid’ vrh planin, Nižave sin! 3. Poln čvrstih je cvetic moj stan, 5. Studenci bistri mi teko, Stoje viharju, zimi v bran; L’oj6 mi čredo in trav6; Tam dol’ mehkužne hirajo, Se razcveto, že vmirajo; Prid’ vrh planin, Nižave sin! Tam dol’ se reke zbirajo, Jezove, breg podirajo; Prid’ vrh planin, Nižave sin! (>. Po jasnem meni solnce gre, Al’ zvezde migljajo svetl6: Tam doli strele švigajo, Med gromom hiše vžigajo; Prid’ vrh planin, Nižave sin! BI. Potonili k. Živo. 12. Lovska pesem. Dr. G. Ipavic. 1. Tje v gozd se čem po - da - ti, Ve - se - lja po - i-^_^_T r_> Nekoliko počasneje £—t*-, ipipipssiiriip f M i p r \> ^ v b ska - ti, Jaz kre-pek lo - vec sem, Jaz kre-pek lo-vec 18 p ? ^ r ^ i ? v ® ^ sem. Za les in gozd skr-be-ti In sstre-lom zver za- \ V V de-ti, Le r " t ! to me ve - se \ r V P f p V - li, Le to me ve - se 1 -li. 2. Gez gore in doline, Iz gozda na ledine, Jo maham celi dan. Kak’ hitro čas mi zgine, Za uro ura mine, Ko plaho zver podim. 3. Ko solnce slovo vzame In megla padat’ jame, Zvršeno delo je. Tedaj pustim pa polje, Doma sem dobre volje, Pobožen lovec sem. Detela. 13. Pastir. Lehko in veselo. A. L ob an. |j d» • ! v 1 1 9 i ^5 : J mf p — — — — •#- f 1 1 V L—ß 1 1 • V-ff3 \J 1. Na hri-bu ze - le - nem Mi hi - sa Hto-Koneo #-= 1 m V . \> i r ji, O - ko-li nje drev-je Pri-jet-no cve - ti. 2. Tam fž; 1 $=£t=k=x: =i-> m mJ ni L#- ft «• • Na 19 Od začotka. U-r1=n=^ A =3= 1 * J 7 ■ j u#- —r fr r -J i L_pf=J 9ß 1 1 -j*-4—7-:! pa jo go - nim, Ve - se-lo ži - vim. 5. Najprvemu solnce 7. Na gorah visokih Mi kočo zlati, Stanuje pastir, In prvemu potok Kjer vedno kraljuje Mi žejo gasi, Tihota in mir. 8. Na paši veselje S piščalko imam, In pesmice peti Premile jaz znam. 4. Radujem'se7pojem"6. Kaj tamkaj počnejo 8. Le včasih oblaki Pri čredi vse dni, V dolinah ljudje, Vojskujejo se, Ko ptiea v goščavi Kaj v tujih deželah, In švigajo strele Živim bres skrbi. Skrb mala mi je. In v dole lete. 9. Al’ vendar se groma In bliska požar Sosedove hiše Ogiblje vsekdar. 10. Na gorah visokih Pri čredi vse dni Jaz piščem in pojem — Živim brez skrbi. Ljubeznivo. 14. Anica in piščeta. =£n=£=^= Janez Biloc. G. M. * mf M 1. Hi - tro, hi - tro, lju - ba h ma - ti! Pi - škam m v * \> mo-ram je - sti V v v v ~ . da - ti: Daj - te pi-škam pro - se- ; „ - ^ p 0 u f f ka! Pro - si - jo že pi - šče - ta. o* 20 2. Pik, pik, pik! kako, letijo, Glej, kako se veselijo! Kako rade zobljejo! Vboge piške lačue so. 3. Kokla zrn se ne dotika, Piščetom jih ne odmika : Mati dobra kaj stori, Da otroke preskrbi! 4. Piške so se nazobale, Lehko bojo zdaj šetale; Yse za koklo čivkajo. — Kam jih le zdaj vedla bo? 5. čujte, čujte! kokla vpij o. Videti čem, kaj se vije. Grdi kanjuh je pri drl, Kokli piško bo požrl! 6. Kokla svoje piške brani, Grdi kanjuh mora strani, Oh, poglejte mamica, Kako piške rada 'ma! 7. Glej, s perotmi jih odeva In na prsih jih ogreva; Lehko tu počivajo: Strah in zima jih ne bo. 8. Mama, tak bom jaz zavpila, K vam pribežala, se skrila, Kadar pride dušni tat, Me v nesrečo zapeljat. a. M. Slomäok. 15. Orač. Živo. ' Mi Vilhar. I j--i j- =r| t-i * tr ^ P i r 1. Po-mlad že tr - ka Hajd na no zp. -H 1 ge! 13 \ 3 Nam bo o - gre - la M?—J—'T—i-—I—; r i V Mo - ško sr - —4— X ce. Plug iz - pod stre - he, 3=t— Bra - no na dan, 21 •Mssfäfeä Jar - me $=4=± V 11a r r 1 vo - le, Kdor ni -Ž: za - span, —_vTZSL r i r Jar - me na ~Sr V vo - le, .Kdor ni ligggl span! Zemlja je tala, Svet’ Valentin Vabi na delo; Dela sem sin! Zgodaj naprežem, Plug že držim, V desno in levo Brazde drobim. 3. Seme posejem V razor spet nov: Kadar povlečem, Idem domov. Sprežem voliče, S plugom pa v kraj! Jesen klicala Bo ga nazaj. M. Vilhar. Počasno, 16. Plevice. h M. Vilhar. -v - /L_|------UT_ J"l__ J_. _. ■ 7 mf ^ 1. Me smo de-kli-ce ve se - le, fr-* Ka - kor _i- to be - la ro - sa mla-de, In pre-pe-va-mo kaj äfo?2—h— f=Jr 4> . # ‘ J ^ - g-> — 1 ra - de, Ka i-iJJ - dar ^ t? r ži - to ple - ve - =f=±-*-\ mo. 22 2. Urno, urno, sestre drage, 3. Krog in krog pojo škrlice, Ves plevel iz plodne njive Proti solnčeku letijo. In sadike vse Škodljive In molitvice puhtijo Urno naj populimo! Gor za njimi do neba. 4. Urno, urno, sestre drage! Njivo moramo dopleti, In potem pa pesem peti Vežnemu na večno čast! M. Vilhar. 17. ŽenjicH. Yeselo. , M. Vilhar. i h F^-i !—i=\ W-*r-r inf p 4——ä—s=\ F -g- i ! r i tt—l 1. Su - kaj - mo sr - pi - če, De - kle - ta mla- . -j-. J f' *•—0— : U__ . , : r^j L * rr Lr~ T ä t- • f f r p fL ! de, Vr - ti - mo sno - pi - če, Se sme-ja sr- 1—f -p Fi~z nh .J J * —p——■ * -fJ u b £ r ^ ce.. 2. Po - bru-si, se - stri-ca Srp z vir-no o- h j J h I i n ! i i f' „ul Hi J Pl i n lit. r f slo; Hi-tre-je pše - ni - ca Po-pa-da v ro-ko, Hi- 23 tre-jo pše - ni - ca Po - pa-da vro - ko. 3. Niij solnce pripeka, Naj lice gori, Pot s čela se steka, Zaliva oči. 4. Nas vetrec otira, V obraz nam pihlja, Nam z lasci prebira, Si v sanjkah igra. 5. Vesele bodimo Tak zdrave, gibke; Gospe ne želimo Bit’ bolne, blede. 0. Sukajmo srpiče, Dekleta mlade, Vrstimo snopiče, Se smej a srce. J JI. Potočnik. Živahno. 18. Veseli mlatiči. O. liihar. 1. /e je pre-te-kel čas žet - ve, Že je pre-te-kel čas S-JL -4 7- J ß 2---------ß--m---ÜI ~—ß± 0 /.-lij Z 3—h—h—£—p—p—^ t 1-----3 V 1 I set - ve, -i—r r -r Pri - šel je, pri - šel čas mlat-ve; ^ 1‘očasnojo. [s, ^ znrrrb—«czdr: šrrrr^ Daj - mo le pi - ka- pok, pi - lca - pok, TT1' 24 * c^ff J—« * 1—# 0 J 15_p r pi-ka-pok, I Ja j-mo le pi-ka-pok, pi-ka-po-ka, U, * | I. ^ n. P“*—* — V pik. —^&==£=3£==£i=jg[ f l' 3 V pok, ! V ■ p pok, pi - ka, po - ka, t? *■ p P g p a t? f-p p j P * P ’ p pi-ka, pok, pi-ka, po-ka, pi-ka, pok, pi-ka, po-ka, k pi - ka, pok, ppP t :J,EEfap 0 * 7 § pi-ka, po-ka, pi-ka, po-ka, I? 7 (J ? ' 0 P ' 0 ^ P pi-ka, po-ka, pi-ka, po-ka, pi-ka, po-ka, pi-ka, po-ka, P P pik, pok! 25 2. Fantje, dekleta! vstanimo, Hitro nasajat začnimo, Par le za parom vložimo; Dajmo le: pika, pik, pok! 3. Snope po štir’ obračajmo, Rejte pa urno sukajmo, Zraven veselo ukajmo; Dajmo le: pika, pik, pok! 4. Naglo za cepce primimo, Dobro po snopih nažgimo, Cisto, le čisto mlatimo; Dajmo le: pika, pik, pok! 4. Vendar tud’ ne pozabimo, Da od Boga vse dobimo; Njega zato počastimo. Dajmo le: pika, pik, pok! J. Volčič. \S). Grabljice. Hitro k M. Vilhar. mf rrr L. Zi - mo in po-mlad po - či - va - le ste, mm Gra-blji - ce mo - je, od zdaj pa več - ne! % t 3 5=1 —1—j—t—-s— i m P?=N= Ko-sa že po-je, bajd, liajd na go - ro, I— ------------------------------------------2 Hajd na ze - le - no go - ro! 26 ‘2. Dečko pred manoj z veselo roko Brusi in šviga strupeno koso; Travica pada in pada pred njim, Jaz pa raztepam za njim. 3. Rožice blede krog mene leže, Več jim ne bije nedolžno srce; Moje pa bije in bilo še bo, Jemljem od rožic slovo. 4. Solnce pripeka, v zagrabek hitim, Mešam, obračam, se jako drvim; Preden še luna zasije na, me, Seno pod strelio je že. 5. Urno in čisto pograbite ve, Grabljice moje, travice lepe! Kadar dograbimo mrvo nocoj, Gremo počivat takoj. M. Vilhar. Živo. k 20. P redi c». Dr. G. Ipavic. v \ \> 1 V ' ^ ^ 1. Le pre - di, de - kle, pre - di, Prav le - po nit na- pte—]—T“r— — Tt#7 ■—t -r ^ f • -H r r rf t i i ^ _rrii i' ' r= t b r re - di, Da se ne bo kro - ti - či - la In i jN— n r b I 5 |# T r 5 ne te - kal - cu tr - ga - la, In ne te - kal - cu 27 tr - ga - la. Drrr, 2. Poštena je predica, In stara je pravica, Da tisto dekle kaj velja, Ki sprede krilo si doma. 3. Marijo glej! devico, Nevtrujeno predico: Kako je predla, spletala Za božje dete Jezusa! 