I v a n D i m n i k , Trst Reforma šolstva in naše staliSte k vlacTni predlogi o reformi uiitelJiSt. Socializacija in demokratizacija šolstva..  Temeljna načela in prlncipi modernega šolstva..  Bodoča šolska reforma se bo izvršila v znaameniu popolne socializacije in demokratizacijjee  Jolstva. Šola bo služila le socialni družbi. t. i. druužini. narodom in celotni človeški družbi kot naaravnim tvorbam človeSke družbe, da more naa  podlagi nje razviiati vsak posameznik in vsakk  narod svoio individualnost do popolnosfi; državvii  v tem smislu. da se vzbudi smisel in čut potrebee  državnosti kot ohranjujoči element narodov, in naa  podlagi nje tudi smisel za ravnopravnost ,vse človeške družbe. vsega človeštva. Šola ninia služiti zatirajoče nobenemu vladajočemu razredu kapitalistične družbe. nobenemuu  posameznemu narodu, nobeni posamezni konfesijii,,  niti ne državnemu centralizmu. ki bi podpiral takaa  stremljenja. Omogočiti se mora svobodno. popolno razviianie osebne inctividualnosti, naroda, verstva inn  države. Prvo in naivišie načelo. ki ga bo hotela izvesti bodoča država demokraci.ie na podlagi principa socialne pravičnosti ie. da postane vse Solstvoo  javno, dostopno vsem in vsakomur brez vsekakršne razlike. V to svrho je treba upeljati popolno brezplačnost pouka. t. i. brezplačnost učnih sredstev inn  vzdrževania v iavnih ljudskih šolah in višjih učiliščih. Vsakomur se mora dati možnost. da razvijee  svoje sile. ki spe v niem. zato ie s tem »temeliena brezplačnost vzdrževanja za tiste učence in učenke. ki so po svoiih zmožnostih sposobni za nadalino izobrazbo. Kulturo moramo smatrati za vir in pogoj blagostania vse človeške družbe. zato se moramo iziaviti za princip. da mora iavne ljudske šole obiskovati vsak, t. i. izjaviti se moramo za šolsko obveznost. Izdatki za šolstvo se moraio kriti iz javnih sredstev. Temeljni princip šolske organizacije bodi: vse šolstvo ie smatrati za sistem in vsak del te celote obravnavati vedno ie z ozirom na celoto. Da se omogoči vsakomur po zmožnostih razviti sile. ie treba napraviti sistematičen in naraven prehod in zvezo od najnižjega. ljudskega. do najvišiega, visokega šolstva med seboi in ie vsako šolsko vprašanje reševati le v zvezi z drugimi šolskimi vprašan.ii in z ozirom na celoten sistem. V svrho popolnjevanja norrnalnega iavnega šolstva se moramo iziaviti za ustanavljanje najrazličneiših šol v obče iavne, splošno socialno-humanitarne svrhe in posebnih strokovnih šol. Ce hočemo napraviti šolo dostopao za vse, je "odpraviti dvoino moralo, ki obstoja za moža in ženo. V poklicu nai bodo po zmožnostih enako dostopna ženi vsa mesta in vse stopnje. ki jih doseže s tem. da so ii enako dostopne vse pravice in možnosti tudi pri izobrazbi. V to svrho se mo/arno izjaviti za koedukcijo pri oouku v šoli, ker ie ista najnaravne.iša oblika in naiboli odgovarjaioča splošni obliki socialne družbe ter bo laglje služila srnotru vzgoie k ljudski nravnosti. kakor služi dvoina morala. Dernokratizaeiia šolstva izpeliuie šolstvo iz spon državnega birokratizma in centralizma. ki pouraduje vse šolstvo in mu omejiiie svoboden polet. Nie namen ie šolska avtonomiia ali samouprava. ki se deli v pedagoško - didaktiški in administratvni del. V svrho izvedbe avtonom.je šolstva se moramo iziaviti za vpliv staršev na šolsko organizaciio in s tem za uvedbo splošne in enake volilne pravice s proporčnim sistemom v vsc zakonodajne in avtonomne zastope. Protiutež birokratizmu in pouradenju šolstva in niega organizacije moraino postaviti popolno avtonomijo učitelistva v pedagoško - didaktiSkih vprašaniih in vpliv na šoisko organizacijo. Neodvisnost in državljansko svobodo učitel.istva varuje avtonomni šolski zastop na podlagi službene pragmatike. ki temelii na principu javne kvalitikaciie. svobode zagovora in drugih načelih modernega nazora prava ter avtomatičnega napredovania; sdavn. pogoj ji je zadostno in odgovariaioče gmotno stanje. Nasproti ovirajočemu birokratizmu in centraJizimi stoit svobodna pedagoško-didaktiška orgajiizaciia učitelistva. ki skrbi za notranji ustroi šol_tva v tem smislu, da bo isti popolnoma odgovarjal načelu: omogočiti na podlagi njega vsakomur razviti vse svoie sile do naivišje stopnje. Pedagoško - didaktiško avtonomni učiteljskl zbori in konference odločaio o učnih načrtih, ki ureiujeio pouk tako. da ie vedno v soglasju z znanstveno ugotovlienimi ali vsai tačasno priznanimi resnicami. oziraie se posebno na praktično živlienie. Upoštevati ie vedno pri tem princip zveze in naravnega prehoda vseh tipov Solstva tned seboi. od nainižiega do najvišjega. Učni naerti so sistem. ki iih ie preureiati vedno oziraje se na celoto in harmonično zvezo. V to svrho se ie izreči proti vsprejemnim izpitom. ker ima sistematično ureieno šolstvo in učni načrti napraviti naravne prehode iz enega tipa v višji tip šolstva. Z razvoiem socialne družbe se imaio vzporedno spremin.iatt učni načrti. Zato ie potreba demokratizacije šolstva in avtonoiniie uprave. da se odpravi iz niega oviraioči birokratizem. Moderna šolska organizacija se izreka proti pouradenju šolskega nadzorstva in proti administrat.vnemu pojmovaniu namena te institucije. Solske nadzormke si voli učitelistvo samo izmed sebe za gotovo dobo in isti nadzoruieio. da se izvršujejo sklepi uči.teUskih konferenc. ki so iim odgovorni. V istem smislu poimuie moderna šolska organizacija avtonomiio učiteliskih zborov in šolskih vodstev. VzDoredno učnim in.črtom pripada pravica samouprave učitelistva tudi z ozirom na učne knjigepripomočke in metodo. Socializaciia zahteva tudi SiStematicne.se vzgoje zato polaga veliko važnost ne samo domači. temveč tudi iavni vzgoji. V to svrho se izreka za znižanie števila otrok v vsakem razredu na minimum. ki ie dosegljiv. in spremembo sistema strokovnih v sistem razrednih učiteliev do one stopnie. kier ie nekako oblikovanie značaja doseženo in ie smatrati za prehodno stopnio od iavne k satnovzgoji- izreka se tudi za ustanavijanie socialnih vzgoievališč v predšolski dobi — otroških vrtcev Posebno po voini bo vzgoia dobila velik pomen v šoli z ožirom na povzdigo liudske nravnosti in vzgaiania za nov družabni red. Da se omogoči vsakamur popolen razvoj vseh zmožnosti in sil. se moramo iziaviti oroti izrablianiu otrok pri delu in proti olaišavam šolskega obiska. P.ihaiam k drugemu teinelinemu liačelu šolstva: Kulturno dviganie človeštva je vrhovna naloga vsake modcrne šole. in kot nainaravneišo inn  naiupravičeneišo pravno družbo smatra demokraciia — uarod; zato se izreka tudi za ravnopravnost iu samoodločbo narodov. Posledica temu ie tudi narodna — šolska avtonomiia. ki omogočuie. da se narodu ustvari šole..  ki so mu potrebne. in ki iih zahteva, da more naa  podlagi iiiih razviti svoio individualnost, zmožnosti in sile. Kot pogoi tega načela pa smatra poučovanjee  v niateriiiščini za edino možnost omogočiti otroku. da razviie vse svo.ie sile neoškodovano in neovirano do popolnosti. in tudi za narode, da se lee  na podiagi tega principa moreio razviti do popolnosti svojih sil. Poučevanie v nematerinščini. t. i. na podlagii  ne popoliioma iasnega in znanega iezikau smatramo za ovirano razviianie sil in individualnosti..  zato se moraino konsekventno vsem prejšnjim izvaianieni iziaviti za absolutno varstvo manišin in omogočanje. da se tudi one razvijeio na podlagii  modernih uačel izobrazbe in vzgoie. Priliaiam k tretiemu temel.inemu načelu šolstva: Priznati moraino velik vzgojen pomen verstva v živlieniu in človeški družbi. V to svrho priznava demokraciia kot tretje načelo ravnopravnost in avtonomiio vseh konfesij.  Da ohrania vzvišen pomen. ki ga imajo, opro..ča šolo vsekakršniega vpliva nanje. da se zamore vsakdo svobodno razviti na podlagi svoje koufesiie. zato napravlia dostopno šolo vsem konfesiiani. brez razlike. Podpira etičen smisel življenia iu moralen pomen človeške družbe potom šole. Šola mora ostati iaterkonfesionalua in ie nie vzvišena naloga goiiti versko strpnost in si ohraniti to obliko. da se morejo tudi verske manjsine svobodno razviti. Solo moramo obvarovati vsekakršnega vpliva konfesii. da se na podlagi nje ne bo zatirala nobena konfesiia. — To načelo ie posebno važno za naše bodoče avtonomno državno telo! Prihaiam k četrtemu temelinemu načelu šolstva: Moderna človeška družba vidi varstvo reda in socialne pravičnosti nie same. narodov in držav v visoki kulturni izobrazbi ter močni vzgoji. zato zavrača nazor vnanie oborožene sile za vzdrževanie reda in socialne pravičnosti. Država kot taka. ni sebi namen. ampak narodom. za katerih blaginio ie tu. Avtonomiia šolstva postane princip tudi državi in v to svrho se ima vrhoviia zakonodaja omeievati samo na temelina načela in principe. podaiati mora samo minimum izobrazbe. ki jo zahteva ona z ozirom na iavni blagor in občo socialno korist države. da more na podlagi nie vzdrževati red in socialno pravičnost. Podrobno organizacijo in svobodo do višie mere prepušča avtonomnim zakonodaiain ter iih prinicipiielno ne ovira in omehiie s svojimi podrobnimi odredbami. Državi priznava demokraciia nuino potrebo eksistence in avtoritete. v smislu obravnavanih nazorov in ii daie vrhovno oblast za ohranjenje teh temel.nih načel in principov ter zahteva od nie. da si poišče sredstev v realizacijo istih. To so štiri temelina rtačela. na katerih mora biti zgraien ideal bodoče šole. Po 50 letih liudskošolskesa zakona bomo imeli priliko revidirati istega na podlagi skuSnie in v smislu navedenih načcl. Sedania voina nani že polaga temelie za tako reformo. Po SOletib sedanjega državnega ljudskošolskega zakona. V boi za narodoo in šolsko avtonomllo! Drugo leto praznuiemo 50letnico sedanjega državnega lrudskošolskega zakona. Po 50 letih se pa sedai biie liujši notranji boi med državnim centra.izjn.om in avtonomijo narodov. kakor se ie bil tedai. Danes sekundira cela Evropa nacionalnemu vprašaniu in touovi pojo nacionalno pesem. Za nas ie merodajno. kako odgovarjaio sedanie razmere našega šolstva načelom in zakonitim določbam zakonov izpred 50 let. ker to je za nas odločilno in na oodlagi teli skušeni bomo zahtevali bodočo reformo šole, slone<.o na temeliih prei razvitih načel. Vse naše šolstvo v državi je služ.lo do danes centralizmu in s pomočjo niega germanizuiočim in madjarizujočim tendencarn teh dveh. hegemonije želinih narodov v državi in še posebej nazorom in namenom priviligiranih. kapitalističnih razredov. V konfesiofialnem oziru skoro lahko rečemo. da ie novo šolstvo odgovarjalo določilom sakona ter ni nasilno nastopalo proti drusrim. manišinskim konfesijam. V narodnem oziru pa odločno ni odgovarjalo zakonitim določbam osn. niti SS drž. šol. zak. Naš narod ni mogel raz\riti svojih sil na podlagi lastuega šolstva. ker ni imel niti zadostnih ljudskih Sol za to. niti strokovmih. niti sredniega, naimanj pa visokega šolstva. To so nepobitni dokazi za nas. ki nam »ih ne more ovreči nobena vlada. noben narod in preko teh dokazov ne more iti nobena reviziia šolskih zakonov. ker preveč bijeio sedanjim dolotbam zakona v obraz. Clen XIX. drž. osn. zak. se glasi: »Vsa narodna plemena v državi so enakopravna in vsako pleme ima neposredno pravico svoio narodnost ččuvati in govoriti. Država priznava enakopravnost vseh deželnih jezikov v šoli. uradu in iavnem živ- llienju. . . .. , V deželah. v katerih biva vec narodnih plemen. nai bodo iavna učilišča napravliena tako. da sse vsakemu teh plemen dad6 potrebni pripomočki zza izomiko v svojem ieziku. a da se ne bo delalo uuikomur sile ui.iti se katerega drugega deželnega iiezika.« In kot izvršilno določbo tega zakona so tedannii državni zakonodaialci postavili § 6. drž. ljdš. zzakona z leta 1869.. ki se glasi: »O učnem ieziku iin o poučevaniu v drugem deželnem ieziku odloCCuie zaslišavši tiste. ki Solo vzdržuieio, deželno ššolsko oblastvo. držeč se pri tem mei. ustanovljennih v zakonih.« A sedai ogleimo razmere. kako odgovana solsstvo na naSi zemlii tem zakonitim določbam! Na Kraniskem ie okrog 25 tisoč Nemcev m ti iimaio 32 iavnih ljudskih šol z nemškim učmm iezikkom. Slovencev na Koroškem ie okrog 100 tisoč iin imaio sarno 3 iavne liudske šole s slovenskim aačiiim iezikom. Nemci na Kraniskem lmajo tudi mmeščansko šolo z nemškim učnim iezikom. medttem ko ie Slovenci na Koroškem nimajo. Tržaških SSlovencev ie okrog 70 tisoč in ti nimaio v trzašškem mestu nobene iavne liudske šole s slovensskim učnim iezikom. Nemcev ie v Trstu 10 tisoč ln iimaio 2 državtri de§ki in 2 državni dekliški iavni < liudski šoli z nemškim učnim iezikom. Slovenci vv..  Trstu nimaio nobene iavne meščanske šole, aa  Nemcem je država ustanovila 2 državni deški inn  2 državni dekliški iavni meščanski šoli z nemškim učnim iezikorn. Oglejmo si sedai obe preje citirani določili izz  zakonov in primeriaimo iih. ali odgovariajo navedene številke smislu zakona? Deželni šolski sveti. na katere se zakon opira. so se v praksi slabo izkazali v sedanii obliki..  Ti eksekutivrii odbori so v rokah centralizma, zato ic prvi pogoi. da se izpreinene tako. da postaneio avtonomni zastopi s proporčnim zastopstvom vseiii  prizadetih narodnosti. Kako so ti deželni zastopii  tolmačili zasliše\anie prizadetih občin in ureditev iezikovnega prava, so nam pokazale že števUke. Vlada pa. ki ima odločilen vpliv v deželnili šolskih svetih. ie tam. kier so Nemci v manišini..  