Štev. 2861.	1934.
X.
OGLASNIK LAVANTINSKE ŠKOFIJE
Vsebina: 85. Evharistični kongres v Ljubljani. — 86. Praznik blažene Device Marije, srednice vseh milosti. — 87. Sacra Paenitentiaria Apostolica: Decretum. Peculiares favores spirituales pro defunctis conceduntur. — 88. Ordo Missae. — 89, Delitev višjih redov sv, mašniškega posvečenja v letu 1935. — 90. Prošnja za podelitev župnij. —
91. Dopisi in odposlanstva zaradi namestitve ali premestitve dušnih pastirjev. —
92. Objave, — 93. Osebna naznanila.
85.
Evharistični kongres v Ljubljani.
V dopisu z dne 26. oktobra 1934, št. 4563, je sporočil škof. ordinariat v Ljubljani lavantinskemu ordinariatu, da se bo vršil v zmislu sklepa katoliških škofov Jugoslavije drugi evharistični kongres za kraljevino Jugoslavijo v Ljubljani v dnevih 28,, 29. in 30. junija 1935, ter je hkrati zaprosil za vzajemno sodelovanje glede udeležbe Lavantincev na kongresu in glede duhovne priprave kongresa pri vernikih. Kongres naj bi bil namreč velika in vzajemna proslava evharističnega Jezusa ne samo onih, ki se bodo kongresa osebno udeležili, marveč vseh vernih katoličanov brez razlike.
Lavantinski ordinariat se je v svojem odgovoru z dne 2. novembra 1934, št. 2600, zahvalil za to razveseljivo povabilo z zagotovilom, da se bo v zmislu sporočenih predlogov ustanovil v škofiji poseben pripravljalni odbor, ki bo radi podrobnosti, tehničnih in drugih vprašanj stopil v stik s centralnim pripravljalnim odborom v Ljubljani.
Po tej ugotovitvi opozarjam mnogočastite duhovne sobrate in vse moji skrbi izročene vernike na vsedržavni evharistični kongres v Ljubljani s pripombo, da mi bo v veliko veselje, če se lavantinska škofija povabilu na ljubljanski evharistični kongres v častnem številu odzove, ter se ob tem kongresu vsepovsod v škofiji poživi in dvigne vera, upanje in ljubezen do evharističnega Jezusa.
Stiske in težave, ki z dneva v dan občutneje tarejo vse stanove našega ljudstva, ne smejo biti ovira udeležbi marveč spodbuda, da prav iz teh razlogov poromamo na evharistični kongres v Ljubljano, saj verujemo, da živi v zakramentu presv. Rešnjega Telesa sam usmiljeni Odrešenik, ki iz presv. Evharistije ljubeznjivo vabi: »Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obteženi, in jaz vas bom poživil« (Mt 11, 28). Pri evharističnem Jezusu bomo našli olajšavo ne samo v dušnih stiskah, ampak tudi v časnem oziru. Zato bodi naše razpoloženje za pot na evharistično slavje v Ljubljano vse prežarjeno svetega zaupanja: »Laetatus sum in his, quae dicta sunt mihi: In domum Domini ibimus — Veselim se tega, kar mi pravijo: V hišo Gospodovo pojdem« (Ps 121, 1).
Glede začetnih priprav sporočam, da se je »Pripravljalni odbor lavantinske škofije za evharistični kongres v Ljubljani« osnoval tako: Predseduje mu stolni dekan dr. Franc Cukala; podpredsednik je stolni kanonik dr. Jožef Mirt; tajnik Franc Kolenc, tajnik škof. odbora KA; blagajnik ravnatelj Cirilove tiskarne Franc Hrastelj; referenta za propagando gg. Kramberger Franc in ing.
Lambert Muri. Svojo pisarno ima ta odbor v Mariboru, Slomšekov trg 20, stolno župnišče. Dopisi se pa morejo nasloviti tudi na kn.-šk. ordinariat v Mariboru.
V kratkem bodo prejeli župnijski uradi od Osrednjega ljubljanskega pripravljalnega odbora predmetne tiskovine s prošnjo, naj se v vsaki župniji ustanovijo posebni krajevni pripravljalni odbori. Ako se zdi, da bi gg. dušni pastirji izhajali brez pripravljalnih odborov, naj sporočijo na priposlani tiskovini v Ljubljano, da bosta ali župnik ali kaplan ali oba skupaj vodila potrebna pripravljalna dela. Prosto pa je in svetuje se župnijskim uradom, da osnujejo lastne krajevne pripravljalne odbore, ali se poslužijo pri propagandnem delu župnijskega odbora KA, Marijinih družb in drugih cerkvenih organizacij oziroma katoliških društev.
Priprava bo v začetku predvsem duhovnega značaja, ki naj razgiblje v srcih vernikov vero, zaupanje in ljubezen do evharističnega Kralja.
Osrednji pripravljalni odbor v Ljubljani bo v sporazumu z lavantinskim pripravljalnim odborom pošiljal od časa do časa župnijskim uradom primerne cerkvene govore1 in osnutke za izvencerkvena predavanja, ki bodo dobro služila tej duhovni pripravi. Prosim čč. gg. dušne pastirje, naj te pošiljatve blagovoljno sprejemajo in vestno porabljajo v korist dobri stvari.
Natančnejša in podrobnejša navodila bodo svoječasno sledila. A že sedaj pripravljajmo vsi svoja srca z molitvijo,s sv. mašo in z žrtvami na velike dni kongresa, da se nam po presv. Evharistiji odprejo novi viri nadnaravnega življenja.