4. Le predi prav vesela! Boš li si pesmi pela, Kolovrat pojde raj okrog, Poteče lepša nit od rok! 5. Kolovrat tiho teče; Naj tovaršica reče, Kar je v nedeljo slišala V propovedi prav lepega. drrrr, -«-7-7= drrrr. Nit tanko boš storila: Glej! da se boš spomnila, Kako življenje rahlo je, Ki kakor nit pretrga se. Prejo bo tkalec hvalil. Čez njo ne bo se žalil! Pri Bogu boš pohvaljena, Ge ne boš razžalila ga. Le pridno, dekle, predi, Prav lepo nit naredi! Smrt skoraj nit utrga že, Kolo življenja vstavi se. , Kar tu si boš naprela, S seboj boš v večnost vzela: Cednostij lepih suknjico, Al’ pa pregrehe butaro. A. M. Slomšek. 21.x Šivilja. Vosolo. M. Vilhar. S —! —h • i f-* r—1—= K H>-id riäFM--« ^ mf C S •: 1 7 ,v- t ' ^ •! ' 1 1 H* » i - * .1 T" * 1. Ši-van-ka, le ur - no O - bra-čaj se ti, Ker S -i 5-| 4 -fc -i—i—i ■ T-r-?- —|—t—«r—H J a 1 f. V =?- ~f3 ši - va - ti me - ni Se si - la mu - di! 2. Ni- 28 ——p-j i - *b - i 'i^i kar me ne zba-daj, Mi te-kaj glad-ko, * ble - ka da le - po 'Se - Si - ta mi bo, O- I O- I iz»____ f • f V l3gE£^ ble-ka da le - t» T po Se - ši - ta mi bo. 3. In, nitka, ne trgaj, Se mi ne zmikuj, Nikar ne nagajaj, Gosto zavezuj! 4. In solnce skoz okno. Sijaj mi svetlo, Da nitko udeti Bom mogla urno. 5. Šivilja pošteno S Šivanko živim, Pod streho na gorkem Dovoljno sedim. €. Zadosti šivanja In dela imam, Izdelano slabo Iz roke ne dam. 7. Pa tudi na sebe Pozabit’ ne smem, Za obleko najlepšo Skrbeti si vem. 8. Obleka najlepša Je čisto srce — Nedolžnosti halja Za leta mlade. 9. Ta obleka ne stara Nikoli se ne, Nje barva ko rož’ca Prelepo cvete. 10. Je lepša ko zarja In solnce zlato, 0 blagor mladenki, Ki mara za njo! 11. Za tako obleko Skrbeti si čem, (Nuzudnjo dostavi so So prva kitioa. V njej kedaj v nebesa Med svate pojdem. A. Prapotnik. 22. Perice. Vosolo hitro. L. Gvok. fa ♦ i - ** -p- i. rr v r r* v 1. Ma - ti za Sraj-ce, ro r - kli - če - kav - oe, pri-dne m - te de - kli - ce: in pe - če, ^^rfTTtfr' * Hi - tro vsta - ni - te, Pr - te po - ber’ te, prat se mu - di! prat se mu - di! f A * 'i ~J*' j :t-*—d-] hi—iM C ^=1 H r * Pr - te po - ber’ te, prat se mu - di! 2. Lužit’končale, lug ste izprale, 3. Dobro ožmite ino splahnite, Le na perisče nesite prat! Vmazano pustit’ b’lo bi grdo; Ptičke vesele vam bodo pele, Solnce sušilo vam bo perilo, Ribice hoč’jo vas pozdravljat’. Belo ko sneg se bliščalo bo. 4. Prav spokoriti, dobro omiti Grešniki mor’mo svoje srce; Milost bo s’jala, srce nam vžgala, Da bo v ljubezni svetilo se. J. Floihiman. Lohko. 23. Čebelar. G. JI. 30 "irrt trT: *rrcT' pi-sa-ni li - va - di Se zi-blje dih po-mla-di; Raz- tsnr c j t* * c: t t v pri-te pe - rotni - ce, Pre-lju - be si - ro - ti - ce ! 2. Skopneli so snegovi, Potihnili vetrovi, rr v • • • Ze rožice cvetijo, In kronice dišijo; Bučelice, rojite, Na pašo izletite! 3. Po nebu solnce plava, Vesela je narava; Metulj po polji leta Od cveta pa do cveta; Bučelice, rojite, Na cvetje poletite! 4. Le pojdite po polji Po cveticah okoli, Medic mi naberi te, Na dom ga nanosite, Da boste svoje cele Za zimo preskrbele. 5. Naložite nožiče Za božične potice, Napolnjevajte stene Za svečnike crkvene; Bučolice, rojite, Iz ulja izletite! Fr. Cegnar. 24> Jutranje solnce. Veselo. Po nalovil A. Bichlerja. "0 ih ~\ -d—ö—?- •—1 rs—tt—rh— ^ mf c 1. Bu- -Pik.* — * -r • -f—ai p—i—■—t < r * r C r * r u 1 1 L, ^ di - jo vsvet-li zar - ji se 3—KT~l V »' J * - * 4-f * -J Cf p • ven-ca-ne go - re, Kjer soln-če-ce ru ‘2. Le pridi, solnce zlato, odkrij nam svet neznan, Noč črna naj izgine, kraljuje beli dan! 3. Zelena trava vstaja, in črvič oživi, Vse lepo solnoe božje na svetu obudi. 4. Po srebro-svetlej rosi ledine plavajo; Na vrtu rože moje veselo vstajajo. 5. Skakljajo, ščebetajo po gaji ptičice, In tebe vesele se, preljubo solnčece! 6. Že kmetič gre na polje in hvali stvarnika, Pastirček dobre volje živin’co past pelja. 7. Kako pač lep, ljubezni vreden v nebesih On živi, Ki tebe je iz nič ustvaril, oj lepo solnce ti! J. Virk. 32 2. Mrak se vrne V jame črne, Temne zomljedno, Zvezde gasnejo: Dobro jutro! 3. Skozi vrata Neba zlata Zora priblišči, Nebo rudeči: Dobro jutro! 4. Svet se maja Ino vstaja; Ptici zapoj o, Duri se odpro: Dobro jutro! 5. V bliska slavi Zdaj pozdravi Plan, goro in zrak Solnca beli trak: Dobro jutro! 6. Vname delo Se veselo Neštevilnih rok, Vrt miglja in log: Dobro jutro! 7. Solnce hoče Biti vroče, Odnehava hlad; Toraj zadnjikrat: Dobro jutro! Podgorski- Milo. 2(>. Zjutraj. N upov narodni. I 1. Soln-ce čez lirib-ček gre, Lu-na pa za go-re; T- CT I Zvoz-di - ce pre - svet-le Se po - to - pe. h h :t= pj> J J Drum-la, dru - la - di, drum - la, dru - la - di, Zatogneno — _ — c£S * f i 1 * -h f=± : . P 1 I S-HM M ’ p v r-3 drum-la, drum-la, drum-la, drum-la, dru-la - di. 83 i=l t—4—-^r-A -i' ä j j • - t • —i—m ■4 —-—— P CT“ -i= • — -% * j Zve-zdi - ce pre-svet-le Se po - to - pe. 2 Solnce čez hribček gre, božice se bude, 7 rosi pa njih glave rasno blišče. 3. Solnce čez hribček gre, Ptičice žvrgole, Žarkov se vesele, K nebu lete. Lahno. 4. Solnce čez hribček gre, Pesni v nebo done; Rajati tudi sme Moje srce. 27. Cerkvica. f — i fi T ---------- M. Vilhar. Dr. G. Ipavic. 1. Cer - kvi - ca 1 r tp' Bim bam vrh go - re, Cer-kvi - ca Du - ša ve ' I bim bam \ r 'i \ v be-la! Vsak dan po-zdra-vlja te -fcT KZ VV bim bam bim bam bim bam bim bam bim 3 34 ~1---K—i-----jü—|— =t=: V ' 1 bam bim bam bim bam r r' bim bam bim F •~nri-rg—‘~rh~i,-7-»—ijr===y-E— bam bim bam bim bam bim bam bim bam bim bam bim fr r—r-y-P-r-^---------------70 b ! ^ I — bim bam bim bam ^SsS bam bim bam bim bam bim bam bim bam. 2. Zjutraj že, ko zlati 3. Tebe čez dan oko 4. Saj mi tako ljubo Solnce planine, Zmer pogleduje, Gledaš z višave, Srčne pozdrave ti Srce večerne ti S holmca zelenega Diham ’z doline. Zdilie daruje. Daješ pozdrave. 5. Zvonček me tvoj budi Zjutraj iz spanja, K delu, k pokoju spet On mi pozvanja. 6. Zatorej, vrh gore Cerkvica bela, Vsak dan pozdravlja te Duša vesela. Fr. Levec. 28. Večer. Zmerno. S Napev slovanski. P 1. Ti - hi mrak zem - ljo po-kri-va, Lu - na =±: =a=t= -O---tj— =t- p sred ne-ba ve - sla; V go-zdu sla-vec že po- di, Ža - - lost vsa - ko pre - - po - di. Zmerno. G. Bihar. B, rjj- ^ i rt= 55' 4- r q ^rtt & f r ! 5 ' 'j 1. Ti - - hi mrak zem - ljo po - kri - va, 'J Lu - na sred ne - ba ve-sla; V go-zdu sla-vec #•« »»J J Ktl- -fs~ •» - j ~T ^ i1 “P ŠF že po - či-va, Pes - mic mi-lih ne žvr-glja. 2. Božji sel skrbno iz raja 3. Ne žaluje več sirota, V solzne kraje pride spet, Rana več je ne boli, S spanjem vtrujene navdaja, Ker jo v tihi sen zamota, Pokoj nosi križem svet. Žalost vsako prepodi. G. Krek. 8* 86 Veselo. 29. Večernica. A. M. Slomšek. hjj“ "fr—N—K -K K * 1 j 11 1 j 1 j 1 j r mf J ^ v v v r r h* ä • • t r ? p~\ \> \> 'j 5^ 1. Glej-te! že soln-ce za-ha-ja, Sko-raj za go-ro bo if" -rm. ) :tii■ , -t 4>_t> , N jr g 0 * Sp s^1^] —0 ^ .0— r, r r r t t J bF šlo; \ Ji. Hla-den po - či - tek nam da Ja: * * 'j ^ 'j r i p r r 'j 'j 'j * V 'S T, S \j F I n r r i # i j i j J ^ \j ' ^ * V * Pojd’-mo ve - se -Ü* do - mo! 4T Čuj-te zyo-ni-ti! Po- £ u * 1 % X J u u X ' či-vat zvo-ni. čuj-te zvo-ni-til Po - či - vat zvo-ni. n K K f'jAh____N______^=— ____ mf J ✓ S S J J J i. S ,, T T mf r Zvo-ni, le zvo-ni ni-coj, 2. čujte po drevji šumeti^ Glejte, kak’ vetrič pihlja! Urno! že začne mračiti, Hitro, da bomo doma! Čujte zvoniti i. t. d. - * f* u f Slad-ko po-či-vat za-poj! 3. Delo smo danes storili, Naj se vsa ves veseli; Bomo se tud’ poživili: Že se večerja hladi. Čujte zvoniti i. t. d. 87 4. Sedimo k mizi in jejmo S pametjo božje dan; Srce hvaležno imejmo Stvarniku, ki nas živi! Cujte zvoniti i. t. d. 5. Vzemimo jedi in pijmo Sladkega vinca bokal; Poleg Ožeta hvalimo, Ki nam je takega dal! öujte zvoniti i. t. d. 6. Zdaj si poüijmo po volji, Naj nas petelin vzbudi, Kedar škrjanček na polji Jutrno pesem žgoli! čujte zvoniti i. t. d. 7. Vsi bomo nekdaj zaspali, V miru počivali vsi; Delo na vselej končali, V hišo Očetovo šli: Takrat zvonovi Zvonite lepo! Kličite, tja nas domo: Kličite v sveto nebo! A. M. Slomšek. 