PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	/a j.
Abb. postale I gruppo _________LiCHtl OU llF
Leto XXTV. Št. 16 (6909)
POROČILO SICILSKEGA DEŽELNEGA PREDSEDNIKA
Posledice katastrofalnega potresa so mnogo hujše, kakor se je prvotno mislilo
V nehaj minutah je 80.000 ljudi tavalo razpršenih na obširnem področju, 27.000 ljudi je zgubilo vse in tudi možnost takojšnje obnove gospodarske dejavnosti-Se vedno iščejo žrtve pod razvalinami
TRST, petek, 19. januarja 1968
PALERMO, 18. — V nočnih urah so xabeležili na Siciliji nekaj novih rahlih potresnih sunkov, ki niso povzročili nove Škode. Tudi popoldne ob 15.41 je bil nov sunek, ki pa je bil zelo rahel. Predsednik dežele Carollo je nocoj sporočil nekaj Podatkov o sedanjem stanju po potresu. Pet vasi je sedaj samo še na zemljevidu, ker so do tal porušene. 27.000 prebivalcev je zgubilo vse in tudi možnost, da takoj obnovijo gospodarsko življenje, kjer so ga običajno živeli. Drugih sedem vasi je utrpelo zelo veliko škodo 'n prizadetih je okoli 55.000 prebi-
trebno pomoč s prevažanjem iz Rima, Piše, Civitavecchie, Neaplja ljudi, zdravil in drugih potrebščin? Vendar se je pomoč takoj začela in že v prvih jutranjih urah so bili vojaki, karabinjerji, policaji in razne osebnosti na prizadetih področjih.
Carollo je nato izjavil, da ne bi mogel nihče preprečiti zakasnitev in raznih nerednosti. Omenil je, da je prvikrat v Italiji deloval letalski most. Sedaj pa so potrebna še številna sredstva za prvo pomoč, posebno šotori, poljske kuhinje, odeje, obleke za otroke in ne samo za otroke. Potrebna so zdravila, zdravniki in še posebno primanjkuje bolničarjev.
Carollo je nato izjavil, da bo treba misliti na obnovo popolnoma u-
valcev. Ta katastrofa se je dogodila v nekaj dneh. Od ene minute do druge je bilo 80.000 oseb razpršenih na obširnem področju in tavajo okoli kot begunci. Potrebovale so takojšnjo pomoč.
Pod ruševinami so ranjenci kli- . cali na pomoč in strah, da bi na- | področjih organizirati takoj vso po-
šli več ranjencev in žrtev, kakor jih je dejansko bilo, je povzročil iz-zedno napetost. Pa dodajmo še vse številne premražene otroke, obupane starce in brez moči spričo take grozote, skupine ljudi, ki jih ni bilo mogoče takoj lokalizirati, ki pa so vendarle potrebovale pomoč. Kako je bilo mogoče na poškodovanih
NA PROCESU DE LORENZO-ESPRESSO
Gen. Market in Celi zanikata ali se skušata ubraniti obtožb
Prečitali so priloge poročila Manes - Danes se nadaljuje zasliševanje drugih karabinjerskih častnikov
RIM, 18. — Na procesu De Lorenzo - Espresso so danes prečitali še priloge poročila Manes, iz katerih je poveljstvo karabinjerjev prečrtalo vse označbe imen, krajev in razporeditve edinic, za katere je menilo, da gre za vojaško tajnost. Poročilo so prečitali izredno naglo, tako da prisotni novinarji niso mogli dobiti točne slike, kasneje pa je tajništvo sodišča Povedalo, da bo odvetnikom šele jutri na razpolago.
Iz do sedaj znanega izhaja, da je več generalov povedalo, da so se
Pripravljali znani spiski oseb, katere je treba aretirati Tako je gen. Oreste Lepore potrdil, da je bil junija 1964 na generalnem poveljstvu karabinjerjev sestanek, na katerem je bil govor o seznamih in o aretacijah v nujnem primeru in da je bil izrecno ukazan največji molk o predvidenih ukrepih. Nekaj podobnega je povedal tudi gen. Azzari, katerega so poklicali na sestanek in mu naročili, naj pride oblečen v civilno obleko. On je bil takrat v Markah in se spominja, da je seznam obsegal okrog 40 imen.
Do dokaj ostrih komentarjev in tokrat s strani odvetnikov obeh strank, je prišlo, ko je sodnik prečita! odgovor tajništva predsedstva republike, katero so vprašali, kdaj Je prišlo do sprejema De Lorenza in takratnega poveljnika oboroženih sil pri predsedniku republiko Segniju in če je mogoče izvedeti, na čigavo pobudo je prišlo do tega razgovora. Tajništvo je odgovorilo, naj se glede prvega vprašanja po-služijo običajnih virov informacij, glede drugega pa gre ponovno za tajnost, pri čemer navajajo vrsto členov, ki to tajnost varujejo.
Gre za pomembno vprašanje, kdaj je bil De Lorenzo pri Segniju in se različni navedeni datumi ne u-Jemajo. Takrat pa je bila stavka novinarjev in listi niso izhajali, tako da nihče ni mogel objaviti tiskovnih poročil Kvirinala in tudi na osnovi «običajnih virov informacij« ni mogoče izvedeti datuma sprejema.
V ospredju današnjega zasedanja Pa sta bili pričevanji dveh visokih karabinjerskih častnikov gen. Marketa, ki je takrat poveljeval divi-2lji v Milanu in gen. Celija, ki je Poveljeval diviziji v Neaplju.
Oba sta dejstva priznavala, pa *opet zanikala, kar je še zlasti prišlo do izraza pri generalu Marketu, ki je odkrito zanikal, da bi šlo za sezname oseb, ki naj bi jih aretirali, temveč je v celoti potrdil tezo De Lorenza, da je šlo samo za izpopolnitev običajnih seznamov.
Zato je prišlo tudi do številnih Prerekanj med odvetniki in do zahteve, da se soočita Market in general Zinza, ki je trdil, da mu je na sestanku naročil, naj pripravi vse potrebno za aretacije.
Odv. Reale je v tej zvezi ugo-tovil, da gre za dve povsem nasprotujoči si pričevanji in da nekdo laže: Zinza trdi. da je sestanek na poveljstvu divizije trajal dve uri, generai Market pa, da samo eno uro. Zinza trdi, da so številni prisotni imeli pomisleke v rvezi z zakonitostjo ukaza. General Market pa sedaj trdi, da nihče ni imel nobenih pomislekov, ker sploh ni bilo ukaza o aretacijah m da bi tak ukaz dal samo sam osebno in to pismeno in to, ko bi _prejel od pristojnih oblasti, in jo še pojasnil, da so pristojne za oretacije samo ustrezne sodne o-btasti.
.General Market je torej vse za-mkal, general Cel. pa je bil bolj oprezen in je v bistvu vse priznal, čeprav s pomembno omejitvijo, da hi moral končni ukaz priti od pristojnih oblasti. General je povečal, da je bil njegov načelnik štaba v Rimu na sestanku in da je ?d tam prinesel seznam oseb, da Je bilo treba la seznam izpopolni "• in končno, da je načrt predvideval «še nadaljnj. razvoj* in da b’ v primeru potrebe v seznamu navedene osebe aretirali. General se ne spominja, za koliko imen je slo, niti za kakšne osebnosti. Izmučil je možnost, da bi se udeležil sestanka 14 julija v Rimu,
skega generalnega konzula v Milanu.
Na izrecno vprašanje javnega tožilca, kaj ve o koncentracijskem taborišču, je general odgovoril, da je šlo za več koncentracijskih taborišč, da pa gre tukaj za vojaško tajnost in da zato o tej zadevi ne bi rad govoril.