izrabila ta vpliv v prilog Nemcem in pripomogla,,  da ie dal deželni šolski svet nemški man.išini popoluo Solstvo z nemškim učnim iezikom — kakor n. pr. na Kraniskem; tam. kier ie nemška večina izrabliala svoio premoč nad slovensko manjšino v prilog germaiiizaciii, je to dopuščala. proti volii občin — kakor n. pr. na Koroškem; tam pa, kjer so Nemci v manjšini proti neslovanski narodnosti, ie država ustanavliala nemški manišini nemškc državne šole. popolnoma pa prezrla slovansko manišino. ki ie pa ogromno večia od nemške — kakor n. pr. v Trstu. Centralizem ie torei služil germaniziranju! Praksa torei govori proti sedanii obliki »avtonomiie«. in moderen razvoi. ki temelii na teh skušnah. zahteva brezpogoino uveljavljenie in popolno teritorialno avtonomiio šolstva v rokah prizadetih narodov. Potreba bi bilo. da bi danes prišel dr. Toman. ki ie bil leta 1869. državni poslanec. Zastopal ie v državni zbornici Kranisko. On je rekel o sedaj veliavnem državnem šolskem zakonu iz narodnega stališča sledečo dalekosežno obsodbo: »Predloženi zakon pa tudi v tem oziru ni pravilen. ker ne odgovarja državnemu osnovnemu zakonu in ie nasproten tam označenim pravicam narodov. V §§ 6., 17. in 31. postavlja določila. ki so nasprotna členu XIX. drž. osnovnega zakona. Paragraf 6. določa, da ima deželni šolski svet pravico odločati o učiiem ieziku in učeniu drugega deželnega jezika. Ali nai ima deželni šolski svet pravico odločati kar se tiče iezikov? Ali ni ta pravica že določena v členu XIX. drž. osnovnega zakona. ki sem ga prej omenil? Vprašam dalie, gospoda. kai so potem ta v S 6. označena zakonita določila. če nai deželni šolski svet odloča. ki pravzaprav ničesar odločati nima. ampak ie le eksekutiva. izvršilni organ in ima dotične zakone sarno izvršiti, izpeljati. Ta pravica z ozirom na iezikovno uredbo ie v § 12. (Op.: osn. zak.) splošno že označena in ima deželna zakonodaia podrobno in natančneie določati o tem. kar ji izrecno pripada in kar ie tudi storil deželni zbor dežele. ki io itnam iaz čast tu zastopati. — In dal.e! AH ie izpolniena pravica narodov. da z ozirom na učni iezik sami s svoio deželno zakonodaio odločaio s S 31.? Kako. če ima minister pravico poliubno določati. kateri iezik bo veliaven za učiteliišča! — Je torei pribito. da ta zakon ne odgovaria ustavnim določbam. da ie nasproten pravicam dežel. da ie nasproten določbam v členu XIX. o splošnih pravicah državlianov. da ie nasproten oriznanemu principu o enakopravnosti vseh narodov, ie nasproten in protiven zdravemu pouku v materinskem ieziku In da ie teadencljozno germanizuioč.« Tako ie govoril dr. Toman pred 50 leti. In z navedenimi številkami smo dokazali sedai po 50 letih. da ie imel dr. Toman pred 50 leti prav in ie govoril istino! Vsi ugovori proti avtonomistom so sedai ovrženi! V enem moramo nazorom dr. Tomana ugovariati. On ie namreč zastopal avtonomiio dežel. ki io mi danes n i k a k o r ne moremo priznavati. Bil ie pač mož svoje dobe. bil je pa tudi odposlanec deželnega zbora in zastopnik dežele. kakor so bili vsi poslanci tedanie državne zbornice. Danes ie eotovo. da tudi deželna avtonomiia ne more pravično urediti narodnega vprašania. Edino narodna združitev in teritorialna narodna avtonomiia ie prava podlaga za rešitev tega vprašnia. Nazori tedanfih deželnih avtonomistov se niso krili z nazori avtonomiie zediniene Sloveniie. ker kar bi bilo za naš narod na podlaei deželne avtonomiie na Kranjskem dobro. s tem na Koroškem in Staierskem uničuieio našo narodtiost: in danes ie iz gospodarskega ozira tudi ta avtonomija zediniene Sloveniie premaihna in ie edini pogoi samoohranitve zediniena avtonomija v Jugoslaviji. Naimani. kar moramo zahtevati. ie to. da si ohranimo vsai to. kar še imamo. če si že nečemo zopet pridobiti tega. kar smo izeubili! A pogleimo še dalje s primerialno statistiko! Kai ie s sredniimi šolami? Z državnimi iavnimi sredniimi šolami razpolasa država sama in ie vsa moč. torei tudi vsa odffnvornost na nieni strani. Statistika pravi sledeče: 70 tisoč tržaških Slovencev nima iiobene srednie šole v svoiem ieziku. Dač pa ie država ustanovila 10 tisoč tržaškim Nemcem popolno iavno državno gimnazijo z nemšfcim učnim iezikom in popolno iavno državno realko z nemškim učnim iezikom. Še več! Za 100 tisoč Slovencev na Koroškem nima država niti ene slovenske srednie Sole. medtem ko ie ustanovila za 13 tisoč Nemcev v Kočeviu popolno državno gimnaziio z nemškitn uCnim iezikom; poleg tega ic pa ustanovila za ostalih 12 tisoč Nemcev na Kraniskem še popolno državno realko in državno gimnaziio z nemškim učnim iezikom v Ljubliani. Torrei za 25 tisoč Nemcev na Kraniskem 2 državni gimnaziii in 1 državno realko z nemškim učnim jezzikom. medtem ko za 70 tisoč Slovencev v Trstu nnima niti ene srednie šole. Ta statistika ni popolna in so krivice še veciie! Toda te številke povedo že dovoli in biieio v oobraz členu XIX.. ki govori. da se ne sme siliti nnobeno iiaradnost učiti se v drugem ieziku. Dobro! Ce se s tem ne sili. da se ustanavlia nna slovenskih tleh. v Trstu. kier nemščina niti dežželni iezik ni. državne nemSke srednie šole in ie nna prosto volio dano vstopiti v to srednio šolo. ppotem nai se pa spremeni člen XIX. drž. osn. zak. ttako. da ie ministerstvo primorano dati narodu šol vv materinem ieziku. da ne bo prisilien ueiti se v ttuiem ieziku. a.i pa ostati brez izobrazbe. Tendenca leži v postopaniu. Upravičen le boj DDroti centralizmu! Pri učiteliiščih in v teh zakonitih določbah ie ppa centralizem izražen boli nego pri kateremkoh ttiipu šolstva. ker tu si ie vlada pridržala potom uučiteliišč neposreden vpliv tudi na liudsko šolstvo. Glede učnega iezika na učiteliiščih govon §§ 31 drž lidš. zak. z 1. 1869. sledeče: »Učni iezik kkolikor deželni šolski zakon ne določa kai drugega. ustanavlia po nasvetu deželnega šolskega oblastva naučni minister.« Kako je ministrstvo določalo učni jezik na učiteljiščih in kako so mu svetovali deželni šolsksveti na naši zemlji, o tem govori statistika: za 410 tisoč pri liudskem štetju naštetih Slovencev na Štaierskem in 100 tisoč Slovencev na Koroškem nima država nobenega učiteljišča. temveč ie učni iezik v obeh deželali. na vseh moških in ženskih učiteljiščih — nemški. Pol milijona Slovencev na Kranjskem. ki so v tei deželi v ogromni večini. ima obe državni učiteljišči z nemško - slovenskim učnim iezikom, torei pretežuo večino predmetov v nemškem ieziku. kar ie ravno nasprotno z razmerietn prebivalcev po narodnosti. Učiteljišča imaio biti, kakor vse drugo šolstvo. zadeva naroda in ne države. Šola je in ostane nadonalna zadeva. ona bo vedno služila narodu! Zato ie upravičena zahteva. da se vzame šolstvo državi iz rok in izroči narodom samim. ker ie zgodovinsko in z dejanji dokazano, da je bil dosedanii državni centralizem zaščitnik raznarodovalnih in imperialističnih stremljenj. Dokazi so tu. a o istrskih in goriških Slovencih niti govrili nismo! Poldrug milijon Slovencev nima nobene svoie visoke šole. medtem ko je država šla za 10 tisoč Nemcev v Trstu ustanoviti državno nemško navtično visoko šolo.. Ni pa ta statistika popolna. ker ako bi hoteli navesti vse krivice, ki so se nam dogaiale na šolskem polju v narodnem oziru. ie premnogo gradiva; primerialna statistika razvoia bi nam odprla še nove krivice, posebno če bi pregledali učne načrte šol na naši zeml.ii, bi videli. da so v velikem nasprotiu z določili citiranih zakonov. Le kolikor potrebuiemo za naša nadal.ina izvajanja, je tu. Ce bi podal popolno sliko primerjevalne statistike nemškega in slovenskega šolstva na naši zemlii z ozirom na določila odredb in zakonov, bi se nam odprla naravnost velika slika nasilnosti. O notranji germanizatorični uredbi šolstva. ki leži na slovenski zemlii. bi bilo preobširno govoriti. Vzemite v roko Ražunovo brošuro »V boi za slovensko šolo«. vzemite v roko Hitrovo brošuro »Slovenskemu narodu. Spoznavai se sam!«. vzetnite druge obrambene publikacije. ki so izšle in odprti so vam skladi krivic. ki se nam gode na šolskem poliu v narodnem oziru. Vzemite v roke katerikoli slovenski časopis in kateregakoli dne in našli bodete stoinsto krivic. razprav in statistiko o krivicah. ki se nam gode na šolskem polju. Da bi iih zbrali v celoto. ni časa, dasi bi nam bilo morda ravno v sedanjem momentu potrebno tako delo. a pozitivneie delo ie sedai zidati, kakor se le braniti in naštevati krivice. Mislim. da si ie s temi številkami in postopaniem napisal državni centralizem sam svoj mrtvaški list. nasprotno pa. da ie z niimi odprl vrata in pot samoodločbi narodov. teritorialni avtonomiii in udruženiu plemen. avtonomi.i šolstva in s tem novi. pomlaieni državni ideii. \i debate o državnem ljudskošolskem zakonu v državni zbornici leta 1869. še vedno aktualna vprašanlal Ob priliki obravnave sedaniega državnega liudskošolskega zakona ie izjavil tedanii naučni minister Hasner: »Izpričevalo in merilo kulturne stopnie. ki io ima kaka država. ni samo v izobrazbi posameznih protežiranih razredov. temveč ravno v splošni liudski izobrazbi. — Ne samo na boinem poliu. temveč tudi na poliu. ki ga obdjjjuie poliedelec, povsod ie odločilna šola.« Tedanie državnike ie privedla do tega nazora nesrečna voina leta 1866. Današnja voina ie pa izučila tudi narode. da zahtevaio istih pravic. ker lahko rečemo: Merilo kulturne izobrazbe države ni samo v izobrazbi posameznih protežiranih narodov. temveč v splošni izobrazbi vseh narodov v državi. Tudi za poije iugoslovanskega poliedelca ie odločilna šola! Danes. po 491etnem obstoju državnega liudskošolskega zakona si lahko ogledamo na podlagi niega zgraieno šolstvo tudi v praksi. oosebno v koliko so zakonite določbe ugodno in katere so neugodno vplivale na razvoi šolstva. Statistična centralna komisija na Dunaiu ie izdala vsako leto vsai naipoglavitneiše številke o posameznih oddelkih in vprašaniih posebei. Potrebne statistike bi nam z ozirom na primerjalen razvoi vseh let pojasnile vsako vprašanje posebei. Na podlagi teh podatkov in še z nekaterim. dopolnili bi lahko napravili celotno statistično sliko za naše šolstvo na naši zemlii vsai za 10 let nazai. kar bi nam služilo kot podlaga za novo zgradbo našega šolstva. . Odprla bi se nam slika: česa se potrebuiemo. v čem kaže statistična slika nazadovanie. kateri del in vprašanie ie posebno preurediti ali se ga popriieti; našli bi že vzrok in potem določili. ali nai izpremenimo zakon ali pa. da odstranimo druge vzroke ovirania napredka. Ali tudi določila v zakonu so mrtva. ce sc nm ne da pravilne izvedbe. pravega živlienja. Zato si hočemo vsai v nekaterih načeinih vprašaniih ogledati vsebino in statišča. ki so bila postavliena v nekaterih glavnih vprašaniih v državni zbornici ob priliki glavne debate o sedaneim državnem liudsskošolskem zakonu. V marsikateri točki smo se danes oddaliih od mnenia. načel in namena. ki so ga imeli tedanii zzakonodaialci. . Priznati moramo. da nazori tedanuh zakonoddaialcev niso bili nemoderni. Začetne razmere so ppač krive. da se vsi nazori niso mogli tako temelliito in Dopoino izpeliati. a danes ie prišel čas. ko nnam sedania voina polaea temelie za ureditev najmoderneiših nazorov v šolstvu. Marsikai le bilo v ppraksi teh let zavoženo daleč proč od tedanie ssmeri namenov in nazorov. V nekatenh temeljnih nnačelih nas pa sedanja voina postavlia na odloččno prav druca stališča. So oa ta načela tudi potreben matenjal za pressoio^sedanie zakonske Predloge o učiteliski izoobrazbi. ki io ie predložila vlada državni zbornici. Proti birokratični izdelavi zakona: Naučm minnister Masner ie tozadevno iziavil sledeče: »Vladda ie uporabila vsa sredstva v dosego vzvišenega ssmotra in se ie posluževala skrajne previdnosti. DDaleč odstraniena od birokratične vsevednosti se iiee oostavila pri izdelavi zakona v stik s krogom sstrokovniakov in tem potom napravila načrt Isteeea ie predložila širšemu krogu mož. ki je obstoial ddeloma iz deželnih odborov. namreč niihovih referrcntov v šolskih zadevah. deloma iz učiteljstva. ddeloma iz mož. ki so se sami iz lastnega nagiba zznanstveno in praktično oečali s šolstvom.« Za načelno avtonomllo In proti centrallzmu se iee izrakel poroževalec dr. Dinstl s sledečimi bese- dami: »Odsek ie soelašal z mneniem vlade. da ie notrania oreanizaciia in uredba -.olstva samo v toliko stvar vrhovne zakonodaje. kar se tiče principialnih načel in stališča. Podrobna določila. posebno učne načrte. predpise o notranii uredbi šole itd. ie pa prepustiti. da določa uprava. Žola mora biti nieni nalogi pravična in mora stremiti. ods.o\_ariati napreduiočim zahlevam časa in si mora znati vedno nove iznaidbe znanosti prilagoditi sebi v korist. V tem oziru bi zakonita podrobna določila boli oviraioče vplivala in skoro neizogibno privedla do otrpnelosti v notranii uredbi šole. kar bi postalo šolj v škodo.« Šolnina: Poročevalec dr. Unger ie izvaial o tem sledeče: »Mi naidemo. da ie še premalo načel izraženih v tern zakonu. — Vsakdo, ki ima vsai delno upogled v pedagogiko. bo priznal. da ie vprašanie, ako nai se plačuie šolnino. obsoiati že iz notraniih pedagoških vzrokov in potreb šole in z ozirom na stališče učitelia k šoli in občini ie obsojati vsako šolnino. Da ie vprašanje šolnine principialno vprašanie. se sklicuiem na temeline zakone nemške države. katere § 27. se glasi »Za ljudsko šolo se nima plačevati nikake šolnine«. Je torei velike važnosti smatrati vprašanie. ali nai se plačuie šolnina. kot principialno vprašanie. Protl delltvl zakona in izločitvi točk o učiteliski izobrazbl iz državnetca lludskošolskeea zakona. Qrof Mittrovskv ie stavil v gosposki zbornici sledeči oredlog: »Visoka zbornica skleni. da se sklepa sedai sarno o oddelkih III.. IV. in V.. preko drusih predlosrov pa nai se Dreide na dnevni red.« Proti tei nameri ie. nastopil grof Ant. Turjaški (Anast. Griin.) z besedami: »Jaz se ne moretn izreči za razkosavanie zakona na posamezne dele. ker so učiteliišča v tako ozkem stiku z vsem bistvom liudskega šolstva. da iih ne moremo ločiti.« Točneie še ie izrazil stališče tedanii naučni minister Hasner. z besedami: »Trdilo se ie. da učiteliišča niso niti liudske šole. niti gimnaziie, niti univerze; lit. i) 8 11. drž. ustave pa daie državni zakonodaii pravico, sklepati le o teh zadevah. zaradi testa, da ne spadajo točke o učiteljiščih v ta zakon. — Jaz bi pa opozoril na besedilo lit. i). po katerem smo skrbno posneli naslov tega zakona in ki se elasi tudi, da so temeljne določbe šolstva z ozironi na liudsko šolo zadeva države. Zaradi tega ie tudi nedvomno, da vse ono spada v ta zakon, kar ie v naitesneiši zvezi z liudsko šolo. in to so vsekakor učiteliišča v mnogo večii ineri. kakor n. pr. izobi uževališča za srednie šole. ki so prideliena univerzam. 2e zaradi teea. ker so vadnice povsod z učiteliišči zvezane in zveza iaktično obstoii. Tudi ni dvoma. kar se tiče slučaia gininazii. da so določila in zahteve. ki se v bodoče stavijo na Kimnaziiske učitelie, predmet gimnaziiske zakonodaje in da zaradi tega. ako so ti tečaii pridelieni univerzam. ni kršena s tem kompetenca in zakonodaia umverz. izven slučaia. čc se zaradi tega izpremeni sistem univerz sam.« Nedotakljivst hišne pravice: Svoboda staršev nad otrokl in šolska obveznost. Poslanec Greuter ie o tem eovoril: »Pri tem zakonu pride država in vzame materi v imenu svobode otroka iz naroeia; prisili f.a na podlagi obveznega pouka priti v šolo. Da. eospoda moia. iaz vidim s tem celo kršeno svobodo hišne pravice. Uovolieno ie nadzornikom samim priti v družino; pogledati. ne ako otrok iizično uspeva. ako ima čevlie. če ie oblečen. če ima iesti. — temveč da pogleda. ako se otrok uči »Abc« po metodi naučnesja ministra.« Poslanec Schindler ie zavzel stališče proti takemu tolmačeniu. s sledečimi besedami: »Jaz si predstavliam stvar drugače. tako namreč. da okr. šolsko nadzorstvo ali šolska oblast pozove otroka k skušnii in se pri tem brez kršenia hišne pravice in svobode in brez inkviziciiskih korakov prepriča. če dom izpolniuie splošne državlianske dolžnosti.« Dodal ie temu še svoi nazor tedanii naučni minister Hasner. ko govori o državi in pravi: »Ona izvršuie s tem svoio dolžnost. ker da otroku varstvo pred onimi. ki nosiio ime stariši. in iz nravstvene ali duševne grobosti in malozavednosti zanemariaio vzsroio otrok ali pa. da ono. česar sanii ne zmoreio in iim država nudi. puščaio iti mimo neizkoriščeno. To ie z malimi besedami iedro šolske obveznosti!« Znižati število otrok v razredu: Poročevalec dr. Unger ie rekel v gosposki zbornici sledeče: »Ekscelenca g. grof Goluchovsky ie bil mnenja, da ni umestno določati tu maksimalno število otrok in nai se to prepusti deželam. Je pa to napačno stališče! Na dolgoletni skušnji posameznih. dežel temelii princip. koliko učencev nai se prideli enemu učiteliu. Sai se to izvrši samo v obliki. da država izreče svoie načelno stališče in pravi: Več kot 80 učencev ne prenese eden učiteli. več ne more delati; ako hočete v kaki deželi iti še pod to mero. ki ie tu kot maksimalno število in meia postavljeno. na 50 ali 40, lahko to storite. v tem vam ie ohraniena popohia svoboda. Država samo pnznava. da ako ie v enem rzredu po 90 do 130 otrok. ali še več. kakor ie bil dosedai slučai. tedai učiteli omasra in zaradi tega moramo izreči načelo. da pouk s tem trpi.« Nazori o telesni vzsoii in eospodiniskem pouku. Poročevalec dr. Unger ie iziavil v gosposki zbornici. ko ie navaial pomisleke. predsodke. dvome in nazore o zakonu. sledeče: »Po temeljiti obravnavi 8 3. od vseh strani (Op. 8 3. določa kot učni predmet »telesne vaje«. »Šolska novela« ie to točko spremenila tako. da uvaia predmet »telovadba« in sicer le za dečke obvezno. za deklice pa neobvezno) ie bila večina komisiie za to. da samo, dečke podvrže telesnim vaiam. nasprotno pa. da deklice podvrže pouku o ženskih ročnih delih in ne tudi o hišnem eospodinjstvu. (Op.: 8 3. prvotnega zakona ie uvel v tem 8 za deklice obvezen pouk v ženskih ročnih delih in gospodinjstvu. »Šolska novela« ie črtala pouk v gospodinjstvu): to vse pa v prvi vrsti z ozirom na ljudske šole na deželi. Telovadba za deklice ie deloma nepotrebna. deloma iz nravstvenih in spretnostnih pomislekov: zadnje pa zaradi posebnega ustroia tega predmeta. ki le deloma negotov in ga ie deloma tudi domačemu navodilu prepustiti (Op.: ffospodinjstvo). Vsled teea sklepa ie komisiia nazora, nai se tudi v 8 17. pouk o cospodinjstvu opusti.« Naučni minister Hasner ie podal nato sledeče stališče tedanie vlade k temu nazoru: »Pouk telovadbe za deklice ie vzbudil v odseku mnogo pomislekav. ki so se izrazili z ozirom na nravstvene konsekvence. Teh pomislekov. iaz pravim. vlada nima; ona ve. da ie predmet praktično v mnogih deželah izveden. Pomen tega predmeta se ie brezdvomno zelo povzdtenil in ie bil tudi od drugih strani priznan; in kar mora služiti tu za pomirjenie je to. da ie izpeliava zakona in ustvariti garanciie. ki iih zahteva ščitenie nravstvenosti pri tem predmetu popolnoma zadeva administraciie. Da iih ni težko dati. ni dvoma. Ne samo šolsko nadzorstvo. tetnveč tudi značai učitelia in učiteliice. na katereca polagam posebno važnost. in ki pride tu v poštev, nam da potrebno jamstvo. Kar se pa tiče drugeKa nredmeta. «osDodinistva. nai bo predmet sekundarneKa pomena. Tudi vlada ne polaga velike važnosti nani; toda načelo »Superlfua non nocent« nai bo ta predmet. Ne moremo taiiti. da ie predmet praktičnesra pomena in ima razven gospodiniskega računstva. moderne tehnike, tudi množino novejših iznaidb in pripomočkov na tetn poliu. ki dajeio uospodinistvu sjospodarsko smer. Da se pa da vse to v berilu za deklice v kaki obliki združiti. ki bo za deklice gotovo velike koristi. ie tudi gotovo: ie torei kot poseben predmet enakovredno. J5kodliivega pa v resnici ne more imeti.« Proti izpitoui: Razmerle med zrelostnim in usposoblienostnim izpitom. (Op.: § 34. drž. šol zak !¦ 1869. uremje zrelostni. in 8 38. usposobljenostiii izpi ). — Poročevalec dr. Unger ie izrazil razinerle sledece: »Kormsiia ie na.šla v zakonskem načrtu dedno napako kupičenia premnogih izpitov Ti so celo mnogokrat v notraniem nasprotiu. Tako n pr se mora kandidat. ki ie po stroscem izpitu na učitelustu dobil zrelostno izpri.evalo (8 34.). pod katenm se saino zrelost za učitelia lahko razume podvreci še enkratni usposobljenostni skušnii za ucitelia. po 8 38. drž. šoL zak. Ako je komisiia vklmb temu opustila in ni odpravila te Pomisleke z izpreminievalnim predlogorn in drucačno formulaciio. se ie izvršilo to po preudarku. da ie potreba ustvanti v Avstriii šele tla za pravo spoznaniu skromne koristi. ki io imamo od izpitov in za izdatneišo ureditev vsega preobložeiiega izpituega sistema. m vso šele pola^oma Donraviti. Na drniri strani ie pa prevladoval preudarek. da ie v razmeriu med 8 34. in 8 38. vendar pri vsakem drutt sinisel izpita. Po 8 34. je izpričevaio zrelosti samo iisoosobiieiiie k nesamostojneniu nratlovaniu i.oducitelia. inedtem ko ie dniiri izoit učiic usposoblivnosti po s 3«. določen za usposoblienie učitelia k saniostoiiieinii vodstvu šole. v smislu 8 12. drž šol zak. (Op.: 8 12. se glasi: »Odeovorni voditeli Ijudske sole je učiteli. in k.ier ie več učiteliev za to dolooetii uadučiteli.«). Komisija ie tudi v tem smislu izrekla želio in upanie. da nai vlada tudi iasno in popolno zastopa to stališče pri sestavi instrukcije za izpraševalne komisiie. da drngj izpit (po 8 38.) ni samo navaden prenleden lzpit. ampak da ima teudenco. preizkusiti vse zinožnosti podučitelia za samostoino vodstvo šole. ki iih ie pridobil v teku dveletne prakse.« Naučni tninister Hasner ie pritrdil temu nazoru s sledečimi besedam!: »Poudarialo se ie. da ie innoKo prevec izpitov. Komisi.ia sama ie deiala na koncu svojih opomb. da obstoii diferenca med zrelostniin izpitom in izpitom učne usposobljenosti. Ta diierenca ie v tem. da prva usposablia za podučitelie. druga pa za voditelie; zadnia nai bo boli oraktieiie koristi. Tudi tu bodo ležale san,rujoče določbe v izpitnili določihh. ker pri drugem izpitu se pri izpraševaniu ne bo oziralo tako obširno z ozironi na znaiiie in niaterial. temveč se bo v prvi vrsti zahtevalo pokazati zmožnnst. da se zna material praktično uporabiti.« Državna ideja: državni centralizem ali iederacija-avtonomija: Groi Ant. Turjaški (Anast. Griin) ie izrekel v srosposki zbornici sledeče o tem: »V enem si moramo biti na iasnem. Državna zveza inora dati državni ideii, državnim liiteresom preunost; in prav.ce dežel moraio stati v ozadiu z dolžnostmi. ki iili imaio iste izpolnievati do splošnega interesa in do države.« Naučni ministcr Hasner je iziavil: »V temeliu se dobro počuti vsakdo le v državi. — In res. goSDOda. se počuti dobro vsakdo le v državi, in še celo v moderni državi. In ta moderna država ni umetna tvorba. ampak ie naravni prodakt zgodovinskega razvoia; ima svoie napake. ampak taka. kakršna ie. ie potrebna; ie tako potrebna, da naše avtonomne obl.ke često sarno ime kažeio premen.ieno in iz potrebe nehote zaidejo v niene oblike. Odtržite liudstvu. odtržite človeštvu te države izpod nog, in ono ne bode moelo naprei eksiStirati.« Solstvo ie zadeva države — glede oblasti: — Groi Ant. Tur.iaški: »Visoka zbornica se bode še spominiala na boie in na odpor. ki ie nastal ravno v tei zbomici (ob priliki revizije febr. patenta) in sicer ravno zaradi 8 11. lit. i); toda visoka zbornica ie bila prepričana tedai z veliko maioriteto. da ie celotno šolstvo predmet državne zakonodaie in nai ii tudi ostane.« tnako temu nazoru ie poročevalec dr. Unger izvaial: »V naši liudski šoli se mora zrcaliti poseben znača.i naše države. Bistvo tega značaia ie v delitvi državneo blasti in v delitvi zakonodajnosti med državo in deželo. Pri tem sem pa trdno prepričan, da se mora akcent polagati na stran države. To ie vel.k boi. y katerem se nahajamo; eni so proti zakoim in hočeio akcent na stran dežele; medtem ko drusri. kakor dobro gre. z vsemi sredstvi branimo to zakonsko predlogo in hočemo položiti akcent na stran države. in sicer iz sledečih razlogov: Ako država v zadostni meri ne vpliva na šolstvo in ako liudsko šolo prepušča samo deželam. potem razblini ono. ki nani mora v resnici skupno ostati. potem se razblini omika. se razkropi kultura. Ako ie kai. kar nam ie v Avstnii skupnega. in kar nam mora skupno ostati. ie to prav gotovo kultura. Duševni princip sam, mislim. more odstraniti polasroma del za delom, razhčne neenakosti. ki pri nas obstoiaio: polagoma drugo za drugim izenačiti in počasi uapraviti sporazum in spravo. o kateri ie govoril knez Czartorvski. Povsod tarn niora vzeti država vzgo.io v roko. kier iinamo tako posebuo državno koniiffuracijo. kakršna ie pri nas. Ce tvori liudstvo državo. potem mislimo. ie dolžuost države tvoriti liudstvo. Ako hoče biti v resnici država danes liudska. potem mora biti liiidska šola državna zadeva, ker Sicer ne prideta ti dve potenci. ki nai se medseboj vežeta. nikdar v zadostni meri vkup. Zato ie ootrebna vziroia od države in za državo povsod tam. kier nai se tvori velika država. ki privlačuie vse dele za viš.ji cili. da pride v vsak oruaničen člen zavest celote. Od višie enote mora ta čut preiti v nižie. zato mora temelini tip vzgoie postaviti država in ne more nikdar priznati. da, se utrdiio in razmnože še po šoli iiacionaliie in druge razlike. ki obstoie. po*razblinieniu zakonodaie. ki državo tvoriio.« šolstvo ie zadeva občine in dežele — glede stroškov. Poslanec dr. Gross ie izvaial: »Ne morem se striniati z načelom odseka. da ie šola zadeva dežele. Priznavam. da ie ta stavek teoretičnt. DODolnoma pravilen. ainpak samo teoretično. Ako upoštcvamo praktične razmerc. tedai se orepr.čamo. da na ta način ne bomo šole nikdar in nikpli zbolišali. Predstavliaite si. ako nosiio občine stroške in so učitelii navezani iz občinske blaeahe dobivati vsak mesec plačo: predstavliaite si položai in stališče tesra tičitelia. ako pride s pobotnico in občinska doklada še ni pobrana. ali vzemimo celo slučai. četc.di pobirana — ona še ni bila vplačana. kako bo dobremu možu zagrctiien niesrov kruh. Izreči nioramo: Liudska šola. oziroma skrb ?a liudsko šolstvo. ie zadeva de/.ele! Poznarn ugovore. ki se poiavliaio zaradi tetra principa. da kritie in stroški. tiko se vrši od strani dežele. vendar nnliaiaio zopet od istih oseb: toda ti ugovori niso utemelieni in ne drže! Kdo orispeva k de/elnim iondom? Zopet člani občin sicer. in potem ako or.liaiaio ti dohodki od članov nbčiu pod naslovom šolske doklade v obliki občinske doklade. ali akd se pobiraio kot dcželni davki. si ostane enako. A v celoti rivno bo ta davek uotovo mani občuten kot sedanii stroški. ker se potem ti stroški porazdele ua vsc preb.valstvo. niedtem ko ie sedai posebno za male občinc zelo občutna žrtev nositi stroške šnlstva z ozirom na mnosrokrat zelo bedne razmere. Zadeva deželne zakonodaie bo. da skrbi in uaide kritie za stroSke liudskeea šolstva.« Posncl sem samo glavne odlomke in združ'il vprašania iz debate in irovorov v državni zboniici o drzaviictn l.iudskoSolskem zakonu iz 1 1869 Vazin so ti odlomki še danes za vsakogar. kdor liiKc lzrekati kritiko o tem zakonu. važni pa tudi za to. ker so še danes ta vprašania aktualna Ueloma so se nazori temeliito spremcnili v sedanii vomi. deloma na.rn pa tiidi praksa v dobi teh 50 let daie pravieo. upravičeno irovoriti drueafe m staviti drmračne zahteve tudi z ozirom na šolstvo. Tako n. pr. se ie birokratizem zaiedel v naše solstvo tekom let boli. nego ie bil to iiamen tedame zakonodaie. m moderna doba postavlia kot protmfez temu popolno avtonomiio šolske orsranizacne in pedatroško-didaktiško avtonomiio strokovno visoko izobraženejta učitelistva. ki nai zonet spou šolo s pravim ž.vlieniem nove dobe in nai)redkom časa. Nazor. da ie šolstvo sistem. ki nai bo vezan in or.'aincnn ter sistematično ureien in spoien. zadobiva vedno več tal. in kdor danes dela ravno nasnrotno. da se razceplia posarnezna Doirlavia. ta ne nodi s casom m mora naleteti na odpor ljudi ki si oirleduieio šolstvo .v bistvn in niesra naravi sami in ne v p.sarni iz aktov. Tudi v zakonodaii se ima postavm enoten m celoten sistem šolstva. da se bo tudi tu nakazala oriraiiična zvcza. Popolnoma drugega nazora pa smo danes idede pouka telovadbe in gospodinjstva. Tekom let ie zadobila telesna \zgoja tolik pomen v javnem živlieniii. da ga danes nihče tajiti ne more Ubhka telesne vzgoie se je v iavnosti tako spremenila in ie Piidobila na obsegu in pomenu. da je naša šola ostala daleč za tem razvoiem. V zadniem času smo čitali. da se je pričeio v Nemčiii močno delovati na to. da se ustanovi zakon. ki bo prisilil mesta in občine. da urede obligatno telovadnice in igrišča za negovanje razuih vrst telesne vzgoie. V državnem zboru se zahteva oblivratno zakonito ureditev šolskih vežbališč in igrišč Posneina se v tem oziru AiiRlijo, Zedinjene driave iri bvico. kjer ie upelian moderen sistem telesne vzKoie od lindske šole do vseučili.šča Predsodki in nazor glede ženske telesne vzgoie ie s siiainimi uspehi v oraksi popolnoma padel in moderna telesna vzgoia zahteva za vsakogar niemu prnnerne telnvaJbe. telesnih vai in telesne vzsroie. Z zopetiiim uvaianjem gospodinjstva in iiamena spremembe in reiorme iičiteljske izobrazbc priznava vlada reakdonaren korak države. ki ga ie napravi.a v tem oziru s »šolsko novelo« leta 1883. PrezreU ne more danes nobeden reformator šolstva važnega vprašania. kako se razdele stroški za šolstvo. Prvi pogled na vse podano nam poiasni. da si ie država vzela vse pravice in vso oblast nad šolstvom. medtem ko ie vse brenie ln stroške naložila občinam in deželam. Država ie potrosila od celokupnih stroškov za liudsko šolstvo najmani. Krila ie izdatke za učiteliišča. ki iih pa ni ustanavliala v zadostnem številu. tako da ie Avstriia preplavljena z zasebnimi učiteliišči; nosi tudi stroške remuneracii nadzornikoni; če omenimo še stroške za razne tečaie. smo skoro pri kra.iu za liudsko šolstvo. Statistika iz leta 1890.. ki mi ie ravno na razpolaeo. natn kaže. da je bilo razmerie izdatkov za liudsko šolstvo približno sledeče: Stroški 87.609.096 K. Občine so prispevale 25.677,736 K. šolski okraii 17.049,424 K. dežele 26.445,068 K in država — 562.152 K. Vseh prispevkov ie bilo 69.734,380 K in drugo je bilo krito posebei. Približno enako razmerie ie ostalo tudi najbrže do danes. Vzrok, da ie liudska izobrazba in ljudsko šolstvo v mnosrih delili države zaostalo. ie glavno v tem. da so nosile vse breme ustanavlianja in vzdrževauia liudskesja šolstva občine. okraii in dežele. Posebno naše kraške in karpatske dežele so z ozirom na pridobivanie sredstev često odpovedale in ie iz statističnih tabel razvidno. da v teh kraiih odpoveduje često tudi šolstvo. Opravičeno ie bila izrečena kritika. da ako ne bi napravili zakonodaialci leta 1869. usodno napako in državno blaffajnico za liudsko Solstvo toliko kaknr popolnonia zaprli iu vse breme liudske izobrazbe naložili na rame občin. okrajev ja dežel. bi bilo lahko šolstvo Avstriie drugačno in bi se pod državnim liudskošolskim zakonom tako razcvetelo, da bi z ozirom na druge države zrli s ponosom nani. Nuino ie potreba. popraviti napako državnega liiidskošolskega zakona. ki vse stroške za šolstvo polaga na rame občin. okraiev Ln dežel. na ta načiu. da prevzame država večii del stroškov za šolstvo in posebno glede učiteliskih plač na svoie rame! Ta princip mora biti veljaven za vsako državno telo! Ce se bodo bodoči dohodki. ki iih iemlie sedaj voina. stekali v šolske. socialno - hutnanitarne in srospodarski Povzdisi naineiiiene svrhe, bo naiprei pozablieno sedanie srorie. Da ie pa sedanii šolski zakon potreben reiortne. ni utemelieno samo iz deistev 50 let, v katerih bo stal ta zakon že v veliavi. temveč se da utemeiiiti ttidi s citati iz srovorov v debati državnega zbora; kajti mnogi poslanci so povdarjali potrcbo. da se v specialni debati staviio izpremin.ievalni predlogi. Posianec Andrie\vicz ie izjavil ^tozadevno sledeče: »IJo moiem miieniu je umestno in potrebno. da marsikatcra podrobna določba zakonskega načrta odpade in se spremeni. — Priznam. da tako marsikatera podrobna doloCila predlo/.enega zakonskega načrta prckoračiio rneio. ki je določena v 8 11. lit. i) drž. osn. zak. Ne tajim, da je omninotenca vladne oblasti prekoračena z ozirom na avtonomiio občin in dežel. ravnotako pravice državno priznanih cerkvcnih in verskih družb v nmoKih 88 samo malo odsevajo. ali vse to se da v specialni debati spremeniti, in jaz imam upanie, da bo državna zbornica. kakor tudi vlada upoštevala in bo naklonieiia takim utemelienini predlosrom.« Mi pa vemo. da specialne debate sploh ni bilo, da so opozicionalni poslanci ob priliki glasovania v obeli zbornicah zapustili dvorano, in da se ni stavilo nobeiieifa izpremiiiicvalncira predlona. Leta 1883. ie bil potem zakon spremenien s »Solsko novelo«. ki ie šolstvo v mnotrih ozirih poslabSala. Izsle so ined tem časom šc nekatere ministerialne odredbe. ki so še reakcionarnejše vplivale na razvoi šolstva. Posledice vsega tesja občutimn še danes. in nas uči o niih SOletna doba veliavnostt zakona — naiboli pa klic po reformi šolstva. Nemški list »Die Volksschule« ie ostro kritiziral prenaglo obravnavo zakona v sledečem: »V mani nesro tri in pol uri ie bilo izvršeno veliko delo. Zakon največie obsežnosti. na katerega je liudstvo s trepetom čakalo; zakon. ki ne poseza samo srloboko v notraniost družinskega življcnja in v živlieniske razmere liudstva. temveč istotako v pogoie javnega in državnega živlienia; zakou. ki določa temelie bodoče liudske izobrazbe. in če se posreči. bode tudi podlaga nove srečne dobe Avstriie — ta zakon ie bil v rokah ljudskih zastopnikov in pod vplivom in v boiazni nesklepčnosti. z enim obratom odpravlien. kakor bi se imelo oritrditi kakemu poslovniku. Vsi mnniri pomisleki zoper dubiiozna in nevarna določila zakona. ki so bili izraženi od obein. učiteliskih društev in drugih korporacii, so bili neupoštevani: neticiie in oomisleki v niih so bili vrženi Dod mizo in zakon. ki ga morda niarsj. kateri poslanec niti dobro prebral ni. je bil eno. stavno spreiet. ne da bi se tudi dotaknilo le uneea delca isteca. — To nai poimi kdor hoče!! — Za vse eotovo ni predrzna trditev. da ie kai takesra inoeoče sarno v Avstriii!« Naitemeliiteie pa ie spremenila doba teh 50 letin seiiania voina nazor. da ie bil in da tnore v bodoče pravičen ostati državni centralizem. Prej naštete narodne krivice. ki so se nam godile v teh petdesetih letih. so nani dokaz za to in hkrati naša pravica. da nastopamo proti niemu. Sedanja voitia nas uči. da ie narod tudi državotvorno in praviro telo in da ie narodno-državna tvorba naiboliša invedina iraranciia. na kateri naj bodo sezidam bodoci temelji svetovnega miru. In orav v tein smislu liočemo odločno nianifestirati za državno ideio in hočemo. da io šolstvoodločno zastopa. Nihče več ne taii danes. da ie vsak centralističen sistem nemoiroč in ie šolstvo eno prvih potroiev. ki govore oroti in hkrati zahtevaio v svrho svoiesja »omlajenia popolne narodno-šolske avtonomiie. Ne pozabimo, da so narodni boii. ki iih ie rodila današnia centralistična i.ola, srditeiši v državi kakor ored 50 leti in da ie nezadovolistvo večie: posebno ker ie zavest narodovvečia in polneiša. da se biie boi za niih obstanek na poliu šolstva. Prikladne so besede grofa Ant. Turjaškega z ozirom na dana.šnie razmure. ki iih ie izvaial v dr-žavni zbornici. namreč: »Govoriino o pomlaieniuAvstriie! Umetnost lišpa in šminke daie odžitemu telesu izraz mladosti ie za kratko dobo. če pa hočemo traino zopet vzbuditi iu ohraniti mladost, ieootreba vse drusrih moči.« Tako je tudi demokratizem. izražen le v geslii in avtonomiia narodov. izvedena le v okrožiih, sa-mo lišp in šminka. ki pomladi na zunai in navi-dczno obraz države za kratko dobo. Sirnbol pra-vesra pomlaienia ic pa edino imrovno geslo sarno-odločbe narodov, ki utrdi zadovolinost narodov in pomladi s samoodločbo tudi nam vsem skupno državno ideio. Za 50 leti centralistično državneKa šolstva nai pride 50 let narodno-državnega šolstva. če hočemo zadostiti prvemu temelinemii načelu. da zaslcduiemo državno ideio iavnesra blagra in splošnega blagostania. Potern si tudi narod !in država ne bota nasprotuioča poima in bo preskrblieno za ono vzgoio. ki bo tvorila podlago državnega blagostania in državne eksistence. Pripadalo bo: Bogu karie božiesra. cesariu kar ie cesarie\eca, in narodn kar ie narodovega! Vladni načrt novega zakona o reformi učiteljišč. Popolnoma ceti.ralističen! Kakor ie mogoča uspešna demokratična državna uredba le na podlasfi visoko izobraženih in socialno globoko zavednjh državlianov. tako zahteva moderna demokratično ureiena šolska organizaciia s popolno pedasroško-didaktiško avtonomiio učitelistva visoko izobražr.ega in eloboko za-vednesra učiteiistva z ozirom na veliko stanovsko — šolsko odgovornost. ki io ima do naroda in napram družbi. Prehaiam k glavni točki razprave. t. i. vladni predlosri o reformi učiteliske izobrazbe. ki ie predložena državni zbornici v razpravo.*) Pred nedavnim časom sem čitat y neki razpravi o učiteliiščih sledečo kritiko: »Cudna točka našetra šolstva so tudi učiteliišča. ki po »šolski noveli« streme za pomisleka vrednimi smotri. Izobrazbo učitelistva se hoče omeiiti in pretvoriti na popolno šablonsko rokodelstvo in io držati od srlobokeišega znania oddalieno. Predvsem pa ie zahtevati. da država ustanovi zadostno število učiteliišč in ne dopušča, da se vzgaiaio uCitelii v manivrednih zasebnih šolah. Ako bo razvoi. ki se v zadniih letih kaže. še nekai časa traial, potem se bo približala učiteliska izobrazba pomisleka vrednim razmeram. ker izobrazba učitelistva ne bo prekašala mnosro izobrazbe. ki io daie liudska šola.« Moderna izvedba bodočega šolstva zahteva visoko izobraženih učiteliev in le na tem temeliu ie mneoče izvesti avton(miio šolske orsrainzaciie in učitelistva v ped.-did. oziru. Upoštcvali so to poulavje in vprašanie tudi zakonodaialci pred 50 leti: Tako se ie naučni minister Hasnei izrazil: »Prehaiam k točki. ki ie kardinalna točka vsega zakona. namreč k vpra.nin učiteliišč. —• Učitel.išča so tečai. okrog katerega se vrti ves zakon. Tam ie duševni element. ki šele oploduioče vpliva na šolo.« Istotako ie poudarial pomen uč.teljišč sroi Ant. Turiaški: »Glavna teža in težišče sedanie zakonske predloge ie v poglaviu. ki obravnava izobrazbo učnili moči.« Sedania vladna zakonska predloga je izvzeta popolnoma iz celotneea zakona. Vlada sniatra »lii-teliiSče za državno iavno Solo. enako državnim sredniim šolam. Zato ie ta načrt izvzela iz liudskošolskega zakona in ira predložila kot popolnoina samostoien in celoten zakon. ki ni z oniin direktno vezan. -Ta poiav sicer ni nov. V resnici ni bilo iasno. kam nai se prišteva uč.teliišča. k liudskemu ali sredniemu šolstvu. Zakonska predloga stremi za tein. da ua prišteva k s_redniemu šolstvu in tudi or-anizira učiteliišča enako. kakor ie organizirano srednie šolstvo. 2e preišnie vlade so hotele odceoiti uciteljiscno zakonodaio od liudskošolskega zakona, t. n. pr. ie naučni minister Hasner tozadevno rekel: »Predmet. ki se ie v debati posebno poudarjal, so učiteliišča. Izrečena ie bila trditev. da ureditev uč.teliišč ne spada v državni šolski zakonik. Jaz bi poseircl nekoliko v zgodovino! Ko se ic bližal konec Dretečenesra zasedania ROslanske zbornice. sem hotel. v popolnem poirnovanju »ravega sniisla. da ie v prvi vrsti od dobreira učitelia odvisno vse šolstvo. da dober iičiteli iz slabeea sistema lahko kai napravi in da naiboliši sistem v rokah slabih učiteliev nič ne pomaga. sem izdelal in hotel predložiti visoki zbornici specielen zakon o učteliiščih.« — A nastal ie posebno nd strani Galiciie velik odpor proti ternu. Tudi pod ministrom Badeniiem ie bil v prestolneni irovoru nanovedan dne 27. maia 1897 poseben zakon o izobrazhi učlteliev. a iu orišlo do istesra. , , • , u Ne taiimo. da ie retorma učiteliske lzobrazbe miino potrebna. kakor ie Dotrebna reiorma vseea šolstva. a s tem zakonom se ii nismo pnbližali. ker kršimo proti prveniu temelinem.i iiačelu bodoče modcrne reforme, da ie riamreč smatrati vse šolstvo kot celotcn sistem in ie tudi zakon.to tako urediti vse šolstvo. Z izločeniem tcga zakona se pa liodi ravno v nasprotno smer od pravilne reionne! Dniea tenielina napaka te zakonske oredloge ie. da ie izvedena Ropolnoma na birokratičnem in utesmiioče vplivaiočem centralističnem sistemu. Je ono tnalo svobode in avtonomiie. ki ie v seda- * 995 nriloira k stenotrr. zapisniku drž. zbora — XXII. seziia 1918. vladna predloga: Zakon o učiteliski izobrazbi in usposoblienosti za učit. slu/.bo na obč. iavnih Ijudskih in meščanskih šolah. niem zakonu vsai formelno zastopaua. io nova zakonska Diedloira popoluoma izkliučuie. Centralisti bodo zopet eovorili s poročevalcem dr. Uiigeriem. ki je v gosposki zbornici izjavil: »Ako hoče država izpustiti učiteliišča v centriiugalni vrtinec. tedai sledi. da bo vzgoieua generaciia. ki bo namesto k sredi, zastopala centriiugalne tendenee.« Ali nii lahko rečemo. da strah ni tako velik. kakor tra vidiio oni. ki se boie za nadvlado. NoOemo navaiati zopet številk. ki nam iili ie orovzročit nesrečni centralizem — posebuo na Koroškem in Staierskem; rečemo pa. da ta sistein ne odgovaria svobodi šolstva in ii ie v škodo. da nam le avtonomistiini sistem prinese pravičnost in zadovolistvo. ki bo šele ustvarilo pravilno —¦ in ne nasilno — stremlienie k sredi ter bo povzdignilo vzvišenost državne ideie. Vsakdo io bo nosil v srcu kot pravico. ki ie dala narodu ravnopravnost in svobodo. ki ie ne more enake številke in krivice. kakor smo iili navaiali v začetku. Ta sistem ie edini. ki odgovaria moderni reiormi šole; ki odgovaria bodoči mirovni formuH eloveštva. t. i. samoodločbi narodov. Solstvo ie in ostane narodiia zadeva! Ne samo nekateri narodi, ampak v s i narodi hočemo države, ki nam o.iraiiiaio narode zdrave in zadovoline; zato hoeemo. da državna ideja ne bo uasprotiiioča uarodni ideii nobenega naroda. da ne bodo vladajoči narodi v imenu državne ideie zatirali drtigih narodov. In vjotovo ie. da v ta sistem spadaiu brezdvomno tudi učiteliišča! Prihaiam k tretiemu oogrešku predloženega zakona. k preveč detajlnim določilom zakona, ki oviraioee vplivajo na razvoj šolske organizacije, iti ki iim ie podlaga ozkosrčni centraKstični birokratizem. 2e pre smo postav.li princip. da nai vrhovna zakonodaia podaie samo temelina načela. na katerih nai se vzgoiuie; podrobna določila. posebno o omanizaciji. pa nai opušča. Ista. ako so tako definitivna. kakor mora zakou biti. boli ovirajoče vplivaio na razvoi iu uspehe in dovaiaio do notranie otrpnelosti in šablonstva. — kar bi postalo šoli v škodo. V kolikor ie ta zakon razširjen iii širši od dosedaniih tozadevnih določil v državnem liudsko..olskem zakonu. so skoro vsi dodatki posneti iz odredb in dosedaniih navodil. ki so bila izdana k zakonu. Resniea pa ie. da se da odredbo ali navodilo spremeniti vsak čas. če se izkaže za nepraktično ali neprikladno razmeram. medtem ko se zakon ne da tako z lahkoto m ob vsaki uri spreminiati. V tem oziru otesnjevanje s podrobnimi dolocili tudi razvoiu škoduje! Zakoa obsegai samo temelina načela in principe v bistvenih vprašanjih. a te iasno in določno izražene. brez dvoimh stališč in iziem ter preobširne ureditve odredbenim potom v načeln.h vprašaniih. Določila pa. ki so Dosneta iz navodil. nai nadalie ostaneio v niili. pripadaioča delokrogu avtoiiomnih zastopov. da omogoči.io svobodeu razvoj in temvečie uspehe. Prihaiam k obravnavi vladne predloge.* Vlada je razdelila zakonsko predlogo v sledeče dele: I. Učiteliska izobrazba. A. O državnih učiteliiščib. B. O zasebnih učiteliišiih. II. Usposoblienie za učtelisko službo na obč. liudskih in meščanskih šolah. 111. Nadalina izobrazba učitelistva. IV. Končna določilaj 8 1. daie popolnoma samostoien značai zakonu. ker določa smoter učiteliske izobrazbe. 8 2. izraža vladino načelno stališče proti koedukciii. 8 3. daie posebne pomisleke. ker razširia ucno dobo oU 4 let na 5 let. oziroma še več. iu pridene eno leto tudi kot pripravlialni razred. Naiveč aezdravega ie v tem paragrafu. Odtedba se oddaliuie pravemu smotru ravno z nasprotuo siuerio z ozirom na ločitev splošne izobrazbe od strokovne; bati se ie. da se bo z razširieniem učne dobe še mani diiakov posvečalo ueiteliskemu stanu nego dosedai; razširienie učnih predmetov (v 8 6.) ni v takem obsegu izvedeno. da bi zahtevalo tolikega razširienia učne dobe; ostaia pri temelini napaki. da ie v vsei mladosti. ko še ni nioitoče presoditi resnosti. nagnieni. zmor.nosti in veselia do poklica. že odločena usoda človeka; v tei določbi leži priznanie vlade. da se material vedno slabša. zato ie potreba dališeea časa za izobrazbo; tako pnznanje ie tudi uvedba pripravlialnih tečaiev .ki so prava rana na telesu za izobrazbo učitelistva; tudi zuižanie števila goiencev na 35, ki sicer odgovaria moderni vzgoii šolstva. ni v skladu s tem načelom, ker se material vedno slabša in bo le temu zlu služilo to znižanie: nedoločnost se vidi v tem. da določa eventuelno še razširienie učne dobe, kar zopet provzroča nezmožneiši material; zrcali se tudi tu poiav centralistične uredbe zakona. ki mesto avtonomije solskih zastopov uveliavlja odredbeno pot. Popolnoma ie pa zsrrešfina pot in sredstvo. s katerim hoce vlada zaceliti rano na učiteljski izobrazbi in lnraniu učiteliskega stanu. ker prezira pravi vzrok nazadovan.ia. Resnica ie. da učiteliski stan danes hira in da postaiaio posledice tega hirania vedno usodneie m postaneio kritične. ako bo šlo tako dalie. To hiranie ni hiranie telesnih moči udtelistva. ki se sicer tudi že poiavlia. a ie hiranie zaradi pomanikania učiteliev; to se Dravi. slovciiski uarod bo kmalu popolnoma brez učiteliev. če bo šla tako naprei! Tudi ta vladna predloga — bodimo odknti! — ie v prvi vrsti nameniena temu hiraiuu in ne zvisaniu učiteliske izobrazbe in 8 3. ie le obliž na to rano. s katerim nai se celi. Resnica ie tudi. da po 50 let.h razvoia danes tudi ne zadošea več tedania uredba šolstva in izobra-zbe učitelistva in bi šolstvo ostalo vedno na isti stopnii. če se ne dvigne duševni element. ki oploduioče vpliva na šolstvo. kakor se ie izrazil naiičiii minister Hasner — o nčiteljstvu. Učitelistvo vidi veliko oviro pri svou izobrazbi v tem da podaieio učiteliišca sele splosuo izobrazbo. kar oviraioče vpliva na strokovno izobrazbo. Posebno se to opaža z oz.rora na deistvo. da ie iako neenotna predizobrazba s katero prihaiaio diiaki na učiteliišča. V tem oziru so se izrekle uč.teliske organizacije za nuino reiormo. da se strokovna izobrazba lod od sdIošiic izobrazbe in da se predizobrazba uredi tako. da bo popolnoma enotiia. In sicer nai se spiosna zobrazba popolnoma izloči iz učiteljskih akademii. V razširienju učne dobe na sedanj.h učiteljiščih v 5 letnikov oziroma celo na 6 let je pa videti. da se ho.eio učiteliišča še boli pečati s pogloblienjem splošne izobrazbe — nego dosedai. Resnica ie da pnhaia vedno slabejši matenal na učiteliišča. da ie potreba daljše lzobrazbe. ako se hoče ohraniti vsaj kvalitativno enako lzobrazeno uč.telistvo, kakor je bilo ono pred 50 leti; a resnica ie tudi. da se že nihče več ne mara posvečati uCiteliskemu stanu. da število onih. ki še vstopajo v učiteliišča. pada od leta do leta. ne samo po predizobrazbi. temveč tudi po Stevilu. Kam vede taka pot narod in državo. latiKo uvideva vsakdo. in so — mislim — uvideh tudi oni. ki so predložili ta zakon. • Glei prilogo »Učit. Tov.« z dne 26. iul. 1918. v kateri ie priobčen ta zakon izvzemši določila o zasebnih učiteliiščih. in »Popotnika« štev. 4. 1908. ki prinaša tudi razpravo o tem. Lahko pa tudi smelo trdim. da bo po tem zakonskem načrtu število učiteljev še boli padalo iiego dosedai. Kdo se pa bo posvečal uiiteliskemu stanu. ako bo moral po dokončani liudski ali meSčanski šok še 5 ali 6 let ^tudirati na učiteliišču in potem ne more izhajati s svoio plačo — kar zasluži. ima Roleg teea odgovorno in težko službo. često vsled politiških odnošaiev nesvobodno in zagrenieno. brez drugih dohodkov. ker so mu po zakonu prepovedani. Ce dela še več. si s trudom in delom ne more pomnožiti zaslužka! Mari vstopi po 8. razredu Ijudske šole v trirovski teCai ali po meščanski šoli v trgovsko šolo in v kratki učni dobi konča svoie praktične študiie. Ce ie podieten in uporaben. ie zaslužek večii od učiteliskega. predizobrazbe m bilo potreba tolike. časa mani za nio, ie prei pri kruhu. ni toliko odgovoruosti. se lahko izosrne vsem neslužbemm šikanam. če ie podjeten in sposoben raste z večiim delom tudi zaslužek; neomeiena mu ie tudi svoboda za oostranski zaslužek v prostetn času Z delom m pridnostio postane lahko samostojen! Kdo se bo še posvečal učiteliskem stanu. če se stavi še večie pono.ie; živlieniski pogoii pa rasteio od dne do dne in z njimi pada vrednost. ki io doprina.ša učiteliska služba. S 5- do 61etno učno dobo se ne ozdravi te rak-rane na učiteliskem stanu. ampak se io uotovo še poslabša. Ne odgovaria pa tudi razširienie učnih predmetov (po 8 6.) razmeriu razširienia učnega časa za eno. oziroma dve leti. Kdor pozna učno uredbo na današniih učiteljiščih. ta bo lahko trdil. da se na podlas:i 8 6. ne bo mnogo spremenila izobrazba uč.telistva. Pogled na učne predmete in prirneriava s 8 29. državnega liudskošolskega zakona iz leta 1869. nam kaže. da ie podaljšanje učne dobe iiamenieno v prvi vrsti splošni izobrazbi. ki io premalo prineso goienci na učiteljišče in iiic i-ovlat>lianiu. In ta pot in način lečenia te odprte rane gotovo ni pravilen. ker ie na drugi strani resnica. da sedanji čas zahteva času priinerne povdige in izpremembe učiteljske izobrazbe. ne pa stremiti le za tem ,da se ohrani sedania stopnia izobrazbe učitelistva. da ne bo še bol.i padla — kar edino morda zmore odpomoči ta zakon. Za temeliito reformo ie pa potreba korenite in odločne spremembe. ne pri tem 8 in ne na ta način. ampak v prvi vrsti pri spremembi učnih prednietov in učnega načrta. in pn izpremembi in ureditvi iiiiancielnih vprašani. Prezgoden vstop na učiteljišče in prevelika mladost. v kateri se že odloči bodoči poklic človeka. kaže pomaniklji_yo točko v našein vzKOjnem in šolskem sistemu. Cesto se ma..čuie to nad človekom samiin in postane usodno zanj. V tem oziru pa se seveda tudi pot, oziroma šestletna doba ne obrača k bolišemu. temveč le utriuie tak sistem. Posebno so v tein oziru obsoiati pripravlialni tečaii. ki bi iih lahko primeriaii z nekakimi limanicaini. na katere se usede absolvent Detega razreda liudske šole — z veliko domišljiio in naiviiiin uaziranjem. »da postane učiteli« — in na podlagi katerih se potem pripelie ujetega ptička v kletko. S petletno učno dobo i etorei gotovo. da se razmere učiteliskeua stanu in izobrazbe ne zboljšaio. ampak ie prei računati. da se še poslabšaio in postaneio za narodno in državno liudsko izobrazbo. ki io moramo imeti vedno pred očmi. še usodneiše. ker podpira 51etna učna doba nezdrav sistem. 8 4. nam še boli pokaže nezdrave razmere v sedaniem sistemu učiteliske izobrazbe. Prvi pogoi vsekake temeliite in času primerne preureditve izobrazbe učitelistva ie ureditev enotne iu čimvečie splošne izobrazbe ob vstopu na učiteliišče. Predizobrazba nai zavzema eaako stopnio za vse. da je z nio brez vspre.iemnes:a izpita zasigurana inožnost uspešnega zasledovania učne tvarine. ki temelii na tnodernih zahtevah. Zahteve. ki se iih stavi kot pogoi z ozirom na vspreiem v učiteliišče. t. i. predizobrazba. gredo še vedno rakovo pot. Popušča se. ker učiteljski stan hira. Skoro nastopi trenotek. ko bo napočila kriza in sodni dan za šolstvo. in vidim tudi. kako bodo vlekli s polnini parom tedai voz z blata. Prvotni državni liudskošolski zakon iz 1. 1869. ie vS 32. zahteval sledeče: >Da ima goienec res primerno predizobrazbo. mora dokazati s strogo preskušnio pred vsprejemom. Ta preskušnia obsega vobče tiste predmete. ki se poučujejo v nižji gimnaziii ali realki. izvzemši tuie iezike.« Poslabšala ie potem predizbrazbo »šolska novela« iz leta 1883.. ki zahteva že samo »tiste učne predmete. ki se obvezno uče v meščanski šoli.» — Iz srednie šole ne zahteva niti štirih razredov. Se boli popustliiva ie sednaia odredba, ki omogočuie celo vstop s 14., oziroma še celo s 13 in pol letom. Lahko trdimo. da nain kmalu napoči dan. ko bo omoeočen brezpogoien prehod iz ljudske šol» v učiteliišče. To bi značilo prehod k du.ševnemu baukerotu liudske izobrazbe! Nasprotno Da ie resnica. dokler ne bo zvišana predizobrazba. toliko časa ne bo zvišana strokovna izobrazba učitelistva. in ie vsak zakon reakcionaren. ki teea ne upošteva. Dvigniti izobrazbo učitelistva se pravi. dvigniti tudi predizobrazbo. na kateri nai bo zidana končna. strokovna izobrazba; prevzemati pa še večie naloge splošne izobrazbe. ki bi io morala daiati že predizobrazba. na učiteliišča. se pravi, zaiti v obremenievalni sistem! Poglejmo v zgodovino! Z novim državnim liudskošolskim zakonom leta 1869. se ie pravzaprav šele ustvaril pri nas učiteliski stan. Pravno razmerie učitelistva do družbe se ie pričelo šele tedai razviiati. Velik ie bil napredek po zakonu z oziro.n na šolstvo, a ne vsporeden. žalibos;. z ozirom na učiteliski stan. Lahko sinelo trd.mo. ako se ue bi dvieal učiteliski stan sam. na podlaifi svolili listov in oreanizacii. bi že zčlavna odpovedal in bi ue odeovarial več svoji nalogi! Tako ie pri nas postalo danes učitelisko vprašanie socialno zlo! Prišli smo pa z ozirom na naroden in splošno človeški razvoi do tiste točke. da tudi učiteliska samopomoč več ne zadošča. Napredek raste in z niim zahteve. zato mora z niimi vred napraviti zopet velik korak naprei tudi učiteliska izobrazba. In danes ne more temu nihče drue pomagati. nego nov moderen zakon o tem vprašanju. Zakonita pomoč so edino prava pot — ker zakon ne odgovaria več času! V prvih letih po novem državnem liudskošolskem zakoniku in še desetletje potem so se priglašali na učiteliišče eojenci iz 6.. 7., §. razreda gimnaziie. Celo z gimnaziisko maturo. — Ugled noveea učiteliskega stanu se ie povzdidnil in ie zadoščal nadarieiiemu gojeiicu. da se ie posvetil temu stanu. ker ni imelo na razpolago dragih sredstev za študii na visoki šoli. Gmotno stanie ie bilo tedaniim razmeram in cenemu živlieniu primerno. Zato so se priglašali! Potem so se razmere poslabšale. živlienie se ie dražilo. a učiteliski stan ie ostal v istih razmerah. Število kandidatov ie pričelo padati od leta do leta. predizobrazba pa še še celo. — In v sedanii vladni predloei leži priznanie. da smo pred bankerotom liudske izobrazbe! Statističnih podatkov o predizobrazbi kandidatov in kandidatini žal tu ne morem navaiati. ker sp preobSirni in se sklicuiem tozadevno na razpravo. ki io priobčim tekom prihodniih tnesecev v »Popotniku«. našein znanstveno-pedagoškeni listu. Posnemam samo glavno. da ie predizobrazba povečini padla — posebno pri kandidatiniah — na liudskošolsko izobrazbo; 5. razred in pripravlialni tečai. kri pomaea onim iz nižjih razredov. Značilna ie sledeča pripomba. ki io ie preiela »Zaveza iueoslovanskih učiteliskih društev« k statističnim polam: »Kar se tiče liudske šole. ie naiveč pač iz 5-razrednic. Iz nižie oreanizovanih šol prihaiaio dekleta \ ečinoma v priRravnico in vstopiio od tod drugo leto v prvi letnik učitelišča. zato ie tudi število onih. ki vstopaio iz pripravnice. skoro vedno večie.« Brez reforme v predizobrazbi ni mogoča dobra reforma učiteliske izobrazbe. zato nai se oprime tam. kier se dvignc predizobrazba; poprime nai se za podlago vsake reforme. za financiielno stran vprašania. Knkrat se mora to izvršiti, upoStevaioč izkliučno korist naroda! Na dvoie vprašani ie še preie opozoriti. preden preidemo do nadaline razprave. To ie pogoi pevske ea posltiha. in .e eno nezdravo razmerie. srlede neenake predizobrazbe. Zahteva. da ie pocoi za vspreiem na učiteliišče posluh. ie nazadnjaSka. ker ni res. da so le dobri muzikanti lahko dobri učitelii. Druga slaba posledica ie ta. da zaradi ueenake predizobrazbe mora eoienec z višio, sredniešolsko izobrazbo ponavliati isto snov. ki se io ie z oziroin na splošno izobrazbo učil prei Stiri leta. V tetn tiči za nadarieneffa učenca velika izsruba časa. Prihajam k statistiki. ki nam dokazuie propadanje učiteliskega stanu. Po številu gojencev. vstopivših v I. letnik, se da približno presoditi tudi število absolventov po Stirih letih. Vendar so tudi te številke maksimalne. ker iz raznih vzrokov iih vedno tekom štirih let nekai odpade. Prirastkov ni! Moško učitellišče v Gorici nam kaže o* leta 1911. do leta 1917. sledeče padanie števila vstopivših goiencev: 47, 41, 42. 43, 0, 12. 8. Zadnje tri Stevilke značiio »voine zaposlovalne tečaje« goriškega učiteliišča v Liubljani. druce normalno učiteliišče v Gorici. Drutri del »voinih zaposlovalnih tečajev« goriikega učiteliišča. ki ie bil v Trstu. nam izkazuje v letih 1915. do 1917. vstopivših kandidatov: 6, 10. 17. Zakai je tu število naraščalo. o tem bom obširneie govoril v »Popotniku«. Rečem le. da so več nezdrave lokalne sredniešolske razmere v Trstu pripomogle k temu nego resnično napredovanie stvari. V letih 1919. do 1921. se nam obeta na Primorskem: 6. 22. 25 učiteljev. V drugih letih je bilo absolventov vedno 30 do 40 vsako leto. Da ie materiial tudi mnogo slabeiši o tem govore statistični podatki predizobrazbe. Polec: tega so tudi učni tispehi nemogoči in zaostaiajo ti absolventi daleč za onimi iz normalnih razmer. Ce računamo. da so bili in se bodeio kandidati vpoklicali k vojakom med študiiem, v 3. ali 4. letniku. tedai moramo računati na _e maniše število absolventov. Tako ie v letih 1916. do 1918. število učiteljskih abiturijentov padlo prav iz tega vzroka pod število. ki bi iih moralo dati v teh letih učiteljišče. če računamo po številu vstopivših kandidatov v letih 1912. do 1914. Ti kandidati niso obiskovali pouka v III. in IV. letniku in se tudi ne udeleževali praktičnih vai. temveč so napravili enostavno »vojni izpit« čez te letnike in potem »voino maturo«. Kakšen bo ta naraščai. to si lahko vsakdo predstavlja. kdor ima kai upogleda v pedagogiko. Povdariti moramo, da števllo kandidatov v I. letnikih vsled voinih razmer ne bi smelo padati. ker voiaščina tu še ne Pride do vpliva. Razvidno ie. da ima hiranie učiteliskega stanu drugie svoi vzrok .Vsled voine bi bilo v I. letnikih Iahko ravno toliko kandidatov kakor iih ie bilo pred voino ali pa še več. če bi bile pravne razmere učitelistva boliše. tako da bi se hoteli liudie še posvečati učiteliskemu stanu. Ce odpremo statistiko. kako število abiturientov. recimo od leta 1910. dalie do danes pada in kako nizko ie padlo z ozirom na abituriente učiteliskesfa staru. imamo pred seboi vso žalostno sliko liudske izobrazbe. ki se nain odpira v začetku našega svobodnega narodnega živlienia v naši Jugoslaviii. In po voini, če se razmere učiteljskega stanu izdatno ne zboljšajo. bo število padalo naprei in z n.iim bo padala liudska izobrazba iugoslovanskega naroda in se bodo ..irile nezdrave razmere v iugoslovanskem šolstvu. Statistika mariborskeea učiteljišča nam za danes še ni na razpolago in to doprinesemo pozneje v »Popotniku«. Llubliansko moško učitellišče nam kaže od leta 1911. do 1917. sledeče število kandidatov vstopivših v I. letnik: 25. 30, 42, 48, 45, 30, 29. To se pravi, da nam ie v letih 1919. do 1921. pričakovati. — če pojde vse po sreči in se tudi vsi posvetiio učiteliskemu stanu. — na Kranjskem: 45, 30. 29 učiteliev. Pripomniti moramo. da bi tu število še boli padlo. če se ne bi ustanovil v zadnjih letih pripravlialni tečai, ki ie vsai umetnim potom vzdržal nekoliko učiteljski stan še pri življenju. Letos sta se na učiteliišče prijavila 2 kandidata prip. teč. jih pa da za 1918. leto 18; vsega torej 20. Primanjkuie jili pa na Kranjskem že sedaj 180 do 190 učiteliev. Učiteliski stan na Slovenskem iemlje normalnim potom svoi konec. Kaka mizerija učiteljskega stanu in šolstva ie na Hrvatskem. smo čitali te dni v listih. Hiranie in padec stanu po vojni bo še hujši. ker gre zelo mnogo starejših učiteljev y pokoi. mnogo iih ie v voini padlo in mnoifo se iih sploh več ne vnie k učitelistvu. Kriza se veča. položai ie vedno kritičneiši, ker ie bodočnost šole in s tem izobrazba liudstva v nevarnosti. kar bo posebno za naš iusroslovanski narod lahko usodno. Predložene statistike nam torei iasno kažejo, da število učitelistva in predizobrazba redno in hitro pada in se nam odpira žalostna perspektiva bodočnosti v narodni izobrazbi. Leta 1909. ie bilo n. pr. na Kraniskem 504 učiteliev in 561 učiteliic. skupno 1020 učnih moči; 1. 1917. ie bilo le 478 učiteljev (207 mobiliziranih) in 885 učiteliic. skupai 1363 učnih moči. Število moških učnih inoči pada in ie padlo v teh letih za 26. nasprotno pa ie narastlo število ženskih učn.h moči za 324. Gotovo ie. da se nam odpira v tem pogledu iako slaba bodočnost, posebno pri nas na iugu. in komur ie kai ležeče na liudski izobrazbi. ta mora stremiti za tem. da obvaruie liudsko zobrazbo pogubne bodočnosti in da pomaga odpomoči tam. kier se ediuo da ompomoči temu vprašanju. Urediti in izbolišati ie »pravne razmere učitelistva«, t. i. oddelek V. od 8 48. do 8 58. sedaniega državnega liudskošolskega zakona. Predvsem gmotno vprašanie učitellstva. katero edino is glavni vzrok hirania tega stanu. Brez rešitve in obravnave tega oddelka zakona ni mogoče zvišati izobrazbe učitelistva! Iz tega razloea se torei tudi iasno vidi. da ie predložena zakonska predloea zgrešena. ker ne obseua tudi oddelka o pravnih razmerah učitelistva. Nuino potrebno ie, da se nooravi napaka zakonodaialcev iz leta 1869.. ki so sicer državi priznali vse pravice nad lindskim šolstvom. a nikakih dol/.nosti. 2e tedai se ie v debati izrazila boiazen. da ne bodo zmogle občine bremen, ki se iim nalasraio in poklicalo se ie dežele na pomoč. ki so prevzele nase učiteliske plače. Ali pa niso danes dežele istotako odpovedale. ali ni danes vse ueitelistvo v pomanikaniu in to že pred voino; ali niso omaeale tudi dežele in odpovedale z ozironi na šolstvo? _ _ . . Poeleite statistike! Šolstvo propada, ln prav v navedenem ie vzrok: posebno v naših iužnih deželah ie z ozirom na druge dežele daleč zaostalo. In v sedaniih težkih časih? Država ie zvišala preiemke državnim uradnikom. da isti ne omaeaio. ker so razmere silovito rastle in se poslabševale: dežele so pa popolnoma omagale in odpovedale. in liudsko učitelistvo ie ostalo v pomanikauiu in bedi. Da si ohrani živlienie. se ie vrelo z vso silo na postranske zaslužke. šolstvo ie postalo postranska stvar in propada od dne do dne — več necfo zaradi voinih razmer. zaradi pomanikanja učitelistva. In še drugo! Vlada ie zaprla deželne zbore in učitelistvo ie ostalo popolnoma na cesti! In kdo nai pomaga? Kdo ie dolžan pomaeati? Mislint. da ni dvoma. da ie država dolžna pomaeati! Poročevalec dr. Unger se ie izrazil v državni zboniici- »Ako se od strani države izročl na razpolago učiteljstvo, tedaj se ie izročilo ljudsko šolo.« — In danes lahko trdimo. da se je izročilo učitelistvo, in sicer stradaniu in poginu. in z niim — ie pravilno rekel dr. Unger — se ie izročilo tudi šolo duševnemu in moralnemu stradanju in posrinu. Ne pozabimo. da ie bilo leta 1908. na Kranisketn 127 definitivnih učnih mest zasedenih z nedifinitvnimi učnimi močmi; leta 1909. ie bilo 128 takih mest; leta 1911. jih je bilo pa že 165. Kot vzrok navaia uradno poročilo. da ni bilo zadostno število kvalificiranih učnih moči na razpolago. ?.a_, nitnam na razpolago statistike, a število se ni zboljšalo. temveč se ie sigurno do danes mnogo poslabšalo. Poleg tega je bilo 1908. leta 40. 1909. leta 39. in 1911. leta 31 takih učnih moči nameščenih. ki sploh niso bile usposobljene za učiteljsko službo. 2e v prejšniem oddelku sem navaial. kako malo prispeva država pri nas k l.iudskemu šolstvu in da ie glavno v tem napaka državnega liudskošolskega zakona. Na razpolago imam statistiko iz leta 1890. V glavnem se bo razmerje ujemalo. ker kolikor več izda sedai država. za toliko so se splošni izdatki za liudsko šolstvo pomnožili. Lahko narn služi še danes to za raerilo! Izdatki za ljudsko šolstvo v Avstriji, so z ozirom na izdatke. ki jih žrtvuje Franciia in Pruska, pri nas iako, jako skromni. Avstrija je izdala leta 1890. za ljudsko in meščansko šolstvo 81.859,758 kron. Prusiia 212 milijonov kron. Najobčutneie je pa. da država toliko kakor nič ne prispeva k temu. V primeri z vsemi izdatki nosi država samo 0.9% in če subvencije za razne špecialne tečaje odračunamo ie bilo to leta 1890. celo samo 0'64%. Prusiia prispeva iz državne blagajne k vsem svojim šolskim izdatkoin 40" 1%. kar znaša od 212 miliionov vseh izdatkov 80 miliionov državnih prispevkov. In tetn 80 milijonom stoji nasproti samo pol miliiona kron. ki ga ie prispevala država prl nas v tem letu za liudsko šolstvo. Po letu 1866. so bile izrečene besede. da na boinem poliu ni zmaealo prusko orožie, ampak v prvi vrsti pruski ljudskošolski učiteli nad našim. ln leto 66. ie bilo pravzaprav oče našega novega državnega liudskošolskega zakona! V Franciii si država mnoKO prizadeva, da z državnimi sredstvi pospešuie šolstvo. Leta 1867., ko ie bila Francija še cesarstvo. ie bilo izdano iz državne blagajne šest miliionov frankov. Demokratična republika ie izdala leta 1973. iz državne blagaine 3S miliionov irankov. 1884. leta 100 miliionov frankov in 1902. leta že 222 milijonov frankov. Tudi Avstrija bo morala napraviti konec tem siamotnim in nevzdržnim razmeram in staniu. da za liudsko šolstvo tako malo prispeva in skrb za sredstva v svrho povzdige liudske izobrazbe prepušča popolnoma občinam in deželam. Popraviti moraio napako. da se v drž. zbornici 1. 1869. ni podrobno razpravijalo o § 55. drž. liudskošolskega zakona, kako tta bodo izvedli. in ako mu dajo občine in dežele uspešno garanciio. Doba 50 let nas uči, da je država primorana ljudski izobrazbi v korist postaviti v tem oziru nekak miiiimum, ki bi šel z dohodki državnih uradnikov paralelno. in bi tudi sama tnorala pomagati z gmotnimi sredstvi. To bi v § 55. v konkretni obliki morala navesti. Poslanec Jager ie leta 1869. povdarjal v državni zbornici, da občine ne bodo mogle zagotoviti učiteljstvu zadostnega gmetnega stanja. In danes smo prišli do te točke, da bo primorana država pomagati, ne samo zaradi učiteljstva. atnpak zaradi liudske izobrazbe. ki trpi pri tem! Ce bi vlada konsekventno postopala. bi morala analogno s podržavlieniem učiteliišč in izobrazbe učitelistva (analogno, kakor ie ureieno pri sredniem šolstvu) podržaviti tudi liudskošolsko učitelistvo in potem, da prevzame vse liudsko šolstvo. A kar najmanj sleli iz sedauiega zakona: če ie prevzela vse pravice nad učiteljstvom, vso vzgoio in izobrazbo kot svoio last, da bi potem morala prevzeti vsa določila o pravnem razmeriu učiteljstva, t. i. V. odd. drž. ljdš. zak. v ta načrt. Ce ie vzela pravice nad učiteljstvom. da prevzame tudi dolžnosti! S tem si pa nismo v nasprotju s svoio zahtevo po avtonomiii šolstva! Ce država prevzame stroške, še ni posledica. da mora prevzcti tudi vse pravice. Nasprotno! Demokratična država prepušča pravice liudstvu: občinam. deželam in narodom. Ona ve. da ie v avtonomiii zadovolistvo narodov. da ie v Kospodarskem blagostaniu narodov zadovolistvo istih in da ie v zadovolistvu in blagostaniu narodov tudi potem zadovolistvo in blagostanie države. Ce prevzatne država izdatke za kako obče-koristno stvar. prepnšča pa pravice in oblast narodom, se s tem samo zaveda svoie naloge, ker je zato tu. da pomaga h gospodarskemu blagostaniu svoiih članov in njih duševnemu napredku. Ona se zaveda. da ie denar. ki s.a izda za liudstvo. itak od njega sameea. Ce bi si pravice delili narodi sami in bi breme nosila država. bi biie pravičneie razdeliene pravice in breme in to ne satno z ozirom na liudsko. ampak tudi z ozirom na drugo šolstvo. In da država s tem prevzame stroške za občekoristno napravo, ki je tudi državi v prid, ker ie potrebna nie članom. o tem ni dvoma. Da ie država dolžna pomaeati, tudi ni dvoma. Poslanec Schindler ie rekel v državni zbornici: »Ne pozabimo. da z dobro šolo napredujeio z otroki tudi starši. itneli smo že priliko opazovati, koliko izobrazbe prinese otrok z šole v lastno hišo.« In s slabo šolo, lahko trdimo danes. pada tudi izobrazba doma. izobrazba narodov in izobrazba države. Ako pa hočetno dvittniti izobrazbo ljudstva še boli, ie gotovo 8 4. temeli in pričetek te reforme. Povzdigniti ie treba predizobrazbo ob vsprejemu na učiteliišča in s tem izobrazbo učitelistva; a dati ie pogoie. ki so potrebni za tako reformo in povzdigo. t. i. urediti in reformirati ie tudi pravne razmere učitelistva. ¦ f 8 7. govori o tem, da učna snov odgovaria splošni učni snovi srednie šole. Iz učnih oredmetov. samih v 8 6. to pač ni razvidno. Sploh se učnf predmeti niso v bistvu mnogo izpremenili. V nekaterem ta načrt popravlia. kar ie poslabšala »novela« leta 1883. Vendar lahko rečemo. da ie bilo formelno že dosedai učiteliiSče enako srednii šoli. z ozirom na veljavnost mature. Vendar v svoiem bistvu ne. ker ie bil učni načrt z ozirom na splošno izobrazbo povečini enak še nižji srednii šoli in ie le deloma posezal v posameznih predmetih v enak obsee. kakor sra ima višia srednia šola Dosrajalo se je. da so goienci ponavljali učno snov. ki so jo prinesli s seboj in so svoje znanie le malo poglabliali m razširiali. Zahteva je v tcm. da ne bodo učiteliišča samo formalno odgovarjala srednfi šoli, temveč se tudi z ozirom na učne predmete ia ucne načrte popolnoma krila z višjimi razredi srednie šole. izvzemši tuie jezike in strokovno izobrazbo. A to stališče bi moralo biti jasneie izraženo. Moderna izobrazba in vzgoja učitelistva stremi za tem. da se splošna izobra_ba popolnoma loci od strokovne in se strokovna izobrazba približa akademi.ni izobrazbi. Tudi tei zahtevi učiteljstva smo btli že bližje. a nam ie to poslabšala »šolska novela«. § 42 drž šol. zak. iz leta 1869. se je glasil: »V svrho širše izobrazbe za učiteliski poklic nai se ustanove posebni tečaji (pedag. seminarji) na univerzah in tehničnih visokih šolah. Podrobua določila o tem izda ministrstvo za uk in bogočastie.« To določbo je »šolska novela« iz lcta 1883. crtala in namesto nje postavila sledečo: »V svrho nadaline izobrazbe učitolistva. posebno v predmetih za meščanske šole. ie ustanoviti posebne tečaie.« § 7. tudi pravi, da nai bo v zadnjih dveh letik strokovna in praktična izobrazba v ospred.iu. Ce torei odpade po modernem načrtu splošna izobrazba v teh letih in se isto izloči iz učiteliišča. bo zadoščal ta čas za moderno strokovno-praktično izobrazbo. Moderen načrt učiteljske izobrazbe zahteva popolno srednjo šolo. da se ne zapre pot na visoko šolo zmožueišim eojencem in se s tem napravi tudi enotno predizobrazbo in poeoje za višio strokovno tzobrazbo. Palesr splošnih. za učiteliski poklic potrebnih strokovnih predmetov. bi Drišle v poštev Se pomožne vede pedagogike. poleg katerih bi važno mesto morale zavzemati tudi filozofiia. fizioloKiia, socioloeiia. hieiena in kot za liudsko in meščansko šolo potreben bi bil pouk o pravnera in ustavnem živlienju. risaniu. telovadbi z vsemi oddelki telesne vzgoie in petie z glasbo. v že omeriienem smislu. Ker bi bila predizobrazba enaka srednii Soli. ie moeoče potem še vedno dopolnienie znania z drujEim visokošolskim študiiem. § 8. obsega ono določbo. ki io ima § 31. sed. drž. lidš. zak. in elede katereea so se bili boji v državni zbornici leta 1869. Je to določba. ki ima ureiati narodno. oziroma iezikovno ravnopravnost z orirom na učiteliišča. Goriški poslanec Pajer je deial v državni zbornici glede teza vprašaria sledeče: »Kaj nam daje § 6. (I. 1869.) za garancije v narodnem oziru? Po tem § ie deželnemu šolskemu svetu dana pravica. določati učni iezik na liudskih šolah; deželnemu šolskemu svetu. na katere ima ministrstvo vptiv in v katerih so narodni zastopniki v manišini. Kar se pa tiče učiteljišč, so ista pripuščena popolnoma ministrstvu in v tem oziru bi se lahko skliceval na iziave. ki nam iih ie ministrstvo v tei smeri obiavilo.« 0 iezikovni uredbi na učiteliiščih smo že govorili. da nam vsiliuie tuii iezik. Centralizem. ki se v Klavncm zrcali v tei določbi zakona, se je v predloženem zakonskem načrtu razširil na vse določbe. ln to ie ulavni vzrok. zaradi česar se moramo izreči proti temu zakonu. ker se sklicujemo pri tem na postopanie v teh 49 letih in na razmere na na&i zemlii. ki smo iih opisali že prei in so sad centralističnega sistema. V tesni zvezi s tem § sta tudi §§ 6. in 17. šol. zak. 1. 1869. Posebno germanizatorično tendenco ima § 17.. ki se elasi med drugim tudi: »V nenemških meščanslcih šolah ie dati tudi priliko. da se otroci nauče nemškega iezika.« Ali niso vsi ieziki v Avstriii po drž. osn. zak. ravnopravni? Zakai ie ravno nemški jezik protežiran? Zakai se ne elasi ta določba tako. da nai se da na nemških meščanskih šolah prilika priučiti se kakega slovanskega iezika? Ali, da nai se upelje sploh kak drugi jezik? Tu je košček tisteea državnega iezika. ki so ga Vsenemci v teh voinih lec tih hoteli javno upeliati. ki sca sedaj tiho upeljuieio in katereea tendenca leži tudi v predloženem zakonskem načrtu! 2e v državni zbornici leta 1869. je tedanii naučni minister Hasner glede tega zavrnil napačno tolmačenie tega poglavia zakona z besedami: >Dr. Toman ie z ozirom na pouk nemščine v meščanski šoli napravil popolnoma netočno. ia celo nepravilno opazko. Zakon pravi vse kai drugegat Zakon le določa. da nai bo dana priložnost za učenie nemškcua jezika. Gospod poslanec pa ]e rekel. da se mora po zakonu vsakdo učiti nemščine.« Poeleimo. kako se ie prakticiralo! Odločilni elede uvedbe nemščine so bili deželui šolski sveti. torci državna šolska oblast. In ti niso sma.rali le za prostovolino deianie upeliavo nemščine v raeščanske šole. temveč so si tolmačili tako. da so sklicovaie se na ta § uvaiali nemščino v meščanske šole. Tako so se razvile stvari. in pojjled na naše meščanske Sole nam potrjuje, da se ie tako tolmačilo to odredbo. Vendar pa ie po členu XIX. drž. osn. zakona silienie k učeniu tuiega iezika nedopustno. Ali pa ni enaka določba v drusem oddelku § 8. predložene zakonske predloee? V sedai veliavnem državnem liudskošolskem zakonu se elasi 8 31.: »Kier bo potreba. na,i se da goiencem prilika, da se izobraziio (Op.: na učiteliiščih) v kakem druneni deželnem jeziku, da dosežeio usposoblienost poučevati tudi v tem ieziku.« Na podlaei te določbe se ne more n. pr. v Dalmaciii. Galiciji. Istri. Trstu upeliati na učiteliiščih nemščina kot drujri iezik. ker v teh deželah ni nemščina deželni iezik. Sedai predloženi zakon pa ima v § 8. to določbo spremenieno in sicer se glasi: (Jezikovno uredbo učiteljišč uredi minister). >Pri tem nai se ozira kolikor mogoče na to. da se nudi goiencem tudi prilika za priučenie drugeea deželneea iezika ali kakeea drugega v Avstriii navadneea iezika.« O tem ieziku bodo stavile predlog državne Solske oblasti in kot »kak drug v Avstriji navaden jezik« ima nemščina odprto pot tudi na učitelii-ča prcie navodenih dežel. Da se ne bo sililo učiti se teea iezika o tem ni govora. ker dovoli itovori dosedanja praksa. Edino. če postaneio šolske oblasti v resnici narodno avtonomne. imamo earancijo za iezikovno ravnopravnost. Po predlogih dosedaniih šolskih oblasti pa imamo celo na Kranlskem. kier prebiva samo 5% Nemcev. nemščino na učiteliiščih na prvem mestu. kot učni iezik. na Koroškem oa za 100 tisoč Sl»vencev slovenščina niti v poštev ne pride. Ravno nasprotno izKledajo iezikovne razmere na šolah danes pri nas. kakor so nam iih tolmačili nekdanii zagovorniki centralizma! In sedai. po tem poiasnilu. nai se spomnimo tudi R 6.. ki za uCnira iezikom navaia 5e kot predmet »kak dru« živ Iezik.« Pripominiam nai še in so spomnim svoiečasnega boia za delitev deželnega šolskega sveta na -taierakem. Ze tedai je bilo izrečeno stališče naSega naroda do te korporacije. in ravno zaradi jezikovnih določb se ii ni moglo zaupati. Poslanec Schindler je sicer deial v državni zbornici leta 1869. srlede 8 6.. ki najn ureja jezi- kovno vprašanie: — ¦ »toda ko seni prebral i. 6. tega zakona. sem izprevidel. da topot ni mogoče postaviti narodnih pomislekov popolnoma v ospredje za protiizvaiania. morda vsai tako ne. kakor se ie tu vršilo.« Danes ie minilo skoro 50 let od tedaj in sedai se vidi. da so bili ti pomisleki upravičeni, ker nam ie postopanje to dokazalo in nam statistika tako eovori. Država utemeliuie pravice nad učiteljišči s teni, da ie prevzela vse stroške za učitelisko izobrazbo. ki iih sicer za šolstvo nosiio občine in dežele; in tudi. da si hoče s teni zasigurati pravjlen razvoi vzgoje z ozirom na državno ide.io. Prei smo že rekli, da demokratična država deluje eospodarsko razbremenjevalno z ozirotn na občekoristne naprave in pušča vkljub temu avtonomijo in pravice aarodu. Zaveda se. da ie denar države denar narodov. ki so si izbrali državo. da iim varuie niih pravo in pospešu.ie njih interese. S krepkimi narodi bo krepka država, kaiti s tem. če država podpira narode. nasprotno pa jim pušča ueomeiene niih pravice in samovlado. utriuje v teh narodih državno misel in krepi s tem sama sebe. Dolžnost države ie izdelati okvirne zakone, ki staviio minlmalne zahteve. katere zahteva obča korist. v katere imenu ima delovati država. Na podlagi teh si potem narodi svobodno in avtonomno izdeluieio višie. maksimalne načrte po svojih potrebah. Država inia ščuiti pravo manišin, ravnopravnost narodov in kouiesij; kjer so narodi prešibki. tarn ima ona zagotoviti tudi materialno staaie kake občekoristne naprave. ne da bi pri tem kršila pravice narodov. Ta princip ne velia saino za predložen del 5olskesra zakona. temveč za celokupen šolski zakon in za vso našo upravo. Zgodoviua nas uči in nam iasuo kaže. da tega on nas ni mogoče doseči drugače. nego da država prizna narodom lastno državnopravno tvorbo, v katere okviriu se bodo upravliali narodi sami. Federaciia more vrniti državi zopet nieno vzvišeno silo nazai. edino ona more izbrisati vse krivice. kl so iih nenemški narodi prestali vkliab narodnostnim določbam drž. osn. in sed. drž. okvirnih zakonov. Rodilo se ie v nas prepričanie. da nain edino teritorialna združitev in edino teritorialna iezikovua meia zagotovi narodno eksistenco ui enakupravnost — če se prizna naš troimeni narod kot državotvorno avtonomno telo v okviriu monarhiie. Svoičas se ie razpravlialo o šolskem zakonu v državni zbonrici na podlaei teoriie narodne ravnopravnosti. sedai se lahko na podlagi 491etne prakse: to. kar nam ie v slutnii kazala tedaj teoriia. nam iasno kaže dosedania praksa. ki ie uničila tedaii.io teoriio narodne enakopravnosti. Državna misel ie pa trpela pri tem! In kdor hoče dvieniti in okrepiti državno misel in ii priboriti vso avtoriteto. ki ii gre. ta mora z vso odločnost.io nastopiti proti narodnemu nasilju in krivicam iti se z vso silo opriieti ideie narodne in šolske avtonomiie. In i. 8. predložene zakonske predloge je prvi, ki zahteva take ureditve! Prihaiam k poglavju o zasebnih učiteliiščih. kl iih tudi vsebuie ta zakonska predloga.' Princip.alno ie učitelistvo proti zasebnim izobraževališčem učitelistva. kar smo omeniti že v začetku razprave. Kakor za srednješolsko učiteljstvo. tako nai tudi za liudskošolsko učitelistvo odpadeio taka diletantska izobraževališča. V našem — tu še neoriobčenem — reformiranem načrtu državneca liudskošolskega zakona se irlasi 8 68. in 69.: »Ne dovoliuie se ustanavljati zasebne zavode za izobrazbo učitelistva.« 8 40. pa daie posebne pomisleke z ozirotn na posledice. ki iih bo imel v praksi. Leži za nas v tem 8 pravzaprav veliko priznanie. da določbe o »pravnih razmerah učiteljstva« spadaao tudi v ta zakon. če se ga že izvzaine iz celotnega državneea ljudskošolskega zakona. Ker ta določba sama spada pravzaprav v zgorat citirani oddelek. Država si ie hotela pridržati s tem Š zelo nemoderen bič. s kateritn bi v vsakem slučaiu priuaniala učitelistvo. Kake zle posledice ima lahko ta določba z ozirorn na zlorabo. bi lahko že sedai navaiali iz >rakse več slučaiev; kako se prikraišuie učitelistvu s te vrste utemelievaniem disciplinarneKa postopauia petletnice in kako se iih ne dopušča k usposoblienostnemu izpitu z utemelievanjem »ker nimaio zadostnih učnih uspehov«, samo da se iim onemogoči definitivno nameSčenie in se iih prikraiSuie na zaslužku. Dokler ni splošne iavne kvalifikaciie. dokler ni prost zaeovor tudi učitelistvu * y ped.-did. zadevah. dokler ni službene praematike in disciplinarneea reda. ki bo odirovarial modernim nazorom o dolžnostih in pravicah — toliko časa mora biti taka določba povsod nemoeoča in se io mora črtati! Iz tega ie razvidno, v kako ozki in tesni zvezi in stiku ie ves ta zakonski načrt z oddelkom o »pravnih razmerah učitelistva«. zato mora biti tudi zakon o predloženih poglaviih. brez oddelka o pravnih razmerah učitelistva. tudi nemogoč. 8 41. ima tudi mnogo pomislekov. zoper izpite šolskih voditeliev. Proti voditeljskem izpitu govori že prej navedeni oddelek »Proti izpitom«. na katerega se tu posebel sklicuiem. Potreba se je ozreti tudi na deianske razmere! Lahko da šola z ozirom na vodstvo v §§ izgleda na zunai naiboljSa. da izgleda v aktih na.ipopolneiSa. io pa v notraniosti z ozirotn na pouk. t. i. bistvo šole. razieda in uničuie črv birokratizma in avtokratizma. V občevaniu in postopanju s podreienim učitelistvom ter navaianiu istega k delavnosti in uspehom pri pouku — po teh -zmožnostih ie ocenievati sposobnost šolskega voditelia; teaa se pa potom izpita ne odpravi! Ta novoizrasla določba 8 41. ie nekako priznanie s strani vlade. da v splošnem voditelii šol ne odeovariaio: v čem. to bi nam pokazalo Sele navodilo za te izpite. Ali v premalem znaniu zakonitih Solskih določb in uradovania. ali v premalem umevaniu uvaiania podreieneea učitelistva v samostoino vodstvo šole? V obeh slučaiih Pa se ne da lečiti te rano z izDitom! V prvem slučaiu ie treba več pouka o šolski ortranizaciii. šolski zakonodaii in šolski upravl že na učiteliiščih: na drusri strani ie pa potreba * B. Zasebna učiteliišča. § 24. do 8 30. nove zakonske pjedlose ie iz princip.alneea stališča neobvarovan tudi v prilogi »Učit. Tov.« z dne 26. juliia 1918. * Primeriaj določila »Učiteljske službene praematike* za drž. uradnike iz 1. 1917. več tozadevnega ozira pri usposoblienostnem izpitu. V drugem slučaiu ie potreba tudi veS pozoruosti mlaišemu učitelistvu s strani šolskih voditeliev v praktičnem uvaianju k sposobnosti za samostoino vodstvo šole v administrativnein in pedagoško-didaktiškem oziru, pri konferencah iu vsak trenotek pri občevaniu in pri pouku. Bati se pa ie. da bi taki izpiti še pospešili birokratizem! Poseči ie torei v sistem sam. da se odstrani okostenelost iz šolstva. Opriieti se nioramo nazora. da nai se šolski nadzorniki oproste admiuistrativnih poslov in se iim da le pedagoško-didaktiško iiadzorstvo. da se uvede avtonomiio učitelistva v ped.-did. oziru. avtonomijo šolske organizaciie sploli in se na ta način da večio prožnost učiteliskim konferencani. ker le to so moderna sredstva proti škodliivemu birokratizmu in okosteiielosti, nasproti kateri sto.it visoka strokovna in pedagoška izobraženost učitelistva. ki bo nedosopna birokratizmu. 8 47. ie zadnia točka proti kateri ie uastopiti Zadnii odstavek. »otvoritev zasebnih nadaljevalno izobraževalnih teča.iev za učitelje ie dopustua le z dovolieniem deželne šolske oblasti« —¦ ie. če ie pravilno tolmačeii. zelo ozkosrčen. Ce bi hotela ueiteljska društva otvoriti izobraževalen tečai za učitelistvo. bi torei niorala prositi za dovolienie deželno šolsko oblast. In »Zveze« učiteliskih društev? To ie vsekakor omeievanie društvene svobode in ie v tem oziru ta določba protizakoi.ita. Tudi ni potreba državne kontrole pri nadalini izobrazbi učitelistva, ne pri zasebni in ne pri iavni — društveni! V tem oziru ie ta določba tudi zelo reakcionarna. S tem so glavna načelna nasprotia izčrpaiia. ionnalne spremembe pri drugih določilih so nepotrebne. ker ie v načelnem oziru našim nazorom ta zakon nasproten in zaradi tega nevsprejemliiv. Pravzaprav ie državi priznati. da če ie pričela reformo šolstva pri učiteliskih izobraževališčih. ie pričela pri naivažneiši točki, ker bo šolstvo reformirano — če bo učitelistvo reformirano. S tem ie priznala država vnovič. da ie učitelistvo glavni iaktor šolstva. Vendar ni to pravo reševanie šolske reforme. ker ne rešuie celotnega šolstva. posebno še. ker pušča celo s tem delnim vDrašaniem tesno zvezana vprašaiija v nemar. t. i. pravno razinerje učitelistva iii ginotno vprašanie. ki ie temeli vsekake bodoče reforme šolstva. V teh letih nas ie čas tudi učil in smo spoznali, ker ie imela centralistična država šolstvo v rokah. — da nismo dobili tistega razvoia, kakor smo ga hoteli in bi ea lahko dobili; bili so osnovni zakoni in šolski zakon zaradi ceiitralističnega sistema naro<lom krivični. Narodna ideia se ie vkliub temu razvila in ie napredovala v posameznih narodih. z nio ie pa rasla tudi zavest državne ideie. In danes so se narodi zavedli. da so driavotvomo telo: orišel ie oni moment. ko ie zavest državne ideie v njih večia nego ie bila kedai prei. V trdni in močni državni ideii vidiio svoio reštev. ker vidiio v njei svobodo narodov. Hočemo to ideio ponilaieno in oživlieno in ta ideii vidiio svoio rešitev. kr vidiio v niei svobodo one krivice. ki smo iih v začetkn s številkami dokazali: ko si bomo sami ureievali svoie šolstvo in bomo odpravili krivice. Srce vsesra šolstva so učiteliišča. zato ie v prvi vrsti nie po teh modernih načelih preurediti. Preuredbe in reforme pa ie potrebno vse šolstvo. ker če primeriamo uspehe ljudske šole s temi v Nemčiii. na Danskem. Švedskem. Norveškem itd. nam bo iasno, da smo v Avstriii še iako daleč zaostali. V tem smislu nai se pozove vlado. da vsai do druzega leta. ko bo obhaial državni šolski zakon svoio 501etnico. predloži avstrijskim narodoni celoten nov načrt vse šolske zakonodaie. ki bo odgovarial temelinim principom in načelom moderne šo!e. ki bo zadostil glavnim načelom. ki iih ie izvoievala sedania voina. demokratizaciii in socializaciii šolstva ter ravnopravnosti narodnosti. Pota. ki so se oddaliila od prvotne namere. ki jo ie imel zakon, ie potreba obrniti zopet y pravo smer, iih poglobiti še z moderne.šimi načeli. ki so se pisata s krvio sedanie voine. Odpraviti ie treba moreči centralizem tudi iz šolstva. ker se ie izkazal nasilnim in krivičnim in ea ie nadomestiti z ravnopravnostio in samoupravo narodnosti v šoli. Na teh načelih bo kulturni napredek temeli bodočega miru. Moderna reforma učiteljske izobrazbe. S samimi očitki pa še ne reformiramo šole. Prepričani smo. da se bo šolstvo razvijalo in da nas konsekventna izvedba modernih načel šolske organizaciie mora konečno privesti do popolne socalizacije šolstva. Z reformo našega državneea liudskošolskega zakona se ie tudi pečala že »Zveza slovanskega učiteliskesta društva v Avstriii«. Na Dunaiu ie na zborovaniu delegatov spreiela leta 1913. načrt spremenieiiega državnega liudskošolskega zakona. ki odgovaria modernim nazorom bodoče vzgoie in izobrazbe. Pozabiti ne smemo. da ie bil ta načrt izdelan pred voino. Tedai se nam ie zdelo še marsikai neizvedliivo, pred Ocrner danes stoiimo kot iakt. ki se nam uresniči danes ali iutri: to ie naša narodno državna samouprava! Zato ie potreba vse točke in besedilo. ki navaia še deželno zakonodaio. izpremeniti in ustaviti mesto nje »narodno-avtononino zakonodaio.« To ie prvo načelo za nas. na katerem mora tcmeliiti vsak bodoči šolski zakon. V nasledniem podaiemo načrt zakona. kakor ca ie spreiela »Zveza slovanskega učitelistva v AvstriiU. katerega nai bi predložili poslanci vladi in se elasi: III. Izobrazba učiteljevin usposobljenost za učiteljsko službo. 8 26. Splošna izobrazba. ki ie potrebna za ueitelisko službo na liudskih in meSčanskih šolah mora biti enaka izobrazbi popolne srednie šole (gimnaziie. realke. reiormirane srednie šole). V posebnih kurzih se mora skrbeti zato. da tudi absolventi strokovnih in ženskih sredniih šol svoie znanie lahko dopolniio na mero. ki ie potrebna za strokovno učitelisko izobrazbo. 8 27. Strokovno pedagoSko izobrazbo podeliuieio bodočim učiteliem in učiteliicani dveletne koedukciiske Dedagoške visoke šole z lastno samoupravo. svobodo učeuia. kniižnico in znanstvenimi zavodi. Razen zgodovine, pedagogike in iilozofile se razlaga tu oodrobno in temeliito o vseh smereh telesne in du.ševne vzgoie. o psiholovriii. pedops.holoiriji in pedopato.osn.i. splošni pedatfcinki in ditaktiki posameznih predmetov. o temeljnih biologiških vednostih. pravniških in narodnogospodarskih. sled" niič o šolski orKanizaciii. zakonodaii in šolski upravi. § 28. V svrho praktične izobrazbe kandidatov in kandidatk so pedauoške visoke šole združene z vadnicami. kolikor moKOče raznih kategorii z ne- izbraniini učenci obo.iega spola. na katerili delujejo samo priznani učitelii in kier ie omogočeno delati tudi poizkuse z novimi učnimi metodami; razen tega se vrše redne hospitaciie in poizkusi kandidatov iia šolah raznih tipov. 8 29. Telesni vzgoji na pedagoških visokih ..olah ie posvečati posebno skrb: pod vodstvom izkušenili strokovnjakov nai se v letnih in zimskih telovadnicali. na igrališčih itd. goje vse stroke telesne vzgoie. telovadba. igre. plavanje. kopanje. drsanie. veslanie in izprehodi. 8 30. Učitelii na pedagoških visokih šolah so le priznani strokovniaki z akademiško izobrazbo. z doktoratom filozofije oziroma medicine in prava^ ki poznajo liudsko in srednio šolo iz lastne prakse in ki so tudi literarno delavni. 8 31. Za izobrazbo učiteljstva meščanskih šol ie osnovati razen dveletne pedagoške visoke šole še letne kurze pri filozoiični fakulteti na univerzi. na tehniki ali akademiji umetnosti. 8 32. Kandidatke učiteljstva ročnih del in »pestun.ie« šolskih vrtcev in podobnih se izobrazujejo v samostoinih kurzih, ki so združeni s pedagoško visoko šolo. 8 33. Pedagoške visoke šole ie ustanoviti le na kraiu univerze. tehnike in v velikih provincijalnili mestih. Pedagoške visoke šole na kraiu univerz tvonjo samostoino šolsko fakulteto. ki ie prideliena univerzi. 8 34. Podrobna določila o orgaiiizaciii učiteliskc izobrazbe izda »deželna« zakonodaja. 8 35. Po končanih študiiah na pedagoški visoki šoli (na šolski fakulteti), napraviio kandidati skušnio »učiteliske« usposoblieiiosti pred posebno izpraševalno komisiio. ki ie izvoliena iz učiteljev pedagoške visoke šole. 8 36. Izpričevala o uciteljski tisposoblienosti (§ 35.) upravičuieio kandidata. da niore biti začasno nastavlien za učitelia (učiteljico). 8 37. Ce deluie učiteli (učiteljica). ki ie po (8 36.) začasno nastavlien(a) v šolski službi, povolino vsai dve šolski leti. mora biti v šoiski službi definitvno nastavlien(a). 8 38. Ce se kdo deiinitivno nastavi za strokovnega učitelja (udteliico) na mešCanski šoli. se mora izkazati s posebmm izpričevalom o »učiteljski« usposoblienosti. ki ga je mogoče dobiti s posebno skušnio za meščanske šole. 8 39. K skušnii o usposobiienosti za mešeanske šole se moreio priglasiti le kandidati (kandidatke). ki so naimani tri polna šolska leta delovali povolino v šolski službi na ljudskih šolah. 8 40. Izpraševalno komisijo za kandidate meščanskih šol ie sestaviti pri oni pedagoški visoki šoli. na kateri so kurzi za izobrazbo učitelistva meščanskih šol (8 31.). Za člane teh lzpraševalnili Komisii ic poklicati učitelie pedagošKih visokih šol kot docente kurzov za izobrazbo učitelistva meščanskih šol. (8 31.). § 41. Učitel.iski kandidati, ki oo usposobljenosti skušnii (8 35.) ali po usposoblienostni skušnii za meščanske šole (§ 38.) pet let niso služili na kaki šoli »s pravico javnosti«. so lahko nameščeni v šolski službi samo tedaj. če napravio skušnio nanovo. 8 42. Podrobna določila o učiteliskih skušnjah in o niih oragnizaciii izda »deželna« zakonodaia. IV. O nadaljni izobrazbi učiteljstva 8 43. Nadalini pedacoški in znanstveni izobrazbi učitelistva služijo strokovni pedagoški časopisi. kniižnice in muzeji. konference in kurzi. znanstvena potovania. Znanstvenim pedagoškim časopisom. ki iih izdaiajo učiteliske družbe ali druge korporaciie. se zagotovi orimerna podpora iz državnih sredstev. 8 44. Vsaka liudska in meščanska Sola ima svojo priročno učiteljsko knjižnico." V vsakem šolskem okraiu ie ustanoviti okraine učiteliske kniižnice in okrajm pedagoški muzei. katerih uprava se izroči komisiii. ki io izvoli okraina učiteliska konferenca. V vsaki »deželi« se osnuie »deželna« znanstvena kniižnica in pedagoški muzei za potrebo učitelistva liudskih in meščanskih šol. V »deželah«. kier so že mord.a bile osnovane velike pedagoške kniižnice in muzeii od države ali od drugih korporacii. se niih dfclovanie podpira z rednimi državnimi in »deželnimi« subvencijami. 8 45. V vsakem šolskem okraju se vsai enkrat na leto vrše konierence vsega učteljstva liudskih iu meščanskih šol v okraju. v prisotnosti zastopnikov kraievinh in okrainih šolskih svetov in zastopnikov pomembnih kulturnih. gospodarskih narodnih organizacii prebivalstva v okraiu. Naloga teh konferenc ie. posvetovati se o staniu narodnega šolstva v okraiu in iskati potov za njes.a nadal.ini razvoi in napredek. oziraoč se na lokalne potrebe, gospodarske. kulturne in družabne razmere sploh. Razen teh mešanih konferenc se vrše vsai enkrat na leto okraine koiiference učitelistva liudskih m »okrainega sveta« učitelistva meščanskih šol. 8 46. V vsaki »deželi« se vrše vsai enkrat v treh letih deželne konferece enako. kakor okraine konierence (8 45.). Naloga teh konferenc ie. posvetovanie in sklepanie v sredstvih za povzdigo šolstva v »deželi« sploh. posebno pa ureditev učnih načrtov. šolskega in učnega reda v meiah zakonov odobritev učnili kniiK. staviianie predlogov na zakonito ureditev vseh stvari. ki se tiCeio narodnega šolstva. Podrobna določila o tem. kako se vrše »deželne« in okraine konterence. izda »deželna« zakonodaia. 8 47. V svrho nadaline izobrazbe učitelistva se vrSe od časa do časa posebni kurzi na visokili šolah. O p o m b a: Besedilo v » « ie potrebno izpremembe. Seveda bi bila potreba tudi o tem zakonu še itovoriti in bi ga morale avtonomne zakonodaie v nekatenh točkah dopolniti. Podrobneie bi se moralo označiti stališče do kmetiistva pri narodnem gospodarstvu. kakor tudi pouk iz glasbe (petie in en inštrument). risanie in nekaterih praktičnih rel. obl. predmetih. Odločno pa vztraiamo pri reiormi celotnega šolstva. zato odklaniamo vsak delni načrt. Tekom desetletii so se pokazali nedostatki in napake in na te se ie v prvi vrsti ozirati. Dasi tudi tu prinašamo samo delen načrt zakona. ki ie del že celotno izdelanega zakona. a čakamo. da vlada predloži celoten zakon. Tudi ie preobširna obravanava! Načrt je izdelan in morda bo drugo leto ob 50-letnici državnega liudskošolskega zakona primerneiša prilika govoriti o celotnem. modernem državnem _olskem zakonu. * O organizaciji učiteliskih knii/.nic glei tz. oddelek v »Popotniku« štev. 4 — 1918. v razpravi »Vladni zakonski načrt o izpremetnbi učiteliske izobrazbe«.