30. O mraku. Zmerno. Napev narodni. — j=i Ur~ «p 4.—J p I J r-t !• ß ::—Sli J: 1* 1 U r__ 1. Na tra - ti - co se - dem, Po - či-vam slad- ko; Mrak svo - je gri - nja - lo Raz - pe - nja tem- f=f=| t—i-H W=f=ß J-h-f 'j a i r?- r f ■» no, Mrak svo-je gri-nja-lo Raz-pe-nja tem - no. 38 2. Vse trudno utihne, Zapira oči; Sam slavček še v dolu Mi srce topi. 3. Na nebu budijo Se zvezde goste, Oživljajo v meni Nebeške želje. 4. Tam gori moj Oče, Moj svetli je dom, Po volji njegovi (Je živel tu Dom. M. Kastelec. 31. Pomlad. Živo. Napev narodni. 1. Sneg za to 'J w ' ' <*> le - to slo - vo je že vzel, m T Hra-nil je star-ček svoj ča - mar ve - sel; F$VFF^~; fs=i zq pri ™N=i u —tr-h »—ß " V V * * H Zeb’-ca za - pe - la, s par - ne zle - te - la: . f_J e&e u u „Nis’ me še mra-zek ti vzel!“ 39 2. Slišiš po gaji prepevati tam! Ptički veseli spet prišli so k nam; Kak’ žvrgolijo, tebe budijo: „Lepa nedolžnost, le vstan’ !M 8. Tamkaj po polji, po njivah povsod Zgodaj prepeva škrjančekov rod; Kvišk’ se podaja, lepo obhaja Solnca veselega god. 4. Tamkaj, kjer solnce potoke srebri, Pen’ca vesela na vrbi sedi; Lepo prepeva in se ogreva, Stvarnika svoj’ga časti. 6. Tebi priroda na smeh se drži, Ona zdaj novo obleko dobi: Trate zelene, rož’ce rumene, Jako nas to veseli. 6. Crešnja vsa bela na griči stoji, Gleda na breskvo, ki v vrtu cveti. Vse razcveteno in omlajeno Teb' se naproti smeji. 7. Vse se zdaj giblje, veselo živi, Cvetu na vsakem buöel’ca sedi. Tam po ravnini, lepi ledini Deček metulje lovi. 8. Tamkaj po solnčnih goricah poglej, Pridni pastirci kak’ imajo raj; Ovö’ke pasejo, lepo pojejo, Hola! kak’ juckajo zdaj! 9. Mnogo veselja res pomlad nam da, Urno pa nas do poletja pelja; Leto brž mine, tud’ jesen zgine, Zima nam roko poda. 10. Tak’ bo minila tud’ tvoja mladost, Tak’ spreminila življenja sladkost; Vse bo minilo, vse se stemnilo, Prišla bo smrtna bridkost. V. Orožen. 40 32. Pomlsidnji izpreliod. Zmerno vosolo. Napov narodni poljski. */ £ p p p v \) t r—r ~p r 1. Za ma-no o - sta - ni, r|—fr—fr-rftrife. ssjj: U U U i/ u se-lo te du-šo pu-stim; \\ v V V me - sto! Z ve- ---- --- —^ ^ ^ K r—~rL\>—p—p -ir-p—f* čez trav-nik, čez po - lje in 1 P Li b u u u u u r r v U U U P b ^ | -_j, ce - sto Od gri-ča do gri-ča hi - tim. HH S -h —re—' ■# 0 'mm mr'S ' U u V V I Tra - la - la, tra - la - la, tra - la - la, h/- . , -K- i. % n. 1 r i i "1 1 *■ -F -A. S =fs a ► V i ^ * - —J —1—4—1—• _ .J —# —1—4 j. T T tra - la - la, tra-la - la - la. I la. 2. Sijati pomlad je začela, Gorko ti umika se mraz; Vsa zemlja je zopet vesela, Vesel je človeški obraz. 3. Studenec in reka se taja, Vsa rast iz zemljice hiti, In tu se in tam izprehaja Družina veselih ljudi. 41 4. V najkrasneji dobi nam leta, 6. Naj človek bo star ali mlad, Veselja up največ obeta. Obete še mnogi nam sad. 6. Oj, kar je življenja po sveti, 7. In kar je na zemlji stvari, Ko pomlad začenja cveteti, Vse giblje se in veseli. Tud’ meni srce se dviguje, Skrbi pa umikajo se; Iz misli se misel mi snuje, Iz radosti radost cvete! Veselje mi daje peruti, Ko ptiču, ki ječe je prost; Zemlje skoro noga ne čuti, Navdaje me up in mladost. F. Levstik. 33. Ne prehitro. ShUa— Drevo v cvetu. Napev narodni. V Ko gle • Ve - se • dam spo lja se mla - di sme-je Cve - to - če dre- Mi sr - ce slad- Živahno. iiwfliiÜsi f &mf\I " vo, La la la la la ko. la la la la —K • j ! m, rt n •/ pn c: • - tj i" ir la la la _r_* la ifrErSjd la la cjb kJ la < ' P la la la la la ±^~W 1 la. 2. Vseh vrtov je slava, Vseh vrtov je kras, Prepevajo ptice Mu hvalo na glas. 3. Iz cveta bučele Nabirajo med, Napravljajo ’z njega Nebeško si jed. i. In v senci njegovi Pozabi se trud; Glavičici sivi Prijazno je tud’. 5. Zatorej ko vgledam Cvetoče drevo, Veselja se smeje Mi srce sladko. M. Valjavec. 42 34. Kimavcc. Živahno. $ gsEcscsi' - 0--------------------------------- '■%-------f- J. Floišman. r5rd~&±=v=,ß-jrzi i r i r I 1. Tr-ti-ca mi - la, Te - be ča-stim; Dra-ga mi :EET^=ö=EHEi=iEÖ^Ö=S —3——*—; . :dErrzfc=d pr r r r f- r r r ^ r i bi - la, Do-kler ži - vim. 2. Gro-zdi - če slad - ko Zo-bat ve - liš, Ter nam pre - žlaht no Vin-ce ro- Dopev. 1 Tr - ti - ca mi - la, Te - be 8a - stim; Dra- ga mi bi - la, Do - kler ži - vim. diš. p p p p p p v \ || l|| | i i ^ Dudi, dudi, dudi, dudi, dudi, dudi, Dudi, dudi, dudi, dum. 3. Ti si kraljica 4. Trtica mila, Zlatih cvetic, Tebe častim. Sok tvoj družica Draga mi bila, Vseh veselic. Dokler živim. M. Vilhar. 43 Živo. 35. Hribček. išw^=i===šr- Napev narodni. A.-iß rß\n0i 1. En hrib-ček bom ku - pil, Bom tr - te sa- Lj tj u* '-j >* dil, Pri - ja - tle po - va - bil, Se sam ga bom pil. Veselo. Napev narodni. —J=rj=^!:3=^—i|=:q=pj—£3 EF=r=^-|^r="f=Tz:f^ 1. En hrib-Sek bom ku-pil, Bom tr - te sa-Pri - ja -tle po - va-bil, Se sam ga bom ti iii j i -*=*] ErŽ prfciztszizfj—ztsi^sii —F TOtrF E3S0£E5=p ^ P P b p dil pil- Tra la la la la la la la la la la, tra la rr^:±:its_- F*5! hn? 5-5 P'5J Wi F=( ?dh 1 i> lil III l%J^ III i»rv 1 1. 5-5-f la la la la la la la la la, tra la la la la la la la =ts: »-> r tl t la la la, mf r Še sam ga bom pil. 44 2. Tam gori za hramom 3. Že čriček prepeva, En trsek stoji, Ne more več spat’; Je z grozdjem obložen, V trgatev veleva, Da komaj drži. Spet pojdemo brat. 4. Konjiči škrebljajo In voz’jo težko, Ker vince peljajo, K’je močno sladko. Iz Razlagovo pesmarice. 36. Lastovki v slovo. Lahko. 1. Mr-zli V. Orožen. ju p I i u l/ ve-ter te - be že-ne, Ljuba pti-či-ca, od - r {• 1 *r f ^ f i rn ^ j ^ Ki znad li pi - ce ze - le - ne Pe - la * H ■ i Hš ir: =*i=j- Hv-H - i —e— b 5 iM i *u e > r 1 si mi kra-tek čas. Vsa-ko ju - tro, ptič-ka rj lT t n C/ r < f f i> w p u < r p 0 mo - ja, Ra - no si pre - pe - va - la; Vsa-ko 45 noč je pe-sem tvo - ja Sladko me za - zi - ba - la. 2. Kadar koli si zletela V svoje drobno gnezdece, Vsakokrat si mi zapela Milo pesem v srčece. Zdaj pa iz zvonika line Zadnjo pesem žvrgoliš, Ker črez hribe in doline V tople kraje si želiš. 3. Zdaj boš zapustila mene, Oj kak’ srce me boli — Mrzli veter tebe žene, Pojdi, kam te veseli! — Oh, da ni mi perje dano! Rad, o rad bi spremljal te; Pa v ledovje zakovano Moje revno je srce. V. Orožen. 37. Zima. Čvrsto. J. Hasnik. % trtr » v i -v ^ p 1. Ne-sreč-na zi-ma mra-zi me, mra-zi me, mra-zi me, In ------------1 !