Razprava se bo nadaljevala jutri dopoldne.
bin imenovan za izraelskega poslanika v ZDA.
ničenih vasi, dati 30 do 35.000 beguncem možnost dela, zajamčiti jim vsaj skromno finančno možnost, ker nimajo več nič, morda niti obleke na sebi. Vse prebivalstvo se mora tega zavedati, kajti samo od solidarnosti vseh bo moč učinkovito pomagati številnim ljudem, ki i-majo sedaj za streho samo nebo, za posteljo pa zemljo, ki jih je izdala.
Skupine vojakov, karabinjerjev in gasilcev brez prestanka še dalje iščejo med ruševinami v upanju, da bi našli še koga pri življenju. Pomoč prihaja sedaj hitreje, ker so deloma popravili ceste. Se vedno pa je težavno v središčih okoli trikotnika, ki ga je prizadel potres. V pokrajinah Palerma, Agrigenta in Trapanija bodo šole zaprte še jutri in v soboto.
V Palermu se življenje polagoma zopet oživlja. Po treh dneh popolne paralize so danes številne trgovine zopet odprte. Zopet delujejo tudi prevozna sredstva. Vendar pa prebivalci Palerma tudi preteklo noč niso spali v svojih hišah, temveč so zvečer zapustili mesto in so prespali na prostem okrog ognjev.
Po vsej Italiji se nadaljuje akcija za pomoč prizadetemu prebivalstvu. Iz raznih krajev pošiljajo živila, oblačila in denarne prispevke.
Pomoč in denarni prispevki prihajajo tudi iz raznih drugih držav. Iz številnih držav poročajo o pobudah organizacij in oblasti za zbiranje prispevkov za prizadeto prebivalstvo na Siciliji.
Predsednik vlade Moro je predsedoval v palači Chigi seji na ka-
______	_____ ..	„ na
I teri so nadaljevali proučevanje u-Egiptovska tiskovna agencija jav- ; krepov za pomoč prizadetemu pre-lja, da so ule napredne sile v Iz I bivalstvu. Po seji je minister Pie-raelu in Arabci na zasedenih pod- j r8°cml. izjavil, da so končali pro-ročjih povabljeni, naj se udeležijo ufevan- prve skupine takorn,ih v Kairu proslave .dneva arabski j	^dod^\fsnca°
ga ljudstva«, ki bo 25. januarja, g,en’ pripravili že jutri zakonski
Agencija dodaja da so povabili tudi zahodne osebnosti.
U Tantovo poročilo o Srednjem vzhodu
NEW YORK, 18. — V poročilu varnostnemu svetu pravi glavni tajnik OZN U Tant med drugim, da vlade, s katerimi se je njegov posebni predstavnik na Srednjem vzhodu Gunnar Jarring nedavno posvetoval, so izrazile željo, naj bi se vrsta razgovorov z njim mogla nadaljevati. Poročilo dodaja: .Jarring in jaz sva istega mnenja, toda oba se tudi zavedava važnosti činitelja čas. Poročilo pravi, da je Jarring lahko ugotovil, da sta vljudnost in dobro razpoloženje prizadetih vlad prevladovala in da priznavajo potrebo nadaljnjih ukrepov za izboljšanje splošnega ozračja, čeprav je treba iskati rešitve temeljnih vprašanj.*
Glede vsebine aarringovih razgovorov z vladami Izraela, ZAR in Jordanije pravi U Tantovo poročilo med drugim «Prezgodaj bi bilo podati poročilo o bistvu razgovorov, ki jih je Jarring imel s prizadetimi vladami, ker se ti razgovori nadaljujejo na zahtevo prizadetih strani in riso dosegli stopnje, na kateri bi se lahko potegnili zaključki. Na splošno se lahko reče. da so razgovori vsebovali dve vrsti vprašanj. Prva se tiče širokih temeljnih problemov, ki so očitno najtežavnejši in ki jih omenja resolucija varnostnega sveta od 22. novembra 1967. Druga vsebuje drugovrstne probleme, katerih rešitev bi prispevala k izboljšanju ozračja z odstranitvijo nekaterih nepo trebnih težav, ki izhajajo iz so; vražnosti v letu 1967. Ti problemi vsebujejo deblokad' ladij, ki so v Sueškem prekopu, izmenjavo vojnih ujetnikov in nekatere človečanske ukrepe.*
V	Kairu so javili, da je ZAR poslala U Tantu pismo, s katerim zahteva začetek preiskave o proti-arabski dejavnosti Izraela na področju Gaze. Pismo obtožuje Izrael pobijanja prebivalcev področja Gaze, rušenje hiš tega področja ter fizičnega in psihološkega terorja, da prisili prebivalce na beg, ali pa da sprejmejo tujo okupacijo kot rezultat izraelskega napada.
Sinoči so odredih na področju Gaze policijski čas osem ur dnevno. Danes so šole, trgovine in uradi zaprti in po praznih ulicah Gaze krožijo samo policijske in vojaške patrulje. Izraelski vojaki so skrbno preiskali vse hiše in iskali orožje.
V	Tel Avivu so javili, da se je davi zopet nadaljevala izmenjava vojnih ujetnikov' med ZAR in Izraelom, ki je bila prekinjena pred petimi dnevi zaradi peščenih neviht.
V	Jeruzalemu so arabski dostojanstveniki vzhodnega dela mesta poslali predsedniku izraelske vlade Eškolu pismo, s katerim protesti rajo proti razlastitvi zemljišč v starem delt. mesta, ki jo je odre dila prejšnji teden izraelska vlada.
V	Jeruzalemu so danes uradno
Vloge v filmu «Bitka na Neretvi»
BEOGRAD, 18. — Režiser filma «Bitka na Neretvi» Veljko Bula j ir: se je odločil, da eno glavnih vlog v filmu, poveljnika partizanskih enot Ivana, zaupa Lojzetu Rožmanu prvaku dramskega gledališča v Ljubljani. Za to vlogo se je zanimal ameriški igralec Kirk Douglas, toda njegova udeležba je odpadla, ker je zadržan na drugi strani. Vlogo nemškega polkovnika Grentzer-ja bo v filmu tolmačil nemški igralec Hardy Kriiger, vlogo italijanskega generala Morellija angleški igralec Tom Davson. V filmu, ki bo prikazal eno najslavnejših epopej narodnoosvobodilne borbe, bitko za reševanje ranjencev, bo sodeloval poleg drugih jugoslovanskih in tujih umetnikov tudi znani sovjetski igralec in režiser Bodnarčuk.
odlok
Podpredsednik vlade Nenni in minister za javna dela Mancini sta prišla nocoj s prizadetih področij v Agrigento, kjer bosta prespala, jutri pa bosta predsedovala sestanku na prefekturi ob navzočnosti vseh parlamentarcev iz Agrigenta. Danes sta Nenni in Mancini obiskala področja, ki jih je prizadel potres, in sta se nato udeležila v Trapaniju sestanka s tamkajšnjim prefektom.
Na podlagi podatkov, ki so lih sporočile prefekture v Palermu, Trapaniju in Agrigentu, so do sedaj ugotovili 173 mrtvih in 476 ranjenih. Ti podatki se nanašajo na trupla, ki so jih našli do davi, in ni izključeno, da bo število mrtvih še naraslo ker še vedno iščejo med ruševinami, in to delo bo trajalo več dni.
Dr. Milčinski odpotoval na Sicilijo
LJUBLJANA, 18. — Iz Ljubljane je danes odpotovala na Sicilijo skupina strokovnjakov za identifika-
cijo pod vodstvom inštituta za sodno medicino prof. dr. Janeza Milčinskega. Ljubljanski strokovnjaki, ki bodo pomagali italijanskim strokovnjakom pri identificiranju žrtev potresa, nosijo s seboj kompletno opremo za strokovno delo, šotore in hrano, tako da bodo lahko popolnoma samostojno delali. Prof. dr. Milčinski je pomagal italijanskim zdravnikom tudi pri identificiranju žrtev v nesreči v Longaro-nu leta 1963. Milčinski je dobil posebno priznanje za svoje delo pri potresu v Skopju in pri identificiranju žrtev britanskega letala, ki se je ponesrečilo pri spuščanju na ljubljansko letališče.