Posebna navodila za duhovno pripravo evharističnega
kongresa:
V prepričanju, da brez božjega blagoslova ne uspeva nobeno človeško delo, prosim duhovne sobrate in vse vernike, da molijo za uspeh in zveličaven potek nameravanega evharističnega kongresa prav tako, kakor je bilo odrejeno ob evharističnem shodu za lavantinsko škofijo v Mariboru. Posebej naročam gg. duhovnikom, da vsako nedeljo, kadar dopuščajo rubrike, pri sv. maši vložijo commemorationem de 88. Sacramento za srečen potek evharističnega kongresa, pa naj bo Najsvetejše izpostavljeno ali ne.
Pri popoldanski službi božji in kadarkoli se opravljajo skupne večernice, naj se moli z verniki za zveličaven potek evharističnega kongresa: »Oče naš, Zdrava Marija in Čast bodi«. Pristaviti se more mednarodna »Molitev za pripravo na evharistični kongres«, ki jo bo izdal in razposlal centralni odbor.
Verniki naj se opozarjajo v cerkvi, šolska mladina v šoli, da sv. obhajila in razne žrtve vsakdanjega življenja darujejo za uspeh kongresa.
Dnevi vednega češčenja po posameznih župnijah naj bodo dnevi molitvene akcije za evharistični kongres, ki se naj tudi v cerkvenem govoru omenja z besedo vzpodbude.
Hvaljen in češčen bodi najsvetejši Zakrament, zdaj in vekomaj!
t IVAN JOŽEF,
škoi in apostolski administrator.
Opomba. Zgornje vabilo morejo gg. dušni pastirji vernikom sporočiti s prižnice.
1 Med tiskovinami prve pošiljke je pridiga za 2. adventno nedeljo. Ta se more v lavantinski škofiji porabiti pri prvi priložnosti po prejemu.
86.
Praznik blažene Device Marije, srednice vseh milosti.
Lavantinski Ordinarij je s pismom z dne 11. junija 1934, št. 1320, zaprosil svetega Očeta, naj dovoli tudi za našo škofijo praznik blažene Device Marije, srednice vseh milosti, ki se obhaja že v mnogih drugih škofijah. Dne 21. novembra 1934 je došel reskript svete kongregacije obredov, ki se glasi:
Excellentissimus et Reverendissimus Pater et Dominus Ioannes Josephus Tomažič Episcopus Lavantinus Sanctissimo Domino Nostro Pio Papae XI humillime exposuit gloriosissimam semperque Virginem Dei genetricem Mariam ab omnibus generationibus glorificatam et glorificandam, a Christifidelibus quoque Lavantinae dioeceseos eximio cultu prosequi, filiali affectu invocari, utpote misericordiae et gratiae matrem insignem. Quam ob rem Episcopus Orator vota quoque cleri populique dioeceseos sibi commissae depromens enixis precibus eumdem Sanctissimum Dominum Nostrum exoravit ut Calendario ac Proprio dioecesano Festum Beatae Mariae Virginis Omnium Gratiarum Mediatricis inseri valeret. Sacra porro Rituum Congregatio, utendo facultatibus sibi specialiter ab ipso Sanctissimo Domino Nostro tributis, attentis expositis precibus annuens, benigne indulsit ut festum Beatae Mariae Virginis titulo Omnium Gratiarum Mediatricis Kalendario ac Proprio Lavantinae dioeceseos ad diem 31 maii inseratur sub ritu duplici maiori una cum officio et missa propriis et approbatis. Servatis Rubricis: contrariis non obstantibus quibuscumque. Die 9. Novembris 1934.
A. Carinci S. R. C. Secretarlo s.
Henricus Dante, S u b s t.
Z ozirom na to naj se počenši s prihodnjim letom 1935 obhaja v lavantinski škofiji vsako leto 31. maja praznik preblažene Device Marije, srednice vseh milosti. Obrazce za brevir in sveto mašo bo pravočasno doposlala župnijskim uradom Tiskarna sv. Cirila.
87.
Sacra Paemtentiaria Apostolica.
(Officium de indulgentiis)
Decretum. Peculiares favores spirituales pro defunctis conceduntur.
Nihil antiquius in Ecclesia Christi, ut vetustissima monumenta testantur, nihil concordius, nihil constantius quam pia defunctorum fratrum recordatio offi-ciosaque sedulitas hostias, preces, eleemosynas aliaque id genus propitiatoria opera Deo pro eis offerendi, ut a peccatis solvantur. Quod, ceteroquin, aliud demum non est nisi catholici dogmatis Communionis, quam vocant, Sanctorum realis professio; dum militantes fideles propriam purgantibus ita opem conferunt, ut in Ecclesiam triumphantem quantocius cooptari mereantur.
Et ad hoc, sane, non defuerunt Romani Pontifices pro eorum paterna sollicitudine saepe saepius, decursu temporum, plenisque manibus Ecclesiae thesauros profundere. Ut ecce Clemens XIII qui Missas omnes quae in annua Omnium Fidelium Defunctorum Commemoratione celebrantur, privilegiatas edixit; et Pius X qui indulgentiam plenariam toties quoties, suetis conditionibus, eadem die lucrandam largitus est; et novissime Benedictus XV qui ter eadem ipsa die Sacrum faciendi facultatem omnibus sacerdotibus benigne concessit.