=#—e p:=±- * p ft £ hr-4 r r / k j, dol-go proč ne spra-vi se, spra-vi se. Ov-be! 2. Ledeni kriv’c in sever še 4. Öe solnce pa le iskre da, Nemilostliivo brije me. Življenje zopet vse ima. Ovbe! O da! 8. Pod snegom zemlja skriva se, 5. Po gorkem jugu pripelja In kakor mrlič taka je. Spomlad se zopet pisana. Ovbe! O da! 4 H 6. Spomlad veselo lice ’ma 8. Ko slišim mile pesmice, F j In nam prijazno se smehlja. Mi sili ukat srčece: O da! Juhel 7. Spet priletijo ptičice, In k petju tuai vab’jo me. Juhe! 9. Bo prišla tudi kukov’ca In z drevja glasno kukala: Kuku! 10. Jaz čem pač hvalit’ Stvarnika, Ki zmirai nas tak’ rad ima. Da, da! J. Hašnik. Vosolo. ia - sli - ce 38. Šolarji pri jaslicah. Dr. G. Ipavic. f f ’ r f % „gv cr lju-be, Ka - ko ste le- $ =T- —r ij n? pe! Pri tak ve - se - Nekoliko počasneje. i b lo Nam - /l Pl:1 -:t: f: Tj L f l PV i UJ je sr - ce vr Nam bi ,le sr - ce. 2. Ni lepšega časa, Božični ko Čas, Ko Jezus sam dete Je prišel do nas. 3. On, Bog vsemogočni, Se v hlevec poda In jaslice revne Za ljubo ima. 4. Kak sveti, o dete, Se tvoj nam obraz! Kak svoje ročice Steguješ do nas! 5. Nas vabiš vse k sebi, Nas ljubiš srčno, Nas hočeš objeti, Peljati v nebo. 47 6. Pastrički veseli Kak k tebi hite! Darove nesejo, Pred tabo kleče. 7. Tud’ mi otročiči Bi dali dari, Pa revčki smo vbogi, Nič našega ni! 8. Ko b’ rožce cvetele, K oj šli bi po nje, Najlepših bi brali, Nabrali za te! 9. Bi zibelko tvojo Ovenčali vso, Do hlevca potros’li Bi 2 njimi stezo. 14. In nekdaj pripelji Nas srečno s sabo 10. Al’ rožic prinesti Ne mor’mo s polja, Zatorej naj srce Za rož’co velja. 11. Ponižno jih damo Vse tebi za dar, Te pros’mo, o dete, Ne zvrz’ jih nikar! 12. Le tebi služili Vsi bomo lepo, Vse tvoje nauke Slušali zvesto. 13. Ti bodi nam vedno Povsod pred očmi, Za seboj nas vodi Življenja vse dni. Tje k angeljčkom svojim V veselo nebo. A. Praprotnik. Lahno. 39. Yse mine. V. Orožen. -fr- I ü r r 1. Kje so mo -je ro - ži - ce, v Pi - sa - ne in Moj’ga sr - ca lju - bi - ce Zlaht-no so cve- n 5 -j=l-=l=h tr r | -j. \-rtf r —ß 0—f X- 1 l> 1 pp fff !-J $ be-le 9 te_je* Ah, po-mlad je šla od nas, Vzg - la sta jih Po časne j o — — — — — _ X_ h—X.—— #---0----f-J J zi-ma, mraz, Vze - la sta b jih I I I zi - ma, mraz! 48 Zmerno. Dr. G. Ipavio. 3 -K ^ -1 —N r-J—-A zr -0- -m p. y V h v fcv-j •' * m T 1? P =5= ^ l 1 1. Kje so mo-je ro-ži-oe, Pi-sa-ne in be-le? f * r f %' $ , Moj’-ga sr - ca lju - bi - ce U * * [, Žlaht-no. žlaht-no so cve- Hitreje — te - le r 1 y 1 y i/ 0 1 Ah, po - mlad je šla od nas, — — Počasneje T- V Vze-la sta jih Prva hitrost — —?FJ=Fp zi - ma, mraz; rv \) ^ Ah, po-mladje zi - ma, mraz šla od nas, Vze- Počasneje 49 2. Kje so moje tičice, Kam so odletele? Oh, nedolžne pevčice, Kak so žvrgolele — Zanjke b’le nastavljenje, Tičke so se vjele vse. 3. Kje je hladni potok moj, Kjer sem se sprehajal, Ko skušnjav nevarni boj Mene je obdajal? — Suša velika bila, Zemlja je popila ga. 4. Kje je moja utica, Utica zelena? Kje je hladna senčica, '■/. lipice spletena? — Hud vihar podrl je njo, Ah, zelena več ne bo! 5. Kje je tista deklica, V vrtu je sedela? Lepa, kakor rožica, Pesmice je pela — Hitro, hitro mine čas, Mine tudi lep obraz. V. Orožen. G. Kje je pevec zdaj vesel, Ki je to prepeval? Naj bi enkrat še zapel, Kratek čas nam delal! — Hitro, hitro mine čas, Ah, ne bo ga več pri nas! Otožno. 40. Gozdič je že zelen. Napev narodni. FtM ^ , i- ; m i v 0 p f -J 1. Go-zdič je že ze-len, Trav-nik je raz-cve-ten, 3 m -K ZJ)— m =£: Ptič - ki pod ne - bom Ve - se - lo po - jo. 2. Ptički, jaz vprašam vas, Al’ bo 'kaj skor’ pomlad, Al’ bo kaj skoraj Zelena pomlad. 8. Pomlad že prišla bo, K’ tebe na svet’ ne bo, K’ te bodo djali V to črno zemljo. Narodna. 4 50 41. Lipa. Počasno D. .Jo 11 ko. ^=*:5=4sf==t:^FV v i 2 vT p r ^ | ,„rr p r | , 1. ]ji - pa ze - le - ne-la je Tam v di-še-čem ga-ji, S cvet-jem me po - si-pa-la; Djal sem, da sem v ra ji. -&-Ö- F-Jf-h 11 ih.—r"*5 —zfc: F3F*=F\ FT"=1 *rf=FPT -i—S—S: C I rfS 1! ^JV 2. Ve-je raz - te - za-va-la K ne-bu je vi - so - ko, -a- * F&f! s h r h i i* f Jüan "l ! E— s r\ 'JV H* ji Me-ni pa-je do sr-ca Se-ga-la glo-bo-ko. 3. Ptičice je miljena V senčico vabila; Kadar ležal sem pod njo, Me je ohladila. 4. Sedaj pa je revica Skoraj ovenela; Cvetje, perje ljubljeno Zima je odvzela. 5. Spavaj, draga ljubica! Večno ne boš spala; Nova pomlad zelena Novi cvet bo gnala. 6. Zopet bodo ptičice, Ptičice presladke Pesmice prepevale, Pesmice pregladke. 7. Pa boš zopet lipica V senco nas vabila, Dragim svojim srčeca Miljeno hladila. 8. Bratje naši se hlade Radi v tvoji senci, Prsi, čela in glave Opletaje z venci. M. Vilhar. 51 42. Sarafan. Zmerno. Napev ruski narodni. h ^ ■■"' k. =fFä V L ■f.z Bet p m \JW 1 1 1 1. Sta-ra ma-ma, o ne ši-vaj Sa-i'a-fa-na več, Pu - sti de - lo in po-či-vaj, Zla-ti čas je preč! is—rh~ hj ' 'V -i \-^—h-^ : :W—h-*- - 2. „Hčer-ka kme-ni se - di, Lju - ba hčer-ka i ■ K f-H w -S -h •i ti! r\—:—f— Mla-da si, pa M——K—h—r ±=±=jL±z r ? ve - di, . ■ j- \-0 m— * ■ ?=£ ^ r P f V \ 1 Da mla-dost zbe - ži.“ rts 4^ 5^ kl> v W r i 3. „P f|#=: -e-rf^rfi o-ješ ve - se - li - ce s-f-, £¥zt \> V v v 1 * ia-kor ptič slad-ko ; t—3t-HŠ3 ¥~ B H,- PB f ^ e - reš si cve - tli - ce, X v y v Pa mi - nu - lo -J—1—* - 3—• 1 bo!“ 4* i n i 52 T ^ 4. „Pre-sla bo-do 4>- -r le - ta, Ž njim’ ve - se - lja slaj, E3E§B=IE jH=^^jE£Bpiäj=|EEF36gg $ :> •’} f l f ff Lic ru-de-öih cve - ta Veß ne ho na - zaj, I=fc=i *=$=} J"} |*X r* ; — —1—)— I1A 1 mux •«» . i v t p =1 = r-rJ-c 0 A r J \) V ]/ v B. „Tu-di jaz sem pe V la, Mla-da de-kli-ca; *=*=*= p=£={ rS ite - - =1 M ta ■ i i 0 v —*—t u f C * -:' -r f f * h —« I; la, w=?M Sta-ra ma-mi - ca!“ S33=fecEiEii r]> v% vfl Z 6. „Al’ nad hčer-ko sla-dje vži-vam Pre -slih ve-se-lin, Sa - ra - fan ra - de - ei ši-vam Y mla-dih let spo-vnin.“ Ruska. 53 Sočutno. 43. Mati pri zibeli. :5»=jdiŽ=3^jfE3 G. M. =1 I 1 1. A - jaj, a - jaj, ljub - ček moj! De - te m A - jaj, a - jaj, de - te trud - no si m - c oj po - je mo - je: Zi - bije ma - ti 2. Pridi, pridi grlica, Boš mi dete zibala ; Dete moje mehko spalo In ne bo se nič jokalo. 8. Zunaj lepo jagnjiče, Jagnje lepo belo je; Jagnje bode priskakljalo, Dete moje pozibalo. 4. Lepe rožice cveto, Belo, modro, pisano; Jutre bova zgodaj vstali, Lepe rože bova brali. 5. Priletite angeljci, Vi nebeški aružeji; Dete boste varovali, Njemu sladko spanje dali. 6. Kadar pridno dete spi, Ljubi Bog nad njim bedi, Kadar dete tiho aja, Bog mu sladke sanje daja. 44. Sirota. Poöasno in srono. A. M. Slomšek. «J. Weis s. v V V TJ \ V p V' ^ P >r r P P 1. Ma-ti zi-blje, le-po po - je, De-te mi - lo se sme- 54 fcfc <„? ' ^ ‘ r » ' v hlja, Še ne ve za tu - ge svo - je, Ne za iS3==£ TTT 5 5' ža - lo - sti - sr - ca, =— ^ Počasno.jo II. 1 * - u 7 5 1 ža - lo - sti sr - ca. 2. Mati vmeije, zlata mama, 3. Le za mamo srce bije, Milo joče deklica, Mamo išče le oko, Po širokem svetu sama Mami le ljubezen klije, Se ozira Milica. Mamo usta kličejo. 4. Tam na grob ji venec dene Žlahtnih rožic, lep, cveteč; Z vencem deklica povene, Nju zdaj nič ne loči več! Dr. .T. B. Razlag. 45. Zapuščena sirotica. Genij ivo. v_._. O. M. P -p- ■•-•-r U ^ P \ Li^t1 v V i T v i> i v \> v 1 v 1. „Lju-bi mo-ji o-tro-či-či, Va-ša se - stri - ca naj T trtnrr^ bom! Ni-mam a - te-ja, ne ma-me In ne . * U » a k P \ ^ V r vem, kje moj je dom.“ 2. „„Ti si vma-za-na in Hitreje — — — — — — — T gr - da, Stu-diš se o - tro-kom vsem; I - di \ •• ^ f! . *■ , Ü v f, f- L 7 J r * - r P~ F* » ?BiB—=*=3 ♦ T * T in se pi-e-ob - le - ci, Poj-di k svo-jim sta - ri - šem!““ G. 8. „Oh, umrli so mi mati, In očeta ne poznam; Kdo mi hoče srajco dati? I česati se ne znam.“ „Naj pri vas bom, otročiči, Oh, ne bodi naj vas sram! Strgana sem s’cer in bleda, A pokrižati se znam.“ 4. „Nimam reva kaj obuti, 7. „„No, pa bodi sestra naša, In pod streho kam ne vem; Bratci tvoji bodemo; Krog po svetu se potikam, Belo srajčko tebi dati Med otroke tud’ ne smem.“ (Jemo, vmiti te lepo.““ 5. „Ako pridem v liišo, dajo 8. Skorjo kruha mi za dar, Hitro dalje mi velijo, Ni nikomur za me mar.“ „„Mamko bomo naprosili, Naj te v hišo vzamejo; Ateju priporočili, Naj ti kup’jo suknjico.““ A. M. Slomšek. 4(>. Rožmarin. Zmerno hitro. Napev narodni 56 r r ' P p vi - ški drag spo - min. mf\ Rož-ma - rin Pgpp L »• • z:» :» T g ma svoj duh, u Naj bo I I ze - len, al’ pa t II. PoÖasnoje vv suh, suh, al’ ♦ —0 I suli. I pa 2. Kadar jaz umrla bom Venec lep imela bom ’z rožmarina zelen’ga, Nageljna rodečega. 8. Bom na pare vložena, Belo bom oblečena, Venec bo pa lep zelen Men’ na glavo položen. 4. Že zvonovi mil’pojo, Mene pa k pogreb’ neso; V grobu počivala bom, Veö sestric imela bom. B. Tam koščice čakajo Na trobento angeljsko, Z njim iz groba vstala bom, Šla v dolino k sodbi bom. 6. Bo sodnik prikazal se, Po pravici sodil vse; Dobre djal na desno stran, Jlude djal na levo stran. 7. Ti pa, mili Jezus, daj Priti mi na desni kraj, Priti mi na desni kraj, Priti gori v sveti raj! Narodna. 47. licenci na grobu. rh-i] r-i M hi g-*—v-i—i-J p [> u V U t C 5 ß h 1. Po - či - vaj nam, to - va - riš mi - li, V ti - hot-nem 57 gro-bu tu slad-ko. Tež-ko, tež - ko ti do-koii- V : "s 1 ča - ti Ziv - lje - nje bi - lo .je mla - do. 2. Ti svet zapustil si v bridkosti, 3. Gomila tiha že te krije, Najboljši si izvolil del, Na njej cvetice poženo, Telo nazaj je zemlji dano, Tovariši ostali tvoji V višave duh je tvoj spuhtel. Gojili bomo jih zvesto. 4. Med svetilni duhovi gori Ti srečen veseliš se zdaj; Ne zabi nas, Očeta prosi! Da s tabo združi nas nekdaj. J. Pintar. Lahno. =&3t 48. Življenje. T u r\ + ! 'J CL IIih ar. r 1- v i, 1. Po - pot’ I b va - nje, brat J e, U Je na • se ziv- m lje-nje, Mož mo-drih od ne-kdaj Je to go-vor- I 1 1 ,=drd=ü-t^—±rz;: =1 , 'l i * f f2—»-1—# * { 7 r f 1 ' i r i v T; i i je-nje, Skoz kte-re de - že - le Pa pot nas pe- 58 jžrlj2 t l T ;=f=) * «P—i sp i /■ i \ \ i vit i r u r ca lja, Naj pesmi-ca mo-ja Na zna-nje vam da, Po&a sno.jp Naj m i-i- vi ir ,* r P r v pe - srni - ca P mo-ja Na zna-nje vam (la. 2. Po travnikih prva Nas pisanih pelje, Marjet’ce, zlatice V stezice nam stelje; Otroci brezskrbni Po travci teko, V rumenkaste lasce Cvetice pleto. '3. Mladen’cev, dekličev Je druga dežela, Razlega se petje Vesel’ga krdela; Si delajo sanje Od zlatih gradov, Pa skušnje jim manjka, Modrosti darov. 4. Po tretji hladn6 je, Gre pot čez višave, Se kri umiri, se Razjasnijo glave; Se trudijo z delom Postavni možje, Sad truda berejo, Za prihod skrbe! 5. čez gole vrhove V četrti so pota, .le mrzlo že v srci, Ne greje gorkota; Pa starčkom, oh, kmalu Dežele je kraj: — Tako je na zemlji Le kratek naš raj! ,T. Uršič. Živahno. 49. Gorje, gorje! H. Korol. Hfcf -2 — £ 4* *^1 s 1 h ■5- =t=i i-f-i bf=f=J!=*=l 1. Ra-ste ro - ži - ca pre-mi-la, Vsa du-hte-Ča, 59 i—i P; N Ep —l -J H =^5=3 zla - to - kri - la; Ra-ste ro - ži - ca pre-mi-la, 4>- V- - -J # — h -& -H J> r r f * •-1 ff 7 »ZV m ' »ia n 0 5= — V -t M r-r Vsa du - hte-ča, zla - to - kri - la; Pa - de na njo p- “h v »j III 1 ;=5=H Lt=i ^-b -H L( vjmi lil •*T%I hu-da sla-na, Ro-ži-ca je vsa po-žga-na; Vodno počasneje *=»= mmv Oj gor-je, gor-je — Za živ-lje-nje več ne ve! 2. Ziblje se strneno žito Ko čez polje morje vlito; Pride ura huda, vroča, Vsuje se tebela toča; — Oj gorje, gorje — Nade vse na tleli leže! 3. Mater sem imel ljubečo, Z njo neskončno, sladko srečo; Pa jo vzela so nebesa, Več ne vidim nje očesa; Oj gorje, gorje — Umorjeno je srce! L. Toman. 50. Tolažba. Občutno. G. M. -i— V - \ ». " ■ r: *- Ep£ p >»r _ m lil vr-%%1 t bf Ill lli k%nv 1. Za vsa - ko cvet - ko be - lo, Ki zi - ma 60 t—5:—S—t—5M—*— —I. EgSBijfca U U P I tnf I 'U t» t» t> v o - kno jo vsa - di, Sto - te - ro ro - žic Poöasnoj 3=t= * da - je Spo-mlad, ko zem - lja se zbu - di. 2. ln vsaki uri bridki, Ki rod človeški stiskajo, Sledijo kmalu druge, Ki mir in radost prineso. 8. Tedaj, srce, le trpi! Se kmalu vse prenaredi, Po kratki tu nevihti Se ondi vse spet prevedri, J. 1*. Budno. 51. Telovjulski zbor. Po poljskem narodnem napevu. «f f, t *=£= v 1. Ve T ' V sel se —tF1—f—%—i—-*—■3 \> b V V se - šel naš zbor, In je Fife r< —k—k—-t5— - -p*« fs=s K £ -1 T *' a ^ -H - j m -i ~ cV ^ s —0 i- # « P P ——p—3 i> p pe-smi za-do - ni - jo, Da ti - soč-krat od f*H 1= £== ■ ■ . r r K' — j N— -] v= ^ —: —Jr—±—f o ■+- j P- -i r ^ -A gozd-nih gor Se je ki o - gla - si - jo. 2. V telesu zdravem jasen um, 8. Krepi nam roke vedni boj; ln srce zmer veselo, Nasproti si stojimo — Rok čvrstih moč in naš pogum Ko v bitvi proti roju roj — Sladi nam vsako delo. A v slogi vsi živimo. 4. Tud’ praznih pen nam mari ni, Srce za dom nam bije, Zanj v prsih vedno nam gori, Zanj kri rad vsak prelije. Posl. Fr. Končan. Živo. 52. Teloviulska pesem. Dr. G. Ipavic. 1 : 1. Ju-tra-nja za-ri-ja, i, 0 V ta nas bu - di, fc . h Ift ^ j» p—tr—y—5 Š—Tr f f „Hi - tro vsta - ni - te“ nam žar nje ve - li. *-=M-H=fTTT^-H3 Yun - kaj na po - lje, na rav - no po-lje! Vun-kaj na skal - na - te str - me go - re! Nekoliko poöasnejo Efes. & ■k&ž 3 . 4 'i. ’• f* J . :: W p —ß —1> i f -f; —J i * ■ Bi - stri stu-den - ci čez ska - le te - ko, 62 :zQ,: SZZ2 Nekoliko počasno, j o t? T»_ P ~tr— V p?m iB: Ro - žam du-hte - čim tam Nekoliko počasneje — — =& ' ca pe - ro, —c—p—— Bi - stri stu-den - ci čez ^ K p I ska - le te - ko, T“-p Ro - žam tam hS =l r J " .. t *• • l * i * it 5 I Živo. Dr. G. Ipavic. > 7 tl* f.T '' V D v i> " b i 1. Ju - tra - nja za - ri - ja, ta nas bu - di, =t=a=$ ~ : l ■ f fV' 5 f * „Hit - ro vsta - ni - te“ nam žar nje ve - li. -i-i Vun - kaj na >s po - lje, na rav-no po-lje! 63 =t= r phf-f ’v i' ^ Yun-kaj na skal - na - te str-me go-re! fH ~a—^—r '—°—1 4-J- * 1 0~ —i— -S-=rH . i 1 i /r ‘Ti ■1 -Hm lil v? - Tj } 1 1 Bi-stri stu-den-ci čez ska-le te ko, =e& afefe* lij I J .£E& Ro - žam du - hte-čim tam r li - ca r po i ro. 2. Nikdar zastonj nas ne vabi ta glas: Jutranji, zgodnji to pravi je čas ! Hajd, kako zbiramo svoje vrste! Hajd, kako brzo neso nas noge Tjekaj čez polje, čez polje ravno, Tja na visoko, na strmo goro! 3. Radost nam sije iz bistrih oči, Oj telovadec, ta srečno živi! Krepka postava in čvrste roke, Zdravo in mirno je naše srce! Torej čez polje, čez polje ravno; Hajd na visoko, na strmo goro! Korstnik. 53. Pobič sein stur še le 18 let. Milo. Napov narodni. —J—T I N h —1---------------------*i \- /''ii r, ♦ i 's 1. Po - bič sem star se I le I o - sem-najst 64 J? II 1 Ž ö 1 —r-3 ) =i 1 —Iz. Z ^ C r i t r let, Ce - sar me ho - če k sol - da-tom i- /T\ 3 -k 4—f 3 -i I , J: • h , r T l t li:l il-! & 3-f—£={ ==* met’. Ka - ko bom sol - dat, K’ sem po - biß pre Počasnej o mlad, K’ ne mo - rem še pu - ške dr - žat’! 2. Pri fari zvonovi že milo pojo, Od ljubih prijatlov jaz jemljem slovo. Pa jemljem slovo, Da Bog ve kako, Nazaj me nikol’ več ne bo! 8. Očka in mamka pa jokata se, Ker vid’ta fantiče pre’blečene vse. Pre’bleöeni so, Na vojsko gredo, Nazaj jih nikol’ več ne bo! 4. Bratec in sestra pa jokata se, Od bratca preljub’ga ločujeta se. Oj bratec ti moj, Nikar ne žaluj, Saj prideš tud’ ti za menoj! 5. V kasarni sem hodil korajžen, vesel, Sem puško zagledal, se jokat’ začel. 0 srček ti moj, Nikar ne žaluj, Z veseljem zavriskaj, zapoj! Narodna. Gredo. ' 'j 1. Le - ži, 54. Popotnica vojaška. Napev narodni. m * m—J r w r —— W I . 5i$=3^5ij=3žŽE?-=Ž1 T # • - - -: » —3 * • P~ T ži rav-no po - lje, Po po - lji be-la ce - sta gre; Po ce - sti pri-ko-ra-ka ŠŠeŽ M—h—k-t—i—i T z JO, Pi-e - le - pi mla-di fant-je so. 2. Voj, hola! hola! fantje vi! Kamo ste se namenili? Ostaviti li hčete nas Ki ljubimo iz srca vas? 5. Veselo zdaj zapojmo si, V Boga imejmo vero vsi! Streljali bomo presrčno: Pete sovragi odneso. 3. Zdaj z Bogom prijatelji vsi, 6. Le naj ropoče in bobni, Vi bratje, sestre, starši vi! Iz tisoč naj topov gromi; Na vojsko gremo zdaj za vas, Naj križem švigajo kroglje, Mogočen vojvod kliče nas. Slovenci nikdar ne zbeže. 4. Slovenci zdravi in mladi Smo urni kakor glive vsi; Imamo srce um in moč, Premagali bomo gredoč. 7. Pred nami padaj vse okrog, Za nas skrbi naš Oče Bog. Ne bo nas ulovila smrt, čeprav bi pekel bil odprt. 8. Mladenči bodimo srčni! Bog Sabaot nad nami bdi: Sovražnika požene strah Pred nami, kakor veter prah. A. M. Slomšek. 5 66 55. Tam za turškim gričem. Zmomo. Napov nurodni. i-1——.—h-Ji—h T» --V*« >-•- i-■-*-‘ pzr [j ■f—r V »r=': > irtüüs 1. Tam za tur-škim gri-čem, Tam je dost’ fan-ti - čev, Počasneje ztS— K’se za nas voj-sku-je-jo, K’se za nas voj-skuje-jo. 2. Očka ljubeznjivi! Saj vi niste krivi, Da jaz moram bit’ soldat, Da jaz moram bit’ soldat. 3. Oh, adijo očka, Oh, adijo mam’ca, Oh, adijo ljubi brat, Zdaj se vid’mo zadnjikrat! 4. Žena, tuja roka Skrbi za otroka, Mene več nazaj ne bo, Mene več nazaj ne bo. 5. Tam so črni dimi, Da se nič ne vidi, Kamor krogla prileti, Kamor krogla prileti. 6. Tam se nič ne smili Oče svoj’mu sini, Sin pa tud’ očetu ne, Sin pa tud’ očetu ne. 7. Krogla priletela, V srce me zadela In me težko ranila, In me težko ranila. Narodna. 56. Oj ta soldaški boben. Stopuj. Napev narodni. LivJXdSii-jiJ I / ■ -j ■». t r f 1. Oj ti sol-da-§ki V I bo-ben, Ta bo me - ni vel’ - ki zvon; Oj r ta 'S mi l bo i r v za - zvo - nil, Ka • dar #*—* m—F-J—Ä------F—i-#----- 0------#—*—-J ' r i r*»i p c i i jaz u - mrl bom. Bom, bom,bom,bom,bom,bom,bom, dz=z=ts=3si E^EEkE ^ U 1 K -J-T -h 151------1»-1---J—n :=i=ra-d i i/ rr\T7, i i p •*- ? U U b ^ I ' w V w V bom,bom,bom,bom,bom,bom,bom,bom,bom,bom,bom,bom, r ■ ~p~ ♦ ? y v v bom, bom, bom, bom, bom; Oj ta I bo i" J + UJ F3=F=fi f=. 5—* 3 -p=d p u ilTiv| p 1 zvo - nil, Ka - dar 2. Oj ta soldaška sablja, Ta bo moja svitla luč; Oj ta mi bo svetila, Kadar jaz umrl bom. Cin, cin, cin, cin, cin, cin, jaz mrl bom. 3. Oj ta zelena trata, Ta le moj bo zadnji dom; Oj tukaj bom počival, Kadar jaz umrl bom. Di-dre, di-dre, di-don, 4. In ti gorenjski fantje Bodo pokopali me, Vsi bodo me spremili Na zelene travnike. Br-bom, br-bom, br-bom, Narodna. 5* 68 Zmerno. A. Leban. =t •-* -*■ L 57. Ločitev. ■5=^$E^t=»hz»—3E3: :d: v i 1 ^ 1. Oj hi - Si - oa o - če - to - va, Bog ži - vi *—I- ‘P te! Zdaj se lo - či - ti mo - ra - va, Bog ži - vi r-fi- ~i h>-i.— rl / 1 - 1- 1 K l-l ■ rjv. :l-- ■~to Ufi č -* i 3 1 V | b i, w- j ? • i U 1 «'/* u nih - ce Počasneje ke-daj bom vi-del še; Bog ži Srce pa moje ti zvesto, Bog živi te! Do konca dni ostalo bo. Bog živi te! Skazala si mi milosti, Ki mo5 jih pozabiti ni ; Bog živi te! 3. Ne zabi ti me, zvesti dom, Bog živi te! Če tudi te ostavil bom. Bog živi te! Naj noč in dan pri men’ mtide Se ljube tvoje misli vse. Bog živi te! 4, Bog živi te! Š« enkrat zdaj, Bog živi te! Pozdravljam te, domovja raj; Bog živi te! Obvaruj naju Bog oba, Ohrani zvestega srca! Bog živi te! A. Leban. 69 58. Tilia luna. Zmerno. D. Jonko. ' *' J f; ► ; 7 fmr' P Si ~w P . 1. Ti - ha lu - na jas - no je, Duh moj ^^ ~| EB p u ^ i f-y ^TT r t;T^ pfc' ^ i ' * ^ i i f mi-sli na svoj dom; Sr-ce zanj-ga sfcra-stno bi-je, Bog ve, ~,}~t—j—«-— a. lu ;«• 1 > -i—:^-?=i \ vr * 0 •• r kdaj ga -4- del bom; Vmes so hri-bi in do- -4 t"p §7^ li - ne, Vmes šu - me-nje bi-strih rek, Da Poöasnej e — n r leč, da - leč so pla - ni - ne, Da-leč Sa-ve je iz - tek! 2. Oh premila domovina, Ljubi moj slovenski kraj! Kjer je zibel moja tekla, Bod’ gomila moja kdaj! Za te ljubav v srci dije, Te osrečiti želi, Srce zvesto tebi bije, Teb’ kipe izdihljeji. 70 3. Kje so znanci in tovarši? Tu ne vidi jih oko. Kje prijatli so in starši, Ki ljubili me gorko? Daleč iz dežele tuje Vam v naročje hrepenim, Srce v meni ne miruje, Vas še videti želim. 59. Vrnitev. Sočutno in počasno. Napev slovanski narodni. // 1. Lju-ba ko-ča, ki domovje Bi-la mo-jih si lju - di, l #----------------#13. =t ' 'i* • Zdaj, si-ro-ta za-pu-šče-na, Nik-do za-te ne skr - bi. /‘ 2. Iz de-že-le tu-je vra-čam Si - nek zo-pet se do-mu; —!--------1- mM V Te-be še po-za-bil ni-sem, V te-bi najdem še mi - rti. 3. Potno palico odložil ,4. Želja se mi je spolnila, Skoraj zopet bom vesel; Spet radujem se doma; Tam pod lipo bom domačo Tu v preljubi domovini Spet domače pesmi pel. Srce moje mir ima. Iz Zvona. Slovesno, 60. Domovina. h J. J?’loišman. p C C C 1 ^ i' u * l. Be - se - da slad-ka, do - mo - vi - na! Ne pri- deš 71 — —i— h—A V -—Ns- =5 'j u ^ » • r P • P =s 1 1 5 P n i i > jj več mi iz spo - mi - na; Kot i - skra ži - va v sr - cu J C u \ v f’ £ u ^ tliš, Lju-be-zen kse-bi mi bu - diš, Kot i-skra ^ ^ f' f—*■ -h— ■ -tri M— : «V' ■- 2: * * - • \ * P & P 1 f h r J. * # - § r*-r"-r ži - va vsr-cu tliš, Lju-be-zen kse-bi mi bu- -----------—»—JL "F I diš. vtrrr?--—^-rV r p p ff ' Ži - vi - jo, ži - vi - jo, ži - vi - jo, fN K * ži - vi - jo, ži - vi, ži - vi - jo, vi - jo 2. Ko solnoa žar na tebe sije, 3. če je obličje jasno tvoje, Srce veselo v meni bije; Veselo moja struna poje; A žalost tare mi duha, A če oko se ti solzi, Če te nesreč megla obda. V potokih moje se topi. 4. O sijaj, sijaj, solnce milo, Na ljube domovine krilo; Obličje jasni jej temno In krasi s cvetjem jo ljubo! A. Praprotnik. 72 Gl. Ljubezen (lo domovine. Zmerno in sočutno. CJ. Fleifi m a n. ^ r-pf-nr-f-5-v'rr-5-5^ j» 1. Kdor i - ma sr - ce, Zna za dom sol - ze, Za slo-/ Za-n jo rad ži - vi, Za - njo hre - pe - ni, Njo, le v u venske do-mo-vi-ne raj. njo bi lju-bil ve-ko-maj. VV\j \) Dra-la la la la p f fl ir f ,* r ^ 1 f * >' tj u* rv? c la la dra-la la la la la la dra-la la la la A Počasneje —h /Ts tsnz —# .i.,—»—-t—*—»— 0------*--------1—*s^#—jj ^ V p V P P P p P I pp\ la la dra - la la la la la la! 2. čvrst Slovencev rod, 3. Od snežnih planin Čist prebiva tod; Do trtic dolin Oj prijaznost čista tu cvete. Mile pesmice povsod pojo. Vsak prijatla 'ma, Sloven’c je rad vesel; Zvest objema ga, Kaj, da bi ne pel! To navada stara tukaj je. Njemu pesmi iz srca teko. BI. Potočnik. 73 Občutno. (>2. Oj planine. Napev poljski narodni. -Ir-—ds- -f, =! h — 5~±— i — r--K~ 1 . i H— “ 5 • * ic: / 1 1 — :z» (* V =F=* v 1 T H 0 »%L lil III Li_L 1. Oj pla - ni - ne, oj pla - ni - ne, Rož - na - te pla- TV* Kine slovenske do-mo-vi-ne, In pa si-nje f go - re, V \) \) \ | Ki ste ži - ve V =5 l_ ska - lo - vi - te m j' Stra - že J: U i* ____I# f P «3 r^z=p=:d na-še - ara sve - ta, Po-zdrav-lje-ne E—i- f p i r f v r p 1 p 1 mi bo-di-te! Kli-čem tož-ne - ga sr - ca. 2. Vsako jutro zlato zoro Sem pozdravljal prevesel, In čez dan v zeleno goro Glasno žvižgal, glasno pel; Mislil sem, da rože krasne Meni se razcvitajo, In da ptiči pesmi glasne Meni le prepevajo. 3. Kolikrat se v meni glasi Radosten na vas spomin, Pred menoj vrste se časi, Ki sem vžil jih vrh planin, Ko presrečen na višavah, Srčnega veselja vnet, Po ravninah in nižavah Pisani sem gledal svet. 74 4. Toda moral zapustiti Tebe sem, planinski raj! In med druge ljudi iti Po poklici v drugi kraj. Res povsod se da živeti, Kdor poguma kaj ima, Pa samo v domači, sveti Zemlji sreča je doma. 5. Torej moje srčne želje Ve zelene ste gore, Kjer otročje kdaj veselje Vživalo mi je srce. Na višinah domovine, Kjer živi ves moj spomin, Oj planine, oj planine! Srečen bil bi gorski sin. Fr. Lovec. 63. Nazaj v planinski vaj! Veselo. H. K or el. i Ä m h-----------------------------— m--h 0— P u ■nr» v 1. Pod tr - to bi-vam zdaj v »T V de - že - li raj-sko- f-=ts—J N v- ^ J * J ^ u * ; P 1* K ß V * U »i* ff— r * 1 p mi - li, Sr - ce pa gor mi jo — — — h li Na- Počasneje — — — ^ h h , , zaj v pla-nin-ski raj; Za - kaj v v na - zaj? Za Počasneje - 1 - -*?- K kaj na - L j ’ j* «(/• u zaj ? Na - r • j r l i p U zaj v pla - nin - ski raj! 75 2. Tu zelen dol in breg, Tu cvetje že budi se, Tu ptičji spev glasi se Gore še krije sneg, — Zakaj nazaj? Nazaj v planinski raj! 4. In to ti nič ni mar, Da dragi srčnovdani Ti kličejo: „Ostani! Nikar od tod, nikar!“ Zakaj nazaj! Ne prašajte, zakaj! 3. Glej ta dolinski svet, Te zlate vinske griče, — Te nič, te nič ne miče Njih južni sad in cvet? Zakaj nazaj ? Nazaj v planinski raj! 5. O, zlatih dni spomin Me vleče na planine; Po njih srce mi gine, Saj jaz planin sem sin! Tedaj nazaj, Nazaj v planinski raj! S. Gregorčič. (V poti kitici so pojo od „Tedaj naznj“ (drugokrat) do konea f.) 64. Na jezeru. t-3—-—-sH - <■ i i $■- .3 „. --h -j' q Kffl—4- P »- V U 0 V T ?* 1H : i ' p 1 r * • u u ^ V čol - nu glas - no Se pre - pe - va, Da od- —-— ^ Nekoliko hitreje — — — f T T T f r ! W pla - va Sem-ter - tje. me - va Od go - re. V 2. Mi - le ti - ce Po do- S II — K i V prvi f i n/ ]I r r-P ' I ( J I li - nah In pla - ni - nah Se bu - de; V Ker so 76 hitrosti 'J v v u ' \ \ y u 7 r v v öu - le Pesem mo jo, Vsa-ka svo-jo Žvrgo-le, Ker so Počasneje -{M1 t^tfrrnr ču - le Pe-sem mo-jo, Vsa-ka svo-jo Žvr-go - le. 4. Tukaj Slava Vence vije, Srce bije Nam gorko; čujte, gore In bregovi, Da sinovi 3. Ribam srca Vsem igrajo, Da skakljajo Nad vodo; Še valovi Šepetajo, ln šumljajo Med sabo. Slave smo! Veličastno. (>5. Kleško jezero. M. Vilhar. K. Maš ek. u&M- v - -J—J-t- — 5-fl——P—P —■—■—4' « 1- * t 5 r r ; f r =1ft -r- f=J 1. 0 - tok ble-ški, Kinč ne-be-ški Kranj-ske zem-lje —1—j—-K P M=pjjL==Mz m X______A _ —I— 77 tf>“rTrt-nirU-TT-r Rib’-ce 'ma - jo Do-bro-volj-ni ples, La-dja gi-blje ifi=ŽE@Fi T V -3 i 0- r v ->— 2 Se in zi-blje Nas h kra-ljic’ ne - bes. 2. Z vrhnja srede 3. Kdor si tukaj, Skale blede Le zaukaj Stari Grad je rob; Tu brez vse skrbi! čez od Grada Krajna mati Mutast strada V svojem zlati Strmi Babji zob. Draga naj živi! K. Huber. Živo in slovesno. 0(). Pobratimija. D. Jonko. 1. Naj ču - j e zem-lja in ne - bo, Kardan’spo- F^jfcjprs —1—1 -ja. ■fr- * i i i ■ fc|C • H r • P k n h n ?= M bra-ti-mi po - jo! Naj se od ust do ust raz- le-ga, Kar tu med na-mi vsak pri-se-ga: Da sr-ce 78 ifc=T 3 Mff -4 v -Mi TlfESEE r ' ! F "f* mf P i? r rr 1 5? zve-sto, ka-kor zdaj, O-sta-lo bo-de ve-ko-maj. t— -J-^-4 ^ /T\ i-p M-f-Je -fLi-t-S i P .rpcdznil 1 bo - de ve - ko - maj, 2. In ko ločitve pride čas, ! Na razna pota žene nas: Tli na! pobratim, roko mojo, Ti mi podaj desnico svojo, Da srce zvesto, kakor zdaj, Ostalo bode vedomaj. ■ ko - maj, ve - ko - maj. Beseda dana — vez velja. Ne zemlje moč, ne moč neba In ne pekla ognjena sila Vezi ne bode razrušila: Saj srca zvesta, kakor zdaj, Ostala bodo vekomaj. Simon Jonko. Zmerno, 07. Avstrija moja. Dr. G. Ipavic. 1, Do-mo-vje mo-je, Av-stri-ja! Ti bi - ser 1 «>!».» T i vse-ga si sve-ta! O Av-stri - ja! za te go-P—s——p—r t a b~“□—b “"F T P O Av-stri-ja! za te ži - vim! Ko bi iz- 79 ■t—r Nekoliko poousncje — ■/ r - rt ! i 1 1 v h bi - ro dal mi Bog, Da dom pre - i - ščem si o-V prejšnji hitrosti * Ne #*•— ! v dvo - mil j^=F0Hr=NP I bi re - kel koj: Ti SE & ? r Av-stri-ja! ti dom si moj! Ti Av-stri-ja! Ti p r r ♦ CJ l sj l CJ Av-stri-ja! ti dom, ti dom si moj! Slovesno. Hfc ^=f=t=z5 » .1- J: * *1 -?*—*- Dr. G. Ipavic. teteE* >»r =f=fF 0EEpE3=^ r-5^ 1. Do - mo - vje mo - je, Av-stri-ja! Ti- =^=^3EE^*^skE^||?* =rz=l=»—tz1-9y-t—0==£ziiz3:=?— tr. U V p' 0 b bi-ser vse-ga si sve-ta! O Av-stri-ja! za 80 Tr ^ H p, L j. f v V 1 v * 7, v X> 1 v V te go-rim, O Av-stri-ja! za te ži-vim. Ko ■*■ • r i< j W l/i i r ■*■" f i. Ij j p P bi iz - bi - ro * 0 r p dal mi Bog, Da r £ £> P dom pre - i - ščem si o-krog, Ne dvo-mil bi in r C=3 re - kel koj: Ti §^ppife^£EHŽ=Ž3l P i J P U Av-stri-ja! ti dom si moj! Ti Av-stri -ja! Ti A v - stri - ja! 2. O domovina, Avstrija! 3 Ti biser vsega si sveta! Bogastvo ti rodi morje, Visoka gora in polje! Goji se v tebi moz modrost, Doma je ženska tu krepost, Zato mi duša vneta poj: O Avstrija! ti dom si moj! moj! O domovina, Avstrija! Ti biser vsega si sveta! In kaj drži te, kaj krepi, Da vsak sovrag se te boji? Edinost tvoja jim je jez, Edinost Avstriji je vez; Edini gremo za njo v boj: O Avstrija! ti dom si moj! Korstnik. 81 (58. Pozdravljam, domovina, te! Slovesno. Ur. G. Ipavic. ■ V V) I 7' ! P t» ^ k ^ 1. Po-zdra-vljam, do-mo - vi - na, te, o mo -ja ——*- •* -g J5" u $ i ' i p c p i' M :Y v - stri-ja! Od Re - na do kar - pat-skih sten v kra rfjf ^ 1 ^ F—;l L_ -v —N -_ -4 r* cr t p—=i m p -» ♦ Eizzjmto r h m 1 %3. '%%JX oJ . _ so - ti di - ješ vsa! O gle - dal muo - go : r__. S ; - ff - * ' r -J1 •n; lil 'OU =% :: Ž -*^=1 : 1 * sem po-ljan vživ-lje-nja sveč-nih dneh, Naj- več pri-jet - no - sti pa vžil sem tu na tvo - jili i i =^q=f=q=3fc=izEEg tf tleli. v rf t \ v v p Po - zdra-vljam, do-mo - vi - na, te, r r —p— v 82 “fxTTf mo-ja, mo - ja Av-šfcri-ja! Po - zdravljam, do-mo- Nekoliko počasnejo — — E^z££!=Ea ir p i? i ^ p 0 p p u fr .r vi - na, te, o mo - ja, mo-ja Av - stri-ja! 2. Pozdravljam, domovina, te, goni to pas meji; Dežel enakih tebi se na zemlji ne dobi. Ce širni svet v krasoti vsej ogleda si oko, Nad vsem ti, moja Avstrija, razcveta« se lepo! 3. Pozdravljam, domovina, te, ki v pravi svobodi Delavnost tvojili narodov ti blagodar deli! Na zemlji mnoga lepa še razširja se lastnost, Nad vse pa tvojih se slavi žena in mož čednost. 4. Pozdravljam, domovina, te, dežel mogočnih vez! Pravico vedno le gojiš, krivici staviš jez! Zatorej, moja Avstrija, domovje srečno ti, Pozdravlja zvesto te srce, za tebe le živi! Posl. J. Pintar. 69. Cesarska pesem. G . M. t T ' 7 T T irf-fir nos - ni smo vo Tz Slo- ja - ki, I. Mi r t li . ven - ske - ga do - ma; Po te - le - su smo ju- 83 —rij— 3— —o—• —x x~ ^ p—i t—f T I lil; # r I na - ki In po - gum - ne - ga sr - ca. Za pra- r± N -i L i' 1 4 .g H Qyi * « -d-J-: V -0 ■ A—L Ji": ' * t 5- a T T f i vi - co o - stre me - že V bo-ji su-ee-mo krep- jEgj=gr^: ±-±z Ko pa kri so - vraž - na 'J V te - če, Vsi za- fp—x— r—r—r-»■-T-? ■ vri - ška - mo glas - no: 1 I , Bog o - hra-ni nam Ce- rJj~ , sar - ja, Lju-be 2. Naj sovražnika prihruje Kakor listja in trave, Naš pogum ne omaguje, Nam ne trepeta srce. Kakor skala vsi stojimo Zoper moč sovražnih čet, In ko zmago zadobimo, Krepko se razlega spet: Bog ohrani nam Cesarja, Močne Avstrije Vladarja! A v - stri - je 3. Via - dar - ja! Vse pod solncem kmalu mine, Vse se stara, vse mrje; Pa ljubezen ta ne zgine, Ona vekomaj cvete. Da, ljubezen za Avstrijo V srci hrani vsaki nas; Naše želje se glasijo Danes kakor slednji čas: Bog ohrani nam Cesarja, Krasne Avstrije Vladarja! C* 84 4. Blagor neba naj razlije Se nad Avstrijo krasno, Zlata sreča vsem naj sije, Ki pod njenim Skitom so! Vez edinosti naj združi Nas, sinove njene, vse; Drug rad druzemu naj služi, Vseh pa geslo bodi le: Bog ohrani nam Cesaija, Slavne Avstrije Vladarja! Mlodemus. 70. Živi svitli cesar naš! Zmerno. .Tosip Ipavic. Ni mr i v i i 1 I i r ü i T 1. Ži - vi svit - li ce - sar Ži - I ki do- T * r f :=J=rh=^_ #. —» I*- U ' P ! I mo-vje mi - lo Sta-viš v Svo-je var-no kri - lo, r f r rr, f r t i i 'bi i j Ki z zje - di - nje - no moč-jo Va - ru - ješ, va- m ru-jeS nas vse krep - ko! Ži 86 —i -o- — I =1=3: svit - li ce - sar =t= Ü 2. Živi svitli cesar naš! Živi, ki v ljubezni vneti Tvoj obraz podložnim sveti, Le zaupanje deli, Mir narodom vsem želi. Živi svitli cesar naš! svit-li ce - sar naš! 8. Živi svitli cesar naš! Ki, ko slavni dedi Tvoji, Moč imaš v oblasti Svoji. Ljudstva osrečuješ vsa, Narod vsak Te rad ima. Živi svitli cesar naš! Iz Učiteljskega Tovarša. 71. Cesarska. Slovesno. J. Haydn. = f- i i r i ir i 1. Bog o - hra - ni, Bog ob - va - ri Nam Ce-Mo - dro da nam go - spo - da - ri S sve-te - -j ■ ;-;r fs . f^ HpL_»_ i * ■ r *p\ i V. d -#■ s' 1 skr-ja, Av - stri - jo! Bra-ni - mo Mu kro-no ve - re po - moč - jo ! 6** 86 r-6-r S -J— Hp F^-P "J 1’ k—-sh 1 -id M p-jfT -; K 1 \s 1 kj —o—jj 1 5 E=p_pJ 5/- ded - no Zo-per vse so-vraž - ni - ke: SHabs-bur- škim bo tronom ved-no Sre-ča trd-na Av-stri - je. Za dolžnost in za pravico Vsak pošteno, zvesto stoj ; Ce bo treba, pa desnico S srčnim upom dvigni v boj! Naša vojska iz viharja Prišla še brez' slave ni: — Vse za dom in za Cesarja, Za Cesarjo blago kri. 3. Meč vojščaka naj varuje, Kar si pridnost zadobi; Bistri duh pa premaguje Z umetnijo, znanostmi! Slava naj deželi klije, Blagor bod’ pri nas doma: Vsa, kar solnce je obsije, Cveti mirna Avstrija! Trdno dajmo se skleniti: Sloga pravo moč rodi; Vse lahko nam bo storiti, Alco združimo moči. Brate vodi vez edina Nas do cilja enega : Živi Cesar, domovina, Večna bode Avstrija! 87 Kanoni. i. Živo. Iz „Šopka“. :f=j==ž&=f=j»— =i*=4=^—^==Ž=: —^=Er±=Ärtr|:=p~ :=?i=r=: Ža sv dan, Ne bo - di za- span, Le ur - no na no - Um ti je dan. Živahno. Iz ..Šopka“ n —Ti— F\ _1 -4--: - -i i*. * r • * —J r . =\ Ko po - mlad pre - mi - la vr - ni la ~i~ -*—rzr^ -p - R —Hi V- » 4t=^ .*] ^41 k nam, Je ptič - ke vzbu-di - la, da po-je-jo nam. 3. Zmerno. Pe - te - lin ček le - po po - je, le - po fcLZZIt po-je, Ka -*dar vo - di, pi - ške svo-je, pi-ške svo-je: Kikiri - ki, kikiri - ki, 4. Nežno. kikiri - ki. Iz „Šopka“. 3St t e»r $ ESEEti —« n Oj mrak ti-höt-ni, raz - li - vaj na zem-ljo svoj hlad. Mir zdaj sr - cč sla-dek vži-vaj, vsak bo naj mi brat! CSS :p ■h. Svit lu-nin pa spremlja naj me v po-stelj-co rah-lo spat. Lahkoma. O* 17. „Šopka“. Kak’ pri-jetno je na ve-čer, ko k po-Sit-ku zvonček va-bi: C*C CO 89 p——• 1 '■ ~|i.. —r I - ma - * u — i n tam .....d:::: pla : Istz: ■G- - 6i - lo. 7. Živahno. A. Foersfcor. I . J L ) "1 h Ti -0- _Js=ts=tri=^_£=*d^ r 35 —•— U—J V Ove - ti - ce cve - te - jo nam vsa - ko po-mlad, In i-HJ-— —f—S *—N- —ifv H \ y- K-H 4 n * jZ 0 # # ' | i ; * • —0 # l l% Ml ifi in zom-lja da - ru - je po - go - sto nam sad; Al’ —-f*—fr -|N I . « *—+ 0 -N -fr- —«—#— le - ta # I p p J [? * * elo - ve - ška le - en - krat cve 0— to, —J Le EfE j ■ f- _"h ■ * s .. —i*—Tl V —# -m- S=*=fcS -f-ll en - krat ob - lia - ja se .le - to mla - do, Dodatek. Adamič Franc, r. 1829, učitelj v Šmartnem pri Litiji, u. 1877. Cvek Lavoslav, r. 1814, upokojen nadučitelj v Ljubljani, u. 1896. L Fleišman Jurij, r. 1819, učitelj godbe v Ljubljani, u. 1871. Foerster Anton, r. 1887, skladatelj, glasb, vodja stolne cerkve 111 ravnatelj orgl. šole v Ljubljani. Hašnik Jože, r. 1811, župnik pri sv. Jur ji ob j. ž., u. 1888. Ipavic Benjamin, r. 1829, doktor zdravilstva v Gradci. Ipavic Josip, r. 1873, medicinec iz Sv. Jurja ob j. ž. Jenko Davorin, r. 1885, skladatelj v Beligradu. Korel Henrik, r. 1847, skladatelj in lastnik glasbenega zavoda v Mariboru. Leban Avgust Armin, r. 1847, c. kr. učitelj v Gorici, u. 1879. Mašek Kamilo, r. 1832, učitelj na c. kr. glasb, šoli v Ljubljani, u. 1859. Orožen Valentin, r. 1808, župnik pri sv. Martinu ob Dreti, u. 1875. Rihar Gregor, r. 1796, duhovnik v Ljubljani, u. 1868. Slomšek Anton Martin, r. 1800, knezoškof lavantski, u. 1862. Vavken Andrej, r. 1838, nadučitelj v Cerkljah, u. 1898. Vilhar Miroslav, r. 1818, grajščak na Notranjskem, u. 1871. Vsebina. * c št.# 1. Molitev................... 2. Pesem učencev . . . 3. Lepa zahvala .... 4. Deklica, ki je v šolo hodila........................ 5. Veselja dom............... 6. Moje veselje.............. 7. Zadovoljnost.............. 8. Zadovoljna nedolžnost 9. Deklica in rožica A. in B. 10. Planinarica.............. 11. Planinar................. 12. Lovska pesem .... 13. Pastil'.................. 14. Anica in piščet.a . . . 15. Orač .................... 16. Plevice.................. 17. Zenjice.................. 18. Veseli mlatiči . . . . 19. Grabljice................ 20. Predica.................. 21. Šivilja.................. 22. Perice................... 23. Čebelar ................ 24. Jutranje šolnce . . . 25. Dobro jutro .... 26. Zjutraj.................. 27. Cerkvica................. 28. Večer A. str. 34, B. . 29. Večernica................ 30. O mraku.................. 31. Pomlad................... 32. Pomladnji izprehod . . 33. Drevo v cvetu .... 34. Kimavec ................. 35. Hribček A. in B. . . . 36. Lastovki v slovo . . . 37. Zima ................... 38. Solai’ji pri jaslicah . . St. Str. 39. Vse mine A. str. 47, B. 48 40. Gozdič je že zelen . . 49 41. Lipa .....................50 42. Sarafan...................51 48. Mati pri zibeli .... 58 44. Sirota ........ 53 45. Zapuščena sirotiea . . 54 46. Rožmarin..................55 47. Učenci na grobu ... 56 48. Življenje.................57 49. Gorje, gorje! .... 58 50. Tolažba...................59 51. Telovadski zbor ... 60 52. Telovadska pesem A. . 61 „ B. . 62 58. Pobič sem star še le 18 let ....... . 63 54. Popotnica vojaška . . 65 55. Tam za turškim gričem 66 56. Oj ta soldaški boben . 66 57. Ločitev...................68 58. Tiha luna.................69 59. Vrnitev ....... 70 60. Domovina..................70 61. Ljubezen do domovine 72 62. Oj planine................78 63. Nazaj v planinski raj! 74 64. Na jezeru.................75 65. Bleško jezero .... 76 66. Probratimija..............77 67. Avstrija moja A. . . . 78 „ B. . . . 79 68. Pozdravljam, domovina, te!.......................81 i 69. CJesarska pesem ... 82 70. Živi svitli cesar naš! . 84 71. Cesarska..................85 i Kanoni..................... 87 Dodatek.......................90 Str. 5 6 6 7 8 10 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 25 26 27 29 29 30 31 32 33 35 36 37 38 40 41 42 43 44 45 46 Popravki. V T. zvezku: V 1. tkt. 8. v. od zg. 5. str. naj stoji EEE namesto EEE . 1 T V 4. v. 2. kt. str. ‘22. naj stoji Šibko namesto Silko. — V naslovu 43. p. str. 29. naj stoji oživlja namesto vži vij a. — Pri 44. p. na isti strani naj stoji Po narodnem napevu namesto G. M. — V 53. p. str. 37. naj stoji Cesarja namesto cesarja. — In Mu namesto mu. — V 5. kt. str. 38 pa Cesarjem namesto cesarj em. V II. zvezku: V 2. v. od sp. 3. str. naj stoji trpljenje namesto terplenje. — V 2. v. od sp. 9. str. naj stoji i-ščem namesto iš-8em. V 3. tkt. 1. v. od zg. 14. str. naj stoji E— namesto -C h _V V zadnjem tkt. str. 18 nai stoji — namesto —— iSz I ___________ r V 4. tkt. 2. v. od sp. 23. str. naj stoji —j- namesto Ejr V 4. tkt. 1. v. od sp. 26. str. naj stoji namesto — t V 39. p. str. 37. in v 44. p. str. 43 je izpuščeno znamenje jj V zadnjem tkt. str. 46 naj stoji EE: namesto EEE r ■ T V 48. p. str. 47 naj stoji Cesarja namesto cesarja — In Mu namesto mu. — V 5. kt. str. 48 pa Cesarjem namesto cesarj em. J kr. vsüufliliaönu tiskarna „Styria“ v Gradcu.