O POGAJANJIH ZA MIR V VIETNAMU
Pojasnilo hanojskega radia o pomenu nedavnih izjav
Izjave hanojskega konzulata v Rangunu - U Tant se je znova zavzel za ustavitev bombardiranja
HANOJ, 18. — Hanojski radio je danes oddajal pojasnilo v zvezi z izjavami, ki jih je podal 29. decembra severnoviet-namski zunanji minister Trinh, ki je izjavil, da se bo Severni Vietnam razgovarjal z ZDA po ustavitvi ameriškega bombardiranja in drugih sovražnih dejanj.
Hanojski radi ) je poudaril, da je
Severni Vietnam pripravljen sesta ti se z ZDA, oda se doseže sporazum o vprašanjih, ki naj se diskutirajo na mirovnih razgovorih. Sestanek bi bil «po primernem časovnem razdobju po brezpogojni ustavitvi bombardiranja in vseh drugih vojnih dejanj nroti Vietnamski demokratični republiki*.
Glavni tajnik OZN U Tant je na tiskovni konferenci izjavil, da bi bilo v korist miru, da bi yse države in vse oblasti še dalje spoštovale nevtralnost Kambodže, ki jo določajo ženevski sporazumi.
U Tant je ponovno poudaril, da je ustavitev ameriškega bombardiranja Severnega Vietnama prvi po-
goj, da se vietnamska vojna lahko usmeri k sporazumni rešitvi. Poudaril je dalje, da bi morali kakršnekoli razgovore posvetiti sklicanju nove konference za izvajanje ženevskih sporazumov iz leta 1954 o Indokitajski.
Na neko vprašanje je U Tant odgovoril, da z izvajanjem ženevskih sporazumov razume nevtralizacijo indokitajskega polotoka in umik vseh nevietnamskih čet, ki so sedaj tam.
U Tant je poudaril, da bi za Severni Vietnam bilo težko sprejeti ustavitev ognja v Južnem Vietnamu, če bi se začela pogajanja, ker bi to postavilo Hanoj v neenak vojaški položaj zaradi večje moči
..........n,,,.m,m,,,,,„,,,mili..,,nniiiiMilliilimi,m,im..............
POSLANICA 0 STANJU V DRŽAVI
Johnson ne popušča glede Vietnama Ukinjeno bo zlato kritje dolarja
Ponovno je zahteval odobritev dodatnega desetodstotnega davka
WASHINGTON, 18. — Ameriški predsednik Johnson pravi v svoji poslanici o stanju v državi, da skušajo ZDA razjasniti pomen nedavnih izjav severnovietnamskega zunanjega ministra, toda ponavlja, da bo ustavitev ameriškega bombardiranja odvisna od odgovora Severnega Vietnama na dve temeljni načeli, ki jih je napovedal v svojem govoru v Teksasu.
Johnson trdi, da želijo ZDA kolikor mogoče hiter mir, in dodaja, da se bo bombardiranje ustavilo,
če bodo ZDA dobile zagotovilo: 1. če bodo tej odločitvi naglo sledili plodni razgovori. 2. Ce ne bo Severni Vietnam skušal izkoristiti tega stanja za okrepitev svoje vojaške moči v Južnem Vietnamu.
V	nekem drugem delu svoje poslanice sporoča Johnson, da bo letos zahteval ukinitev zlatega kritja dolarja, da bodo razpoložljive vse ameriške zlate rezerve, zato da se podpre vzdrževanje cene zlata na 35 dolarjev za unčo. V svoji poslanici ponavlja poziv za odobritev 10-odstotnega dodatnega davka, ki naj omogoči zmanjšanje primanjkljaja od 20 milijard dolarjev v tekočem finančnem letu na 8 milijard v prihodnjem finančnem letu.
V	svojem govoru, na katerega se Johnson sklicuje glede Vietnama, je tedaj izjavil: «Menimo, da se mora vsak razgovor vključiti v okvir formule tega govora lan-
kompromitiramo življenje naših in zavezniških vojakov.«
Johnson pravi, da če je mogoče postaviti temelje za pogajanja na pod) teh načel, se bo posvetoval _ c. .jirni zavezniki in z drugim taborom, da se določi kako bi mogli popolno ustavitev sovražnosti postaviti na prvo točko dnevnega reda. Dodal je ,da namerava v najkrajšem času sporočiti rezultate tega sondiranja.
Glede dodatnega davka pravi predsednik, da se bodo cene naglo zvišale ter da bo ameriški dolar ošibel, če se ta davek ne uvede.
Proračun za leto 1968-69 bo določal 186 milijard dolarjev izdatkov, kar je 10,4 milijarde dolarjev več kakor v tekočem finančnem letu. Vključno z 10-odstotnim dodatnim davkom pa bodo znašali 178 milijard, kar je 22,3 milijarde več kakor v tekočem letu.
Johnson poziva delodajalce in sindikate na zmernost na sektorju cen in mezd.
Johnson je tudi napovedal, da bo zahteval od kongresa, naj odo-
skega septembra, ki je določala, i pr' zakon o gospodarskem ozdravela bi se bombardiranje lafeto kon-, ]jenju. Glede turizma je izjavil, da ča'lo, če se bodo začeli naglo raz- predvidene omejitve ne bi smele govori z upanjem, da bodo plod- £-*--■*— —.. ni, in da drugi tabor ne bo izkoristil te prekinitve, kakor je storil v preteklosti. Ne moremo sprejeti nič manj brez tveganja, da
iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiffiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiii
PREDVIDENIH 1500 POPRAVKOV
Desnica pričela v senatu obstrukcijo zakona o deželah
Sprejet prvi člen zakonskega predloga o reformi univerz - Sklep CIPE o sistematičnem investiranju na jugu ■ Občutno bodo povečali proizvodnjo železarne v Tarantu
RIM, 18 — Pričela se je Živah- Istočasno so tudi sklenili bistve- | do treh mesecev. To olajšavo, Je nejša bitka v senatu za odobritev no zvišati proizvodno _ sposobnost j pojasnil zastopnik državnega taj-
zakona o volitvah v deželah z obi- ' železarne v Tarantu, ki sedaj pro
' izvaja 2,2 milijona ton železa in
sestanka 14 uilija v rumu, i v ueru/.aieinu so uanes uiuum ker je bil istega dne gost franco I javili, da je bil general Izak Ra
čajnim statutom. Kot že prej v poslanski zbornici so tudi sedaj v senatu pričeli misovci in liberalci obstrukcijo, ki za sedaj še ni dobila najostrejše oblike, ven: dar pa že prihaja do izraza, saj so govorili, ali bodo govorili, sko-ro vsi senatorji obeh desničarskih skupin.
Vendar pa računajo, da se bo v ponedeljek dopoldne končala splošna razprava, v četrtek pa se bo pričela obravnava posameznih členov, kjer se bo desna opozicija poslužila popravkov za zavlačevanje sprejema zakona. Do sedaj so vložili le malo popravkov, mobilizirali pa so pravi štab juristov in menijo, da bo vseh popravkov preko tisoč petsto.
V poslanski zbornici so odobrili prvi člen zakonskega predloga, ki predvideva reformo univerz. Vseh členov je 42 in vloženih popravkov nad sto. Jutri bo poslanska zbornica obravnavala odobritev nekaterih zakonskih odlokov, ki jih je že odobril senat.
Medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje CIPE je danes sklenil ustanoviti poseben sistem posvetovanja med velikimi industrijskimi obrati in med državo v zvezi z investicijami na jugu. Ta sistem predvideva, da bodo velika podjetja dajala organom za programiranje podatke o svojih načrtih za investicije, država pa jih bo obveščala o svojih ukrepih in predvidenih načrtih za intervencije na jugu. Minister za programiranje Pieraccini je po zaključku seje izjavil, da gre za zelo pomemben korak naprej v izvajanju načel načrtovanja in tudi za prvi kor?1, da se bo načrtno rtaHfttrftl Ju?.
2,6 milijona ton jekla in ki bo 1971 leta proizvajala 3,4 milijona ton železa in 4,5 milijona ton jekla. Poleg tega bodo zgradili novo mrzlo valjamo s kapaciteto 500 tisoč ton pločevine letno. Pločevina bo služila za nekatere izdelke in med drugim tudi za potrebe avtomobilske tovarne «Alfa-sud,>. Program predvideva zgraditev tretje visoke peči in novo baterijo v koksarni. Celotna investicija bo znašala okrog 200 milijard lir.
Prihodnji teden začetek pogajanj med SFRJ in Zah. Nemčijo
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 18. — Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Dragoljub Vujiča je obvestil na današnji tiskovni konferenci novinarje, da se bodo razgovori o obnovitvi diplomatskih odnosov z Za. hodno Nemčijo pričeli prve dni prihodnjega tedna v Parizu. Jugoslovansko delegacijo bo vodil načelnik politične uprave za zahodno Evropo državnega tajništva dr. Zvonko Perišič.
Zvezna skupščina je konec preteklega leta sprejela zakon, po katerem tuji državljani od 1. januarja do 1. novembra tega leta s pot-nmi listi svoje države brez jugoslovanskega vizuma lahko obiščejo Jugoslavijo in se v njej zadrže I
ništva lahko izkoristijo tudi državljani tistih držav, s katerimi Jugoslavija nima diplomatskih oziroma konzularnih odnosov, kakor tudi jugoslovanski državljani, ki so stalno zaposleni v inozemstvu, ki imajo potni list tuje države, t. j. ki imajo dvojno državljanstvo. Smoter tega zakona je med drugim, je dejal Vujiča, da se uspešno zaključi že načeto vprašanje z nekaterimi državami o obojestranski ukinitvi vizumov in da se omogoči drugim državam, da izkoristijo pripravljenost Jugoslavije za razgovore o tem vprašanju.
Na vprašanje dopisnika «New York Timesa« v zvezi z odložitvijo preiskave proti napadalcem na diplomatska in konzularna zastopstva Jugoslavije v ZDA je zastopnik državnega tajništva izjavil, da je jugoslovanska javnost z razočaranjem sprejela sklep porotnega sodišča o odložitvi preiskave na nedoločen čas, in je poudaril, da Jugoslavija pričakuje, da se bo preiskava nadaljevala, da se krivci najdejo in kaznujejo.
Na vprašanje, kako državno tajništvo ocenjuje nedavni obisk pred. sednika zveznega izvršnega sveta Mika špiljka v Italiji, je Vujiča dejal, da nima kaj dodati skupnemu jugoslovansko-italijanskemu sporočilu o obisku in izjavi predsednika zveznega izvršnega sveta pri vrnitvi v Beograd, ki je poudaril uspeh obiska in pozitivno oceno razgovorov.
B. B.
krivično prizadeti učnega osebja, poslovnih ljudi, študentov in Američanov, ki imajo sorodnike v tujini.
Johnson poudarja tudi potrebo uvedbe novih delovnih mest in je j napovedal, da bo zahteval od kongresa, nekaj nad dve milijardi dolarjev za izvedbo programa proti brezposelnosti, ki določa ustanovitev novih 500.000 delovnih mest v privatni industriji v prihodnjih treh letih. Prav tako bo predložil kongresu program o zgraditvi 6 milijonov stanovanj za srednje in revne sloje v prihodnjih desetih letih. Dalje namerava predložiti kongresu več ukrepov za večjo zdravniško pomoč zlasti za otroke. Napovedal je vrsto drugih zakonov, ki se nanašajo na razne sektorje notranje politike.
Glede Srednjega vzhoda je izjavil, da so med izraelsko-arabsko vojno lanskega junija prvikrat u-porabili rdeči telefon med Wa-shingtonom in Moskvo. Dejal je, da bodo ZDA «storile vse mogoče«, da pomagajo državam Srednjega vzhoda, da bi se sporazumele.
Glede Kitajske je izjavil, da so ZDA še vedno pripravljene dovoliti izmenjavo časnikarjev med obema državama, začeti program kulturne izmenjave ter pogovarjati se o izmenjavi osnovnih živil.
Kar se tiče odnosov ZDA s Sovjetsko zvezo, pravi Johnson, da so ZDA in Sovjetska zveza sprejele številne važne ukrepe za o-krepitev mednarodnega sodelovanja. Omenil je tudi pogajanja s Sovjetsko zvezo o sporazumu proti širjenju jedrskega orožja in sporočil sklenitev sporazuma. Napovedal je bližnji podpis pogodbe o zaščiti astronavtov. Nato pravi, da kljub številnim sporom so v medsebojnih odnosih nekoliko napredovali.
sti, ki jo [»skusi imperialistov na tem področju predstavljajo za splošen mir in glede načina rešitve tega vprašanja.
Sihanuk je poleg tega v svoji zdravici izrekel zahvalo predsedniku Titu za solidarnost, ki jo s svojim obiskom izkazuje stremljenju ljudstva Kambodže po svobodnem in neodvisnem življenju, zahvalo za diplomatsko podporo Jugoslavije v borbi Kambodže proti raznim inozemskim pritiskom in priznanje jugoslovanskemu tisku za objektivno obveščanje svetovne javnosti o kamooski stvarnosti in njenih problemih. Sihanuk je opozoril na nevarnost, ki jo predstavljajo akcije ZDA in njenih ekspanzionističnih la-kejev v Sajgonu in Bangkoku in nekaterih zahodnih držav, ki ne priznavajo sedanje meje Kambodže.
V odgovoru na zdravico je Tito izrekel priznanje dosledni, neodvisni miroljubni politiki Kambodže, posebno princa Sihanuka v izvajanju te politike ter se v celoti pridružil oceni Sihanuka glede nevarnosti, ki jo predstavljajo za mir na svetu imperialistične akcije v Vietnamu in nekaterih drugih krajih. Tito je ocenii trenutni položaj kot zelo resen in poudaril, da ta položaj zahteva nadaljnjo krepitev enotnosti in napore vseh miroljubnih sil proti poJtiki agresije in pritiska.
ameriških in satelitskih sil v Južnem Vietnamu. Dodal pa je, da je prepričan, da po prekinitvi bombardiranja Severnega Vietnama, «bodo sledili pomembni razgovori v treh ali štirih tednih*. Po njegovem mnenju pa razgovori samo med ZDA in hanojsko vlado ne bo do mogli pripeljati do dokončnega miru, ki bo mogoč samo s popolno izvedbo ženevskih sporazumov o Indokitajski. Po njegovem mnenju ima mednarodna nadzorstvena komisija, ki jo je ustanovila ženevska konferenca leta 1954, pravico izboljšati svojo učinkovitost glede svoje nadzorstvene dejavnosti ob kamboški meji.