Haud mirum igitur si, Decessorum suorum vestigiis inhaerens, Ssmus D. N. Pius Pp. XI feliciter regnans vehementissimam Suam erga purgantes animas caritatem peculiari quodam modo testatam et Ipse voluerit. Quem in finem in audientia infrascripto Cardinali Paenitentiario Maiori die 27 vertentis mensis impertita quae sequuntur benignissime indulsit, scilicet:
1. Ut, durante Commemorationis Omnium Fidelium Defunctorum octavario, Missae omnes in quocumque altari et a quocumque sacerdote celebratae habeantur tamquam privilegiatae, pro anima tamen cui applicantur.
2. Ut fideles omnes qui, eodem octavario durante, coemeterium pie ac devote visitaverint et, vel mente tantum, pro defunctis exoraverint, lucrari valeant, suetis conditionibus, singulis diebus, indulgentiam plenariam, sed defunctis ipsis tantum applicabilem.
3. Ut fideles omnes qui, ut supra, coemeterium visitaverint et pro defunctis exoraverint quovis anni die, lucrari valeant indulgentiam partialem septem annorum; hanc quoque tamen applicabilem tantum ipsis defunctis.
Praesenti in perpetuum valituro absque ulla Brevis expeditione et contrariis quibuslibet non obstantibus.
Datum Romae, ex Aedibus Sacrae Paenitentiariae die 31 Octobris 1934.
L. Card. Lauri, Paenitentiarius Maior.
L. S.	I.	Teodori,	Secretarius.
88.
Ordo Missae.
Sveta maša.
V imenu Očeta in Sina in f Svetega Duha. Amen.
Stopil bom k božjemu oltarju.
K Bogu, ki razve^éseljuje mojo mladost.
Sodi me, o Bog, in razsodi mojo pravdo zoper nesveto ljudstvo; zlobnega in zvijačnega človeka me reši.
Ti, o Bog, si moja moč. Zakaj me zametaš? Zakaj hodim žalosten, ko me stiska sovražnik?
Pošlji svojo luč in svojo resnico: vodila me bo in privedla na tvojo sveto góro in v tvoje šotore.
In stopil bom k božjemu oltarju, k Bogu, ki razveseljuje mojo mladost.
In hvalil te bom s harpo, Bog, moj Bog. Zakaj si žalostna, moja duša, in zakaj me vznemirjaš?
Upaj v Boga, zakaj še ga bom hvalil: moj rešitelj je in moj Bog.
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
Stopil bom k božjemu oltarju.
K Bogu, ki razveseljuje mojo mladost.
Naša pomoč f je v imenu Gospodovem.
Ki je ustvaril nebo in zemljo.
Spovem se Bogu vsemogočnemu, blaženi Mariji vedno Devici, blaženemu Mihaelu nadangelu, blaženemu Janezu Krstniku, svetima apostoloma Petru in Pavlu, vsem svetnikom in vam, bratje, da sem grešil veliko v mislih, besedah in dejanju: moja krivda, moja krivda, moja velika krivda! Zato prosim blaženo Marijo vedno Devico, blaženega Mihaela nadangela, blaženega Janeza Krstnika, sveta apostola Petra in Pavla, vse svetnike in vas, bratje, molite zame pri Gospodu, našem Bogu.
Usmili se te vsemogočni Bog, odpusti ti tvoje grehe in te privedi v večno življenje.
Amen.
Spovem se Bogu vsemogočnemu, blaženi Mariji vedno Devici, blaženemu Mihaelu nadangelu, blaženemu Janezu Krstniku, svetima apostoloma Petru in Pavlu, vsem svetnikom in tebi, oče, da sem grešil veliko v mislih, v besedah in dejanju: moja krivda, moja krivda, moja velika krivda! Zato prosim blaženo Marijo vedno Devico, blaženega Mihaela nadangela, blaženega Janeza Krstnika, sveta apostola Petra in Pavla, vse svetnike in tebe, oče, molite zame pri Gospodu, našem Bogu.
Usmili se vas vsemogočni Bog, odpusti vam vaše grehe in vas privedi v večno življenje.
Amen.
Oproščenje, odvezo f in odpuščenje naših grehov nam daj vsemogočni in usmiljeni Gospod.
Amen.
O Bog, iznova nas poživi. In tvoje ljudstvo se bo radovalo v tebi. Pokaži nam, Gospod, svoje usmiljenje. In daj nam svoje zveličanje. Gospod, usliši mojo molitev. In moj klic naj pride k tebi. Gospod z vami. In s tvojim duhom.
Molimo. Odvzemi nam, prosimo, Gospod, naše grehe, da bomo v najsvetejše stopili s čistimi srci. Po Kristusu, Gospodu našem. Amen.
Prosimo te, Gospod, po zasluženju tvojih svetnikov, katerih svetinje so tukaj, in vseh svetnikov, odpusti milostno vse moje grehe. Amen.
Gospod, usmili se. Gospod, usmili se. Gospod, usmili se. Kristus, usmili se. Kristus, usmili se. Kristus, usmili se. Gospod, usmili se. Gospod, usmili se. Gospod, usmili se.
Slava Bogu na višavah. In na zemlji mir ljudem, ki so blage volje. Hvalimo te. Slavimo te. Molimo te. Poveličujemo te. Zahvaljujemo se ti zaradi tvoje velike slave. Gospod Bog, nebeški Kralj, Bog Oče vsemogočni. Gospod edinorojeni Sin, Jezus Kristus. Gospod Bog, Jagnje božje, Sin Očetov. Ki od-jemlješ grehe sveta, usmili se nas. Ki odjemlješ grehe sveta, sprejmi našo prošnjo. Ki sediš na desnici Očetovi, usmili se nas. Zakaj edino ti si Sveti. Edino ti Gospod. Edino ti Najvišji, Jezus Kristus, s Svetim Duhom f v slavi Boga Očeta. Amen.
Gospod z vami.
In s tvojim duhom.
Bógu hvala.
Očisti moje srce in moje ustnice, vsemogočni Bog, ki si z žarečim ogljem očistil ustnice preroku Izaiju. Tako me očisti s svojim dobrotnim usmiljenjem, da bom mogel vredno oznanjati tvoj sveti evangelij. Po Kristusu, Gospodu našem. Amen.
Blagoslovi, Gospod.
Gospod bodi v mojem srcu in na mojih ustnicah, da bom vredno in dostojno oznanjal njegov evangelij. Amen.
Gospod z vami.
In s tvojim duhom.
+ Iz svetega evangelija (Začetek Zvitega evangelija) po . . .
Slava tebi, Gospod.
Hvala tebi, Kristus.
Po evangeljskih besedah naj bodo izbrisani naši grehi.
Verujem v enega Boga. Očeta vsemoŽ°čnega, Stvarnika nebes in zemlje, vseh vidnih in nevidnih stvari. In v ene=a Gospoda Jezusa Kristusa, edinoroje-nega Sinu božjega; ki je iz Očeta rojen pred vsemi veki, in je Bog od Boga,
luč od luči, pravi Bog od pravega Boga; rojen, ne ustvarjen, enega bistva z Očetom, in je po njem vse ustvarjeno; ki je zaradi nas ljudi in zaradi našega zveličanja prišel iz nebes. In se je utelesil po Svetem Duhu iz Marije Device in postal človek. Bil je tudi križan za nas, pod Poncijem Pilatom je trpel in bil v grob položen. In tretji dan je od mrtvih vstal, po pričevanju Pisma. In je šel v nebesa, sedi na desnici Očetovi. In bo spet prišel v slavi, sodit žive in mrtve; in njegovemu kraljestvu ne bo konca. In v Svetega Duha, Gospoda, ki oživlja; ki izhaja iz Očeta in Sina; ki ga z Očetom in Sinom molimo in slavimo; ki je govoril po prerokih. In v eno, sveto katoliško in apostolsko Cerkev. Priznavam en krst v odpuščenje grehov. In pričakujem vstajenja mrtvih in življenja ■j* v prihodnjem veku. Amen.
Gospod z vami.
In s tvojim duhom.
Molimo.
Sprejmi, sveti Oče, vsemogočni večni Bog, ta brezmadežni dar, ki ga jaz tvoj nevredni služabnik darujem tebi, svojemu živemu in pravemu Bogu, za svoje brezštevilne grehe, žalitve in malomarnosti, in za vse okrog stoječe, pa tudi za vse verne kristjane, žive in umrle, da bo meni in njim v zveličanje in večno življenje. Amen.
O Bog, ki si dostojanstvo človeške narave čudovito ustvaril in še čudovi-teje prenovil, daj nam po skrivnosti te vode in tega vina, da bomo deležni božje narave Njega, ki je postal deležen naše človeške narave, Jezus Kristus, tvoj Sin, naš Gospod, ki s teboj živi in kraljuje v edinosti Svetega Duha Bog na vse veke vekov. Amen.
Darujemo ti, Gospod, kelih zveličanja in prosimo tvoje usmiljenje, naj se s prijetnim vonjem dvigne pred tvoje božje veličastvo v naše in vsega sveta zveličanje. Amen.
V duhu ponižnosti in s skesanim srcem naj bomo sprejeti od tebe, Gospod, in takšna naj bo danes naša daritev pred teboj, da ti bo ugajala, Gospod Bog.
Pridi, Posvečevavec, vsemogočni večni Bog, in blago f slovi to daritev, pripravljeno tvojemu svetemu imenu.
Umijem si v nedolžnosti roké in bom pri tvojem oltarju, Gospod.
Da bom pel hvalnico in oznanjal vsa tvoja čudovita dela.
Gospod, vzljubil sem lepoto tvoje hiše in kraj, kjer prebiva tvoje veličastvo.
Ne pogubi z grešniki moje duše, o Bog, in s krvoželjnimi mojega življenja.
V njih rokah je hudobija, njih desnica je polna podkupnine.
Jaz pa hodim v nedolžnosti: reši me in usmili se me.
Že stoji moja noga na ravni poti, v zborih te bom hvalil, Gospod.
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
Sprejmi, sveta Trojica, to daritev, ki ti jo darujemo v spomin trpljenja, vstajenja in vnebohoda Jezusa Kristusa, našega Gospoda, v čast blažene Marije vedno Device, blaženega Janeza Krstnika, svetih apostolov Petra in Pavla in teh in vseh svetnikov. Naj bo njim v čast, nam pa v zveličanje, in prosijo naj v nebesih za nas oni, katerih spomin obhajamo na zemlji. Po istem Kristusu, Gospodu našem. Amen.
Molite, bratje, da bo moja in vaša daritev prijetna Bógu Očetu vsemogočnemu.
Naj sprejme Gospod daritev iz tvojih rok v hvalo in čast svojemu imenu, v blagor tudi nam in vsej svoji sveti Cerkvi.
Amen.
Na vse veke vekov. Amen. Gospod z vami. In s tvojim duhom. Kvišku srca. Imamo jih pri Gospodu. Zahvalimo se Gospodu, našemu Bogu. Spodobi se in pravično je.
Res se spodobi in je pravično, primerno in zveličavno, da se ti zahvaljujemo vedno in povsod: sveti Gospod, vsemogočni Oče, večni Bog: po Kristusu, Gospodu našem. Po katerem tvoje veličastvo hvalijo angeli, molijo gospostva, v trepetu slavijo oblasti; nebesa in nebeške moči in blaženi serafi v združenem veselju preslavljajo. Dovoli, prosimo, naj z njimi združimo tudi mi svoje glasove in ti v ponižni hvalnici kličemo:
Svet, svet, svet si ti, Gospod, Bog nebesnih čet. Polna so nebesa in zemlja tvoje slave. Hozana na višavah! Blagoslovljen, ki prihaja v imenu Gospodovem. Hozana na višavah!
Tebe torej, dobri Oče, po Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, našem Gospodu, ponižno molimo in prosimo, sprejmi in blagoslovi te -f- darove, ta -j- darila, te •f1 svete in čiste žrtve. Darujemo ti jih predvsem za tvojo sveto katoliško Cerkev; po vsem svetu ji podeli mir, jo varuj, zedini in vodi: skupno s svojim služabnikom našim papežem I., našim škofom I. in vsemi, ki so pravoverni in ki delajo za katoliško in apostolsko vero.
Spomni se, Gospod, svojih služabnikov in služabnic I. in I. in vseh okrog stoječih, katerih vero poznaš in veš za njih pobožnost, za katere ti darujemo, ali kateri ti darujejo to hvalno daritev zase in za vse svoje: da rešijo svoje duše in si zagotove neminljivo zveličanje; in dajejo svoje darove tebi, večnemu, živemu in pravemu Bogu.
V občestvo združeni obhajamo spomin najprej častitljive vedno Device Marije, Matere Boga in Gospoda našega Jezusa Kristusa, pa tudi tvojih svetih apostolov in mučencev: Petra in Pavla, Andreja, Jakoba, Janeza, Tomaža, Jakoba, Filipa, Jerneja, Mateja, Simona in Tadeja, Lina, Kleta, Klementa, Ksista, Kornelija, Ciprijana, Lavrencija, Krizogona, Janeza in Pavla, Kozma in Damijana in vseh tvojih svetnikov. Po njih zasluženju in prošnjah nam daj, da bomo v vsem deležni tvojega varstva. Po istem Kristusu, Gospodu našem. Amen.
To daritev svojih služabnikov in vse svoje družine sprejmi torej milostno, prosimo, Gospod; vodi naše dneve v svojem miru, reši nas večnega pogubljenja in prištej nas zboru svojih izvoljenih. Po Kristusu, Gospodu našem. Amen.
In to daritev, prosimo, ti, o Bog, v vsem blago -f slovi, sprej -f- mi in stori ve -j- Ijavno, duhovno in prijetno, da nam postane -j- Telo in -f Kri tvojega ljubljenega Sina, našega Gospoda Jezusa Kristusa.
Ki je na večer pred svojim trpljenjem vzel kruh v svoje svete in častitljive roke, dvignil oči proti nebu k tebi, Bogu, svojemu vsemogočnemu Očetu, se ti zahvalil, ga blago -f slovil, razlomil, dal svojim učencem in rekel: Vzemite in jejte od tega vsi.
Zakaj to je moje Telo.
Prav tako je vzel po večerji tudi ta veličastni kelih v svoje svete in častitljive roke, se ti zahvalil, ga blago -f- slovil, dal svojim učencem in rekel: Vzemite in pijte iz njega vsi.
Zakaj to je kelih moje Krvi, nove in večne zaveze, skrivnost vere, ki bo za vas in za mnoge prelita v odpuščanje grehov.
Kolikorkrat boste to delali, delajte v moj spomin.
Zato se tudi spominjamo, Gospod, mi tvoji služabniki in tvoje sveto ljudstvo, zveličavnega trpljenja, vstajenja od mrtvih in častitljivega vnebohoda istega Kristusa, tvojega Sina, našega Gospoda, in darujemo tvojemu vzvišenemu veličastvu od tvojih darov in daril čisti -f- dar, sveti -j- dar, brezmadežni -f- dar, sveti -j- kruh večnega življenja in kelih -f- večnega zveličanja.
Ozri	se na te darove	z milostnim in jasnim	obličjem in jih sprejmi,	kakor
si	sprejel	darove svojega	pravičnega služabnika	Abela, daritev našega	očaka
Abrahama, in sveto daritev, brezmadežni dar, ki ti ga je daroval tvoj veliki duhovnik Melkizedek.
Ponižno te prosimo, vsemogočni Bog, veli, naj te darove tvoj sveti angel prinese na tvoj vzvišeni oltar, pred tvoje božje veličastvo, da bomo vsi, ki od tega oltarja prejmemo presveto -j- Telo in -j- Kri tvojega Sina, polni vsega nebeškega blagoslova in milosti. Po istem Kristusu, Gospodu našem. Amen.
Spomni se tudi, Gospod, svojih služabnikov in služabnic I. in I., ki so šli pred nami v večnost z znamenjem vere in počivajo v miru.
Te in vse, kateri počivajo v Kristusu, sprejmi, prosimo, Gospod, na kraj življenja,	luči in miru. Po	istem Kristusu, Gospodu našem Amen.
Tudi	nam grešnikom,	tvojim služabnikom,	ki zaupamo v tvoje	obilno
usmiljenje, daj milostno delež v družbi svojih svetih apostolov in mučencev: Janeza, Štefana, Matija, Barnaba, Ignacija, Aleksandra, Marcelina, Petra, Fe-licite, Perpetue, Agate, Lucije, Neže, Cecilije, Anastazije in vseh svojih svetnikov. Sprejmi nas, prosimo, v njih družbo, ne po našem zasluženju, marveč po svojem usmiljenju. Po Kristusu, Gospodu našem.
Po katerem vse te darove, Gospod, vedno ustvarjaš, posve -j- čuješ, oživ -f-ljaš, blago -j- slavljaš in nam deliš.
Po -j- njem, z -j- njim in v f njem je tebi, Bogu Očetu -j- vsemogočnemu, v edinosti Svetega -j- Duha vsa čast in slava.
Na vse veke vekov.
Amen.
Molimo. Po zveličavnih zapovedih opomnjeni in po božjem nauku poučeni, si upamo reči:
Oče naš, kateri si v nebesih! Posvečeno bodi tvoje ime; pridi k nam tvoje kraljestvo; zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih tako na zemlji. Daj nam danes naš vsakdanji kruh; in odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom; in ne vpelji nas v skušnjavo.
Temveč reši nas hudega.
Amen.
Reši nas, prosimo, Gospod, vsega hudega, preteklega, sedanjega in prihodnjega, in na priprošnjo blažene in častitljive vedno Device, božje Matere Marije, tvojih svetih apostolov Petra in Pavla, Andreja in vseh svetnikov, daj milostno -f- mir v naših dneh, da bomo po tvojem usmiljenju vedno brez greha in varni pred vsakim nemirom.
Po istem Gospodu našem Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj živi in kraljuje v edinosti Svetega Duha Bog —
Na vse veke vekov.
Amen.
Mir -j- Gospodov bodi -f- vedno z -j- vami.
In s tvojim duhom.
Ta združitev in daritev Telesa in Krvi našega Gospoda Jezusa Kristusa bodi nam, ki ga prejmemo, v večno življenje. Amen.
Jagnje božje,	ki	odjemlješ	grehe	sveta,	usmili se nas.
Jagnje božje,	ki	odjemlješ	grehe	sveta,	usmili se nas.
Jagnje božje,	ki	odjemlješ	grehe	sveta,	podari nam mir.
V črnih mašah:
Jagnje božje,	ki	odjemlješ	grehe	sveta,	podari jim mir.
Jagnje božje,	ki	odjemlješ	grehe	sveta,	podari jim mir.
Jagnje božje,	ki	odjemlješ	grehe	sveta,	podari jim večni mir.
Gospod Jezus Kristus, ki si rekel svojim apostolom: »Mir vam zapustim, svoj mir vam dam«, ne glej na moje grehe, ampak na vero svoje Cerkve in daj ji po svoji volji mir in edinost. Ki živiš in kraljuješ Bog na vse veke vekov. Amen.
Gospod Jezus Kristus, Sin živega Boga, ki si po Očetovi volji s sodelovanjem Svetega Duha svet s svojo smrtjo oživil, reši me s tem svojim presvetim Telesom in Krvjo vseh mojih pregreh in vsega hudega; daj, da se bom vedno držal tvojih zapovedi, in ne pusti, da bi se kdaj ločil od tebe. Ki z istim Bogom Očetom in Svetim Duhom živiš in kraljuješ Bog na vse veke vekov. Amen.
Uživanje tvojega Telesa, Gospod Jezus Kristus, ki se ga jaz nevredni drznem prejeti, naj mi ne bo v sodbo in pogubljenje, marveč naj mi bo po tvoji dobroti v varstvo in zdravilo za dušo in telo. Ki živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v edinosti Svetega Duha Bog na vse veke vekov. Amen.
Nebeški kruh bom prejel in klical Gospodovo ime.
Gospod, nisem vreden, da greš pod mojo streho, ampak reci le z besedo in ozdravljena bo moja duša.
Telo Gospoda našega Jezusa Kristusa naj varuje mojo dušo za večno življenje. Amen.
Kaj naj povrnem Gospodu za vse, kar mi je dal? Kelih zveličanja bom vzel in klical Gospodovo ime. Hvalil in klical bom Gospoda in varen bom pred svojimi sovražniki.
Kri Gospoda našega Jezusa Kristusa naj varuje mojo dušo za večno življenje. Amen.
Kar smo zaužili z usti, Gospod, naj prejmemo s čistim srcem, in iz časnega daru nam bodi zdravilo za večnost.
Tvoje Telo, Gospod, ki sem ga prejel, in tvoja Kri, ki sem jo pil, naj se sklene z menoj, in daj, da noben madež greha ne ostane v meni, ker so me okrepčale čiste in svete skrivnosti. Ki živiš in kraljuješ na vekov veke. Amen.
Gospod z vami. In s tvojim duhom. Pojdite, končali smo. Bógu hvala. Slavimo Gospoda. Bógu hvala.
Naj ti ugaja, sveta Trojica, opravilo tvojega služabnika, in daj, da bo daritev, ki sem jo nevreden daroval tvojemu veličastvu, tebi prijetna, zame pa in za vse, za katere sem jo daroval, po tvojem usmiljenju spravna. Po Kristusu, Gospodu našem. Amen.
Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin -f- in Sveti Duh.
Amen.
Gospod z vami.
In s tvojim duhom.
-j- Začetek svetega evangelija po Janezu.
Slava tebi, Gospod.
V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Bog je bila Beseda. Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je po njej nastalo in brez nje ni nič nastalo, kar je nastalega. V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi in luč sveti v temi in tema je ni sprejela. Bil je človek, ki ga je Bog poslal, ime mu je bilo Janez. Ta je prišel v pričevanje, da je pričeval o luči, da bi vsi po njem vero sprejeli. Ni bil on luč, ampak je prišel, da bi pričeval o luči. Bila je prava luč, katera razsvetljuje vsakega človeka, ki pride na ta svet. Na svetu je bila in svet je po njej nastal in svet je ni spoznal. V svojo lastnino je prišla in njeni je niso sprejeli. Vsem pa, kateri so jo sprejeli, je dala pravico, da postanejo otroci božji, njim, ki vanjo verujejo, ki se niso rodili iz krvi ne iz poželenja mesa ne iz volje moža, ampak iz Boga. In Beseda je meso postala in
med nami prebivala, in videli smo njeno slavo, slavo kakor Edinorojenega od Očeta, polna milosti in resnice.
Bógu hvala.
To besedilo sv. maše se sporazumno z ljubljanskim šk. ordinariatom s tem potrjuje in objavlja kot avtentični slovenski prevod, ki se sme odslej v škofiji rabiti za zborno molitev. Nobeno drugo besedilo se odslej v naši škofiji ne bo več dovoljevalo za natisk bodisi v molitvenikih bodisi v posebnih odtiskih.
V Mariboru, dne 14. decembra 1934.
f Ivan Jožef,
škof in apostolski administrator.
89.
Delitev višjih redov sv. mašniškega posvečenja v letu 1935.
Višji redovi, kakor jih našteva kanon 949 cerkvenega zakonika, se bodo delili v letu 1935 z ozirom na določila kanona 978, § 2. v sledečem sporedu:
1.	Subdiakonat na prvo nedeljo poRazglašenjuGospodovem, dne 13. januarja 1935. — 2. Diakonat na Veliko soboto, dne 20. aprila 1935; obakrat v bogoslovni cerkvi sv. Alojzija. — 3. Presbiterat na nedeljo slovanskih apostolov s v. Cirila in Metoda, ki je četrta pobinkoštna nedelja, dne 7. julija 1935, v mariborski stolni cerkvi sv. Janeza Krstnika.
Subdiakonat prejmejo dne 13. januarja 1935 naslednji gojenci petega in četrtega letnika lavantinskega kn. šk. duhovniškega semenišča, ki so zadostili zahtevam kanonov 974,976,993 in nasi.
Iz V. letnika: C a m p 1 i n Ivan iz Bogojine; Jerman Rudolf od Sv. Ruperta na Dolenjskem; Š k r a b a n Janez iz Murske Sobote; Voda Ivan od Sv. Urbana pri Ptuju.
Iz IV. letnika: Gregor Janez iz Murske Sobote; Kolenc Ivan iz Turnišča; Škafar Ivan iz Beltincev: Z e 1 k o Ivan iz Črensovcev.
Častiti gospodje dušni pastirji naj v smislu kanona 998, § 2. »inter Missarum sollemnia« razglasijo zgoraj navedene kandidate za subdiakonat na nedeljo po Božiču, dne 30. decembra 1934, s prižnic vernemu ljudstvu. Ob enem naj povabijo vernike, da opravljajo molitve za goreče duhovnike; naj pa tudi nihče, ki ima opravičene pomisleke zoper posvetitev naštetih kandidatov za subdiakonat, tega ne prikriva (kan. 999).
Po naročilu lavantinske sinode iz leta 1911 naj dušni pastirji vsakokrat, ko razglasijo imena ordinandov, skupno z verniki molijo: »Molitev za duhovnike« in trikrat »Oče naš, Zdrava Marija in Čast bodi« (Sinoda 1903, str. 910 nasi.) ali: »Za duhovnike v domovini« stran 191 Cerkvenega molitvenika. Na dan ordinacije, dne 13. januarja 1935, naj dodajo posamezni duhovniki v dnevni sv. maši k predpisanim oracijam še molitev: »Pro omni gradu Ecclesiae«, ki je tretja med »orationes diversae«. Verniki naj ta dan molijo za ordinande in duhovniške poklice.
Ko se razglašajo kandidati za subdiakonat, naj gg. dušni pastirji zlasti v rojstnih župnijah ordinandov z vsem povdarkom opozorijo župljane in sorodnike subdiakonov, naj ob sedanji gospodarski stiski ne silijo novomašnikov k dolgotrajnim izvencerkvenim primicijskim prireditvam. Škofijska sinodalna navo-
dila iz leta 1906, stran 508, točno določajo, da se mora izvencerkvena slovesnost ob primicijah Vršiti brez godbe, omejiti samo na dan nove sv. maše ter do večera zaključiti. Vse priporočilo pa zasluži tri- ali večdnevna duhovna priprava župnije na novo sv. mašo, ki se naj obhaja z vso liturgično slovesnostjo v cerkvi.
90.
Prošnje za podelitev župnij.
Glede oblike in vlaganja prošenj za podelitev izpraznjenih župnij so dani predpisi v škofijski sinodalni knjigi leta 1911, str. 846—850 in jih morajo proš-njiki upoštevati. Po Can. 130 se bo oziralo tudi na trienalni izpit. Opozarja se na naslednje:
1. More se prositi za več župnij ob enem, spisati se pa mora prošnja za vsako župnijo posebej. Prošnji, kateri niso priložene originalne listine, naj se priložijo prepisi teh listin ali naj se vsaj omeni, kateri prošnji so priložene originalne listine.
2. Za župnije, ki so pod patronstvom, se morajo nasloviti na patrona prošnje za predlaganje ali prezentacijo, hkrati se priloži prošnja na lavantinski kn.-šk. ordinariat za podelitev župnije. Za vse druge župnije, tudi za tiste, ki so pod patronstvom verskega sklada, se naslavljajo prošnje za podelitev na kn.-šk. ordinariat. Za sedaj prošenj ni treba kolkovati.
3. Za izpregled župnijskega izpita oziroma za izpregled ponavljanja župnijskega izpita se mora prošnja vposlati en mesec pred potekom razpisnega roka, ne pa ob enem s prošnjo za podelitev župnije, ki mora dospeti kn.-šk. ordinariatu po dekanijskem uradu do 12. ure dneva pred razpisnim rokom.
4. V prošnji je treba izrecno izjaviti, da prošnjik pozna zaprošeno župnijo, da je poučen o dušnopastirskih in gospodarskih razmerah dotične župnije ter da bo župnijo, ako mu bo podeljena, nastopil. Brez te izjave se prošnje ne bodo upoštevale, ravnotako tudi ne prošnje, ki ne bodo ustrezale zgoraj navedenim predpisom.
91.
Dopisi in odposlanstva zaradi namestitve ali premestitve dušnih pastirjev.
K tukajšnjemu škofijskemu ordinariatu ponovno prihajajo dopisi in odposlanstva zavoljo premestitve ali namestitve gg. dušnih pastirjev.
Po božji naredbi in po cerkvenem pravu je škofova naloga in pravica, da pošilja župnijam dušne pastirje. Pri tem se mora ozirati na duhovne potrebe vse svoje škofije. Naša škofija šteje okroglo 500 župnijskih in kaplanijskih dušnopastirskih mest; kaplanij je sedaj več ko polovica nezasedenih, ker ni dovolj duhovnikov. Zato pri najboljši volji ni mogoče, ustreči vsem, četudi upravičenim željam posameznih vernikov.
Pisma in odposlanstva v zadevi premestitve ali namestitve dušnih pastirjev zelo otežujejo škofu njegovo od Boga mu poverjeno službo; v župnijah, odkoder prihajajo, povzročajo nepotrebna vznemirjenja; gospodom duhovnikom, zavoljo katerih prihajajo, pa le škodujejo.
Čč. gg. dušni pastirji bodo storili dobro delo, ako bodo vernike ob danih priložnostih poučili in opomnili:
naj molijo, pobožno	molijo za zadostno število dobrih duhovnikov ;
naj brez ugovorov	sprejemajo odloke od Boga postavljene cerkvene	oblasti v duhu spoštovanja,	pokorščine in vdanosti v božjo Previdnost;
naj ne pošiljajo na	škofijstvo ne pisem — zlasti ne brez podpisa	—	in	ne
odposlanstev, ker jim oboje napravlja nepotrebne in brezuspešne stroške.
92.
Objave.
Seelsorge-Institut Wien, I, Stephansplatz 3 priredi v dneh od 2. do 4. januarja 1935 na Dunaju, Kloster, Wien VII, Kaiserstrasse 23 svoje 4. zborovanje za dušne pastirje. Na dnevnem redu je snov: Probleme der Katholischen Aktion in der Seelsorge, Predavajo priznani delavci na polju KA, med njimi kardinal Innitzer, dr. Bitimi iz Celovca in drugi. Kdor se namerava zborovanja udeležiti, naj se prijavi na zgoraj imenovani Seelsorge-Institut. Cela oskrba znaša S 20 (= Din 170’—), za prijavo se plača S 4 (= Din 34"—).
93.
Osebna naznanila.
Papeško odlikovanje.	Sv. Oče Pij XI. je s pismom od dne 22. nov. 1934	imenoval p.	n.
g.	Franca K s a v e r j a	Meško, kn. šk. duh. svetovalca, dekanijskega	upravitelja	in
župnika v Selah, za svojega častnega komornika.
Umeščena sta bila p. n. gg.: dr. Ivan Žagar, dekan, prošt in nadžupnik v Ptuju, kot kanonik lavantinskega stolnega kapitlja v Mariboru (29. nov. 1934) in Ivan Greif, pro viz or v Turnišču, kot prošt in nadžupnik v Ptuju (2. dec. 1934).
Imenovanja. Za pravega kn. šk. konzistorijalnega svetovalca in naddekana	v naddekanatu
ob	Savi je imenovan p. n.	g. dr. Ivan Žagar, stolni kanonik v Mariboru (s 1. dec. 1934).	Za
dekane so imenovani p. n. gg.: Ivan Greif, prošt in nadžupnik v Ptuju, za dekanijo Ptuj; msgr. Franc Ks. Meško, N j. Svetosti častni komornik, dek, upravitelj in župnik v Selah, za dekanijo Staritrg in Jožef Žekar, dek. upravitelj in nadžupnik v Rogatcu, za dekanijo Rogatec (s 1. dec. 1934).
Oskrbovanje župnije Turnišče je poverjeno vlč. g. Antonu R a n t a š a , ekspozitu v Vel. Polani (1. dec. 1934),
Nastavljen je bil č. g. Janez Lovšin, bivši provizor pri Sv. Petru na Kronski gori, kot kaplan pri Sv. Jederti nad Laškim sl. dec. 1912).
Začasni dopust je dovoljen č, g. Janezu Lovšin, kaplanu pri Sv. Jederti nad Laškim.
Umrla sta čč. gg. Franc Lovrenko, vpok. župnik Razborski, dne 16. dec. 1934 pri Sv, Marjeti niže Ptuja v 62. letu starosti; Franc Ogrizek, vpok, župnik iz Dramelj, dne 17. dec. 1934 v Št. Janžu na Dravskem polju v 74. letu starosti. R. I. P.!
Lavantinski knezoškofijski ordinariat
v Mariboru, dne 17. decembra 1934.
Izdaje lavantinski knezoškofijski ordinariat. — Urejuje dr. Jos. Mirt. Tiska tiskarna sv. Cirila v Mariboru.