Zatem Je U Tant izjavil, da ne ve, kako ZDA preizkušajo iskrenost Severnega Vietnama glede izjav, da bi ustavitev bombardiranja na Severu pripeljala do razgovorov. Izjavil je dalje, da se nihče ni posvetoval z Združenimi narodi, in je pripomnil, da ne bi bilo realistično pričakovati, da bi Hanoj privolil v ustavitev ognja, ker bi to pomenilo priznati, da je Severni Vietnam vmešan v vojno v Južnem Vietnamu, kar je ha-nojska vlada vedno zanikala. Po U Tantovem mnenju bi se v primeru ustavitve bombardiranja in začetka razgovorov boji s Severnim Vietnamom verjetno nadaljevali v pričakovanju ponovnega sklicanja ženevske konference. Pri tem je omenil, da leta 1954, ko so bili v Ženevi v teku razgovori s Francijo, so se boji v Indokitajski nadaljevali. Po njegovem mnenju bi morali napovedano premirje ob vietnamskem novem letu podaljšati, toda če to ne bo mogoče, bo vsako premirje vedno zaželeno, tudi če bo trajalo samo en dan.
V Rangunu je sevemovietnamskl konzul Tung Song izjavil: ((Potrebno je, da ZDA zagotovijo, da bodo u-maknile svoje čete iz Južnega Vietnama, če se hoče, da bodo ameriško - sevemovietnamski razgovori plodni.« Zatem je izjavil, da je predsednik Johnson v svoji poslanici o stanju v državi, ponovil svoia dva pogoja, ki ju je bil postavil v svojem govoru v Teksasu, je dodal, da vse to dokazuje, da ZDA nimajo namenov iskati miru.
Opozoril je, da so Američani napadalci, in je dodal: «Naša pravica je zahtevati brezpogojno ustavitev bombardiranja pred začetkom pogajanj. Ne mo re se postaviti vprašanje mešetarjenja v tej vojni. ZDA so edini napadalci in jasno je, da njihovi argumenti in njihove izjave o miru niso iskreni. Pogoji za konec bombardiranja Severnega Vietnama dokazujejo, da ameriška propaganda ni nič drugega nego laž.«
Na vprašanje, ali bi Hanoj sprejel posredovanje drugih držav, je konzul odgovoril: «Ce hoče biti realistična in dobro sprejeta, se bo morala vsaka pobuda začeti na podlagi pra. vice Severnega Vietnama do narodne neodvisnosti, suverenosti in o-zemeljske celovitosti. Pobuda bo morala tudi delati razliko med napadalci in žrtvami napada. V tem primeru bo ugodno sprejeta.«
iiiiiiimmimiimiimiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiimmiuiimiiiiuiiiiiimiiimiiiiiiiiiitimtiiiiimtiiiiiiiumiiiiitiiitt
KORAK NAPREJ V ŽENEVI
Začetek razgovorov lito-Sihanuk
PHNOM PENH, 18. - V Phnom Penhu so se danes pričeli uradni jugoslovansko - kamboški razgovori med predsednikom Titom in princem Sihanukom in njunimi sodelavci o vprašanjih s področja dvostranskega sodelovanja in o najvažnejših mednarodnih vprašanjih, v katerih je bila, kot je bilo pričakovati po zdravicah, ki sta si jih Sihanuk in Tito izmenjala na sinočnji večerji, ugotovljena podobnost pogledov obeh držav. Ta enakost pogledov je prišla posebno do izraza v obsodbi obeh državnikov vojne v Vietnamu, glede nevarno-
Sporazum med ZDA in SZ o skupnem načrtu pogodbe proti širjenju jedrskega orožja
ŽENEVA, 18. — Danes se je po orožja. V členu 6 se jedrske dr-daljši prekinitvi nadaljevalo delo na | žave obvezujejo, da bodo nadalje-ženevski razorožitveni konferenci, vale pogajanja o razorožitvi, da
se sporazumejo o drugih tudi del-
Sopredsednika konference, ameriški predstavnik Fischer in sovjetski predstavnik Rošin sta predložila odboru osemnajsterice načrt pogodbe, ki je spopolnjena s tretjim členom o nadzorstvu, ter spremenjen v nekaterih točkah, za katero so bili dodani novi členi.
Ameriški delegat je izjavil, da je tudi ta novi načrt še vedno odprt za pogajanja in za morebitne spremembe, ki se bodo pokazale za potrebne. Tudi sovjetski predstavnik je poudaril, da načrt pogodbe predstavlja ((nedvomno velik napredek«
Načrt je nespremenjen v uvodu, ki poudarja, da bi širjenje jedrskega orožja znatno povečalo nevarnost za človeštvo. Novi načrt pogodbe je razdeljen na devet členov.
Člen 3 o nadzorstvu povzema v glavnem neki prejšnji ameriški predlog: nadzorstvo bo morala izvajati mednarodna agencija za atomsko energijo na Dunaju v vseh državah pogodbenicah. Vsaka jedrska država se obvezuje, da ne bo dobavljala posebnega jedrskega materiala, opreme, delovnih metod, ki bi se lahko uporabile v vojaške namene. Mednarodna agencija za atomsko energijo bo morala izvajati ugotavljanja izključno nad jedrskim materialom, ki se obdeluje v industriji, da se prepreči, da bi se ta material namenil v vojaške namene. Nejedrske države bodo morale skleniti sporazum o nadzorstvu z omenjeno državo, toda ti sporazumi se bodo lahko sklenili bodisi posamezno kakor tudi po mednarodnih organizmih, ki združujejo več držav (na primer Eura-tom).
Člen 4, ki se nanaša na tehnološko in gospodarsko plat mirnega razvoja jedrske energije, upošteva predloge nejedrskih držav in pravi med drugim, da se bo moralo mednarodno sodelovanje za miroljubno uporabo atomske energije razširiti tudi z ustanovitvijo mednarodne organizacije, ki se bo pečala s tem posebnim vprašanjem.
Poudarja se tudi vprašanje pove zave med splošno in popolno razorožitvijo in neširjenje jedrskega
nih ukrepih
Člen 8 predvideva, da imajo nejedrske države možnost upreti se morebitnim spremembam pogodbe, vendar pa nimajo pravice veta, ki jo imajo samo jedrske države. Glede trajanja pogodbe (glede katere je treba vsakih pet let pregledati njeno izvajanje), predvidevata sopredsednika dolgo prehodno razdobje (25 let), po katerem bo nova ženevska konferenca odločala, ali naj se sporazum obnovi za novo razdobje brez točne zapadlosti.
Pogajanja za sklenitev sporazumov o nadzorstvu med državami ali skupinami držav in dunajsko agencijo se bodo začela šest mesecev potem, ko bo pogodba stopila v veljavo.
Prihodnja seja odbora bo 23. januarja. Na današnji seji so prebrali tudi poslanice U Tanta, Johnsona, predsednika britanske vlade Wil-sona in kanadskega zunanjega ministra Martina.
Končno besedilo sporazuma bo treba predložiti glavni skupščini OZN, kateri mora razorožitveni odbor poslati poročilo do 15. marca.
Sožalja iz Slovenije ob potresu na Siciliji
LJUBLJANA, 18. — CK Z K Slovenije je ob potresu na Siciliji izrekel sožalje pokrajinskemu komiteju KPI za Julijsko krajino in Benečijo s prošnjo, da ga sporoči prizadetemu prebivalstvu Sicilije m CK KPI.
Brzojavno sožalje prizadetemu prebivalstvu na Siciliji so poslali tudi Rdeči križ Makedonije občinski skupščini Skopja in Debra.
Predsednik italijanske vlade Aldo Moro se je brzojavno zahvalil predsedniku zveznega izvršnega sveta Miki Spiljku za izraze sožalja in solidarnosti ob potresu na Siciliji.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
1*. januarja 196®
Vreme včeraj: najvišja temperatura 6,9, najnižja 3,9, ob 19. uri 5,2, vlaga 86 odst., zračni tlak 1015,9 raste, brez vetra, nebo jasno, padavine v 24. urah 17,2 mm, morje mirno, temperatura morja 6,3 stopinje
Tržaški dneva
Danes, PETEK, 19. januarja
MARIJ
Sonce vzide ob 7.40 in zatone oto 16 51 Dolžina dneva 9.11. — Luna vzide ob 21.16 in zatone ob 9,57 Jutri, SOBOTA, 20. januarja FABIJAN
NA POBUDO POKRAJINSKE UPRAVE
Poziv za zbiranje pomoči prebivalstvu na Siciliji
Ves denar in zbrano blago bodo poslali iz Trsta naravnost na Škilijo
Na pobudo tržaške pokrajinske uprave je bil včeraj na pokrajinskem sedežu sestanek, ki mu je predsedoval pokrajinski podpredsednik prof. Apih, in katerega so se udeležili tržaški podžupan prof. Lon-za, miljski župan Millo, devinsko-nabrežinski župan Legiša, Zgoniški župan Guštin, repentabrski župan Guštin, dolinski župan Lovriha, pokrajinski zdravnik dr. Scerrino, predsednik deželnega odbora Rdeče, ga križa Hausbrandt ter dr. Mato-sel Loriani in odv. de Grisobono za vojaški viteški red Malte. Na sestanku so se dogovorili o ukrepih za zbiranje in odpošiljanja pomoči prizadetemu prebivalstvu na Siciliji.
Nato so omenjeni predstavniki naslovili na prebivalstvo naslednji poziv:
«Meščani! Ob nesreči, ki je tako hudo prizadela prebivalstvo Sicilije, prebivalstvo Trsta in pokrajine izraža svojo globoko solidarnost.
Tržaška pokrajinska uprava, devinsko - nabrežinska, repentaborska, miljska, dolinska, zgoniška in tržaška občina, deželni odbor Rdečega križa in delegacija vojaškega viteškega reda Malte so sestavili odbor, da uskladijo podpore. Odboru se lahko pridruži katera koii druga ustanova ali združenje v tržaški pokrajini.
Zato naj prebivalstvo vsa darila v denarju ali blagu prinese na sedež pokrajinske uprave v Trstu. Ves denar in vse zbrano blago bo poslano neposredno iz Trsta na Sicilijo. Radodarnost prebivalstva naše pokrajine in njegov živ čut solidarnosti se bosta gotovo izkazala ob tej tragični priložnosti.«
* * *
Obveščajo se umetniki dežele Fur-lanije-Julijske krajine, da lahko svoja dela, namenjena žrtvam potresa na Siciliji, izroče v Galeriji moderne umetnosti Russo (Galleria Ros-soni, Korzo Italia 9). Dela bo sprejel pooblaščenec Rdečega križa; na dražbi iztržena vsota bo izročena županom prizadetih občin.
Na UDI zbiranje pomoči za Sicilijo
Na deželnem sedežu UDI v Ul. S Lazzaro št. 16/11 se nadaljuje vsak dan od 8.30 do 12. in od 16. do 18.30 zbiranje denarja in oblačil za sicilsko prebivalstvo, hudo prizadeto po potresu. Pobudo za zbiranje je dala poleg UDI skupina italijanskih ženskih združenj. UDI bo poskrbela, da se oblačila, denar in živeš takoj pošljejo sicilijanskim ženskim združenjem. UDI priporoča, da bi darovalci prinašali tudi oblačila za otroke, ki so še posebno potrebna. UDI poziva tudi ženske, naj pripomorejo k temu, da bo darovane čimveč krvi za številne ranjence.
Resoluciji skupščine mladinske konzulte
V sejni dvorani tržaškega občinskega sveta je bila v sredo skupščina mladinske konzulte, na katen
Priprave za graditev največjega doka v Sredozemlju
Na sedežu Konzorcija za gradnjo zidanega doka pri trgovinski zbornici se je pod predsedstvom dr. Maria Franzila včeraj sestal zbor organizacije, da sprejme vrsto važnih sklepov v zvezi z uresničitvijo tega velikega podviga in vzporedno izgradnjo naprave za čiščenje petrolejskih ladij v našem pristanišču.
Pri gradnji obeh naprav bo kakor znano sodelovala država, ki bo prispevala 80 odst. predvidenih investicij, ali 8 milijard lir. Na včerajšnjem sestanku pa je zbor poskrbel za kritje preostalih dveh milijard, ki ju bo prispeval Zavod za industrijsko obnovo IRI kot del. no izplačilo koncesijskih pristojbin. Na podlagi koncesije bo nam reč dok upravljala družba Arsenaie Triestino — San Marco za dobo 99 let, ki bo dolžna skrbeti za njegovo redno in izredno oskrbovanje.
Zbor je odobril tudi besedilo natečaja za gradnjo doka, ki bo največji te vrste na Sredozemlju, priloženi planimetriji — dokumenti so bili predhodno predelani na podlagi popravkov višjega sveta za javna dela — in pa besedilo poziva, s katerim bo konzorcij povabil na sodelovanje tvrdke s spiska, ki ga je pred časom odobrilo ministrstvo.
so izvolili novo predsedstvo. Za predsednika je bil izvoljen Luigi Russo, za podpredsednika pa sta sta bila izvoljena Giancarlo Marži (Marc) in Francesco Franzutti.
Pred izvolitvijo predsedstva sta bili z večino glasov odobreni dve resoluciji. Prva govori o potresu, ki je prizadel Sicilijo, izraža solidarnost tržaške mladine s prizadetim prebivalstvom, poziva tržaške mladince naj dajo svoj prispevek pri izbiranju pomoči prizadetim ljudem, ter predlaga, naj mladinska združenja, ki so zastopana v kon-zulti, čimprej zberejo pomoč za prizadeto prebivalstvo. Druga resolucija pa se sklicuje na obsodbo štirih mladih ruskih intelektualcev v Moskvi in izraža z njimi solidarnost, ter poziva tržaške oblasti, naj posredujejo v njihovo korist.
iiiiiiiiiiiii mini ii mi umi im lil iiiiiiiiiii iii iniiiiiiii***iiiiii,*iimiiiiiiii ih m n im m mi hi MiiiiiiiiiiiiiiniiiiiitniHiiiiHiiiii m ii n umil min mn iiiuuiiiiiiimi Hlinim
VELIKA POČASTITEV SLOVENSKEGA SLIKARJA
Otvoritev Spacalove razstave ob izredni udeležbi občinstva
Poleg številnih predstavnikov oblasti, likovnih umetnikov in prijateljev Lojzeta Spacala, je bilo na otvoritvi tudi precej gostov z onstran meje
Pričakovati je bilo, da bo otvoritev razstave «Lojze Spacal — grafično delo 1937-1967» zvabila veliko občinstva, saj gre za razstavo del slikarja, ki ni na glasu le v svojem rojstnem mestu — Trstu — pač pa je njegov sloves segel daleč preko meja našega mesta, Italije in tudi preko sosednih dežel. Poleg tega gre za razstavo, kakršnih je v našem mestu skrajno malo in, če nočemo daleč v zgodovino, so bili le redki tržaški slikarji in likovniki na sploh, ki so dosegli to čast, da jim je Mestni muzej Revoltella tako na široko odprl vrata.
Kljub temu so bila sinoči vsa pričakovanja presežena, saj se je v prvem nadstropju Mestnega muzeja Revoltella ob napovedani uri
SEJA DEŽELNEGA SVETA
Poročevalca Bosari in Trauner odgovorila svetovalcem glede urbanističnega zakona
Včeraj je zadnji spregovoril v splošni razpravi komunist Bači cehi
Na včerajšnji seji deželnega sveta je v splošni razpravi o zakonskem osnutku o deželni urbanistiki spregovoril še komunist Bacicchi, nakar sta manjšinska svetovalca Trauner < PLI) in Bosari (KPI) odgovorila svetovalcem, ki so posegli v razpravo. Danes pa bo odgovoril razpravljavcem večinski poročevalec Ribezzi (KD).
Svetovalec Bacicchi je obširno govoril o pomanjkljivostih v urbanistični ureditvi v deželi ter navedel razne primere gradbene špe-kulacije. Izrekel jc tudi razne dvome glede zakonskega osnutka ter rekel, da gre bolj za noime za deželni uro ir ista ni načrt kakoi pa za pravi zakon. Nato je poudaril, da je osn-..vr>'» vprašanje kako preprečiti velike ?ytkulacije Vsekakor pcmeni kronika lega žanri stalne korake nazaj
Zateip je ,/brav"&TOj,vprašuje m jaških služnosti ie* je de:,a.', da bi morajj Mipč&b ^.stopiti, da bi. dosegli v tem pogledu boljši zaivon. Z vojaškimi služnostmi je vezanih 315 tisoč hektarov deželne površine, ksr pomeni, da bo dežela pripravila iiibanistifni načr, dejansko le za polovico svojega ozemlja To mora biti jasno vsem. o o tudi nekatere občine, ki ne morejo pripraviti re-sulacijskega načr.'a skupaj z drugimi občinami, k" se na primer dogaja v tržaškem sodnem okraju
Poročevalec Travner ie v svojem odgovoru obravnaval tri glavna vprašanja, ki so najbolj prišla do izraza med razpravo: proučitev urbanističnega zakona iz leta 1942, prehodnega zakona iz leta 1967 ter pomen ;n tbseg zakona, k. je sedaj v razprav.
Kar se L če dokazov iz leta 1942, se lahko smatra za prvi resnični
..........................................
VPKAŠANJA SVETOVALCA L. PAHORJA
Občina naj zavaruje tudi začasno zaposlene
Upokojencem naj bi potrebna potrdila pošiljali na dom
gomile odpadkov, ki se kopičijo v umobolnici, in sicer na škarpi nasproti Ul. Verga. Te odpadke od-
urbanistič/n zakon. Seveda je nekam avtoritaren in popoln, toda treba je upoštevati politični položaj in o-* kolje, v katerem je nastal, in razdobje, ko je deloval. Zato ni moč napraviti vse krivde za povojne špekulacije temu zakonu, zlasti ker niso izdali zanj izvršilnih prepisov. Kar se tiče prednega zakona, je Trauner dejal, da omejuje krajevne avtonomije ter je zato izrekel glfdt njega nekatere pridržke. Sicer pa so se liberalci v parlamentu vzdržali, ko so glasoval; o tem zakonu. Glede zakona, o katerem deželni svet sedaj razpravlja, da ne rešuje osnovnih vprašanj urbanistike. Zato bo ta zakon ustvaril pravno zmedo. Rekel je, da bi morali izglasovati prej državni zakon o tem predmetu. Zatem je nakazal razne točke v zakonu, s katerimi se liberalci ne strinjajo, čeprav so jja izboljšali v komisiji.
Poročevalec Bosari (KPI) je svoj govor povezal z govori štirih svetovalcev njegove skupine ter je zatem obravnaval štiri vprašanja: no
zdela sumljiva in so več mesecev vodili preiskavo, ki so jo zdaj zaključili in na podlagi katere so prijavili sodnim oblastem dr. Carla Delamija, ki stanuje v Seslja-nu, Angela Kanteja s Proseka, ki ima agencijo «Nova» v Ul. Galat-ti 13, nekega solastnika, ali sorodnika lastnika avto šole v Trstu ter 24 oseb, ki so dobile zdravniško spričevalo v prvih treh mesecih preteklega leta na posredovanje omenjene agencije. Dr. De-lami bo prijavljen sodišču z obtožbo, da je izdajal zdravniška spričevala, ne da bi sploh opravil zdravniški pregled. Kante bo prijavljen zaradi podkupovanja in soudeležbe pri nepravilnem izdajanju zdravniških spričeval, zaradi sodelovanja bo prijavljen sorodnik lastnika avto-šole, češ da je napotil nekatere kliente na agencijo «Nova», zaradi sodelovanja pa bo prijavljenih tudi 24 oseb — šoferjev, katerih imena bodo sporočili tudi prefekturi, pokrajinskemu zdravniku in inšpektoratu za mo-
ve dimenzije urbanističnega načrte- j torizacJjo.„	P0*1®«* FZE&SI
vanja, ceno zazidavnih površin, cestnega zakonika si bodo omenje-
Občinski svetovalec Lucijan Pahor (GPI) je v preteklih dneh poslal odborniku za finance vprašanje v katerem želi vedeti, ali namerava občinska uprava socialno zavarovati osebe, ki jih začasno najame za razdeljevanje davčmh pol prebivalstvu, kot so zavarovani vsi delavci.
Občinska izterjevalnica, pravi Pahor, ne priznava tem osebam delovnega odnosa in jih najame kot samostojne delavce, ter jih zato ne more prijaviti uradu za delo in zanje ne plačuje prispevkov za bolniško blagajno in za pokojnino. Čeprav najamejo te osebe za kratek čas, nekaj tednov v letu, je treba vendar upoštevti, poudarja svetovalec, da je večina teh ljudi brezposelnih, ki sprejmejo to službo, da nekaj zaslužijo in da zaradi brezposelnosti dlje časa nihče zanje ne plačuje socialnega zavarovanja.
Poleg tega pa so te osebe zaposlene predvsem v zimskem času ob slabem vremenu, kar predstavlja stalno nevarnost, da lahko zbolijo.	,	,	,
Svetovalec nadalje poudarja, da zakon obvezuje zasebna in javna podjetja in ustanove, da vsakega uslužbenca takoj prijavijo uradu za delo in da ga morajo takoj socialno zavarovati, tudi če ga sprejmejo v službp samo za nekaj dni. To vprašanje je bilo sicer načeto že pred nekaj leti, toda doslej ga občinska uprava še ni rešila.
Zato bi bilo primemo, pravi svetovalec, to vprašanje takoj rešiti, da bodo ti uslužbenci, ki so začasno zaposleni pri občinski upravi, uživali za časa zaposlitve vse socialno-zavarovalne pravice, ki jih uživajo ostali uslužbenci.
Isti svetovalec se je zanimal pri županu, ali bi ne bilo primemo, da bi tudi v Trstu poslali prizadetim upokojencem potrdila o vdovstvu in da so pri življenju na dom. Podobno pobudo je že dal milanski župan, ker je upošteval, da so prizadete predvsem starejše osebe, ki jim je zelo težko hoditi na županstvo in dlje časa čakati na potrdila pri okencih anagraf-skega urada.
Lucijan Pahor je načel pri odborniku za zdravstvo in higieno še eno važno vprašanje. Prosi ga namreč, naj posreduje pri pokrajinski upravi, da bodo odstranili
lagajo na treh mestih: zraven bolnišnice za kronične bolezni, v višini novega paviljona in kakih 50 metrov dlje od peči za sežiganje smeti.
Svetovalec poudarja, da se iz teh odpadkov širi dušljiv smrad, hkrati pa da so leglo podgan, ki se nato širijo po bližnji okolici v Skoljetu.
Objavljen deželni proračun za leto 1968
Uradni vestnik štev. 2 dežele Furlani je-Julijske krajine, ki je izšel 16 t.m., objavlja proračun za leto 1968 Gre za zadnji proračun v tej zakonodajni dobi deželnega sveta. Doslej so predložili pet proračunov in tri obračune. S tega stališča je deželni odbor izpolnil vse svoje dolžnosti, določene po statutu.
Ker ni proračun le prepis knjigovodskih postavk, marveč uresničenje določenih političnih in gospodarskih izbir, se lahko ugotavlja, da spada zasnova proračuna za leto 1968 v program gospodarskega razvoja. S tem proračunom so uresničili program sedanje zakonodajne dobe, zlasti pa ponovno finansirali nekatere zakone.
Proračun določa 37 milijard lir dohodkov in je čimbolj skrčil tekoče izdatke, da ostane čimveč denarja za naložbe v proizvodne namene. Nad 76 odst. izdatkov je namenjenih za gospodarske posege, nad 15 odst. za socialne po šege, skoraj 5 odst. za šolstvo in kulturo in nad 3 odst. za stanovanja.
Prefektura je sporočila, da so pristojne oblasti v letu 1967 začasno odvzele zaradi prometnih nesreč 86 šoferskih izkaznic, 33 pa zaradi hudih prekrškov cestnega zakona. Nadalje so odvzele 123 izkaznic, ker lastniki niso več fizično in duševno sposobni, da bi upravljali motoma vozila. Končno so začasno odvzele 184 izkaznic, ker niso lastniki opravili predpisanega zdravniškega pregleda.
Viulja, uturu ackauaci viuu
spreminjevalne predloge, ki so jih izdal k zakonu komunisti, ter globalno politično sodbo in oceno komunistov o tem zakonu.
Bosari se je predvsem skliceval na izkušnje v urbanistiki na občinski ravni v zadnjih letih v naši deželi. V mestih in tudi manjših krajih niso napravili regulacijski in gradbeni načrti konca sramotnim špekulacijam z zemljišči. Deželni odbor sploh ni podprl pobud nekaterih krajevnih ustanov, namreč je te pobude celo dušil. Razna vprašanja so se postavljala že mnogo let in vedno so jih odlagali, ali se jim izmikali z raznimi tehničnimi izgovori. šele sedaj trdijo, nekateri, da dozoreva neka urbanistična zavest, kar pa ni dovolj.
S sedanjim zakonom skuša večina dati protiavtonomistično zasnovo deželnemu urbanističnemu načrtu s tem, da hoče ločiti tehnične operacije od političnih, ki pa so med seboj povezane. Na ta način se preprečuje ustvarjanje širše in globlje urbanistične zavesti ter vzpodbuda od spodaj. Urbanistična vprašanja se ne morejo reševati avtomatično; njih reševanje je od: visno od jasnih političnih izbir.
Kar se tiče visoke cene zemljišč, je zaman, da se o tem delajo moralne pridige, namreč je treba spodrezati korenike zajedalski renti, saj se jasno vidi špekulacija, če se primerja cena kmetijskih in zazidavnih površin, špekulacija je zelo očitna zlasti v Pordenonu. Ce bi zavrl! špekulacijo, ki poživili gradbeno dejavnost in s tem tudi zaposlitev.
Tudi z davčnim vijakom ne bi mogli rešiti tega vprašanja, saj bi šjiekulanti zvišali cene zemljišč, pa ne bi utrpeli nobene škode. Bosari je dejal, da bi morali najti drugačne prijeme za razlaščevanje zemljišč, namenjenih za zidanje ljudskih hiš. Brez primernih predpisov o razlaščanju in s tem o pobijanju špekulacije se ne more izvajati u-činkovita urbanistična politika. Poročevalec je nakazal nekaj novih poti, ki bi jih morali ubrati pri razlaščevanju zemljišč. Pri tem bi morale imeti občine več pristojnosti.
Bosari je zatem obravnaval položaj glede regulacijskih in gradbenih načrtov v raznih občinah. Za sedaj pripravlja večina le gradbene načrte, medtem ko bi jih morali napotiti k temu, da bi pripravljale regulacijske načrte. Na koncu je Bosari dejal, da je glede urbanističnega načrtovanja nakazal levi center nekatere rešitve, ki ne morejo povzročiti nobene korenite , obnove na tem torišču, kar pomeni, ' da je politika večine v tem pogledu zgrešena.
ni šoferji, ki so dobili šofersko knjižico na podlagi takih zdravniških spričeval, razen opravka s sodnijo, morali verjetno ponovno preskrbeti pravilno zdravniško spričevalo in izvršiti vse potrebne formalnosti.
Dr. Delami zatrjuje, da je pregledal kliente, Kante je na policiji priznal, da jih ni poslal k zdravniku, prizadeti šoferji pa večinoma pravijo, da so zaupali a-genciji, na katero so se obrnili, da ne bi imeli toliko opravkov in poti za pridobitev šoferske knjižice.
zbrala prava množica tržaških likovnikov, umetnostnih kritikov, literatov, ljubiteljev umetnosti in seveda predstavnikov oblasti in številnih kulturnih in javnih ustanov. Poleg teh pa je bilo tudi veliko gostov iz Ljubljane, Kopra in od drugod z onstran meje.
Nemogoče nam bo navesti vse predstavnike oblasti in javnega življenja, ki so prišli slovenskemu u-metniku Lojzetu Spacalu čestitat k tej bogati razstavi, ki nudi edinstven pregled čez 30 let njegovega uspešnega ustvarjanja, ker smo v množici verjetno koga spregledali. Na vsak način pa moramo zabeležiti vsaj najvidnejše goste, začenši s predsednikom deželnega sveta Dorom de Rinaldinijem, občinskimi odborniki Dušanom Hreščakom, Elviso Faraguna in dr. Gaetanom Blasino. Nadalje smo videli deželnega svetovalca dr. Jožeta škerka in občinskega svetovalca dr. Rafka Dolharja. Bil je navzoč na otvoritvi tudi jugoslovanski generalni konzul v Trstu inž. Marjan Tepina, nadalje predsednik Slovensko - kulturne gospodarske zveze Boris Race. Med gost: z onstran meje smo videli člana mešane jugoslovansko-italijanske komisije dr. tirtomira Kolenca, nadalje ravnatelja ljubljanske Moderne galerije dr. Zorana Kržišnika in ravnatelja koprskega muzeja prof. Janeza Kramarja. V spremstvu tržaškega skladatelja in glasbenika prof Pavla Merkuja je prišel na otvoritev tudi dirigent ljubljanske Opere Samo Hubad, ki se sedaj mudi v našem mestu kot dirigent v mestnem gledališču «Verdh lz Ljubljane in iz Kopra je prišlo tudi nekaj novinarjev in publicistov, med katerimi sta bila tudi Aleksander Bassin, ki je pred nedavnim napisal o Spacalu daljšo monografijo, ter publicist Sergej Vošnjak.
Ko je načelnik upravnega odbora Mestnega muzeja Revoltella dr. Egidio Babne zbranemu občinstvu spregovoril o obnovitvenih delih, ki so v programu za modernizacijo samega muzeja in nato pozdravil slikarja Lojzeta Spacala, kateremu je muzej priredil to razstavo kot nekakšno nagrado domačemu slikarju za njegove dosedanje uspehe, ko je predsednik airjdikata tržaških likovnikov šlikar ' Renato Da-neo poklonil Lojzetu Spacalu zlato kolajno v znak priznanja; šo se številni gostje razpršili po enajstih večjih in manjših sobah v prvem nadstropju muzeja, kjer je Spacal razobesil okoli 150 svojih grafik, ki po dobi nastanka segajo vse od leta 1937 pa do danes. Poleg toliko grafičnih del v črnobelem in v barvah, poleg številnih barvanih lesnih matric in nekaj sicer redkih skulptur, sta na ogled občinstvu tudi dve lepi Spacalovi tapiseriji. Ne bomo se ustavljali niti pri naštevanju, kaj šele pri ocenjevanju razstavljenih del, za to bodo poklicani drugi. Radi bi pa poudarili, da gre za razstavo, ki je vredna ogleda, saj gre za re
tržaškega likovnika, za našega človeka pa je ogled te razstave že malo manj kot dolžnost, saj gre za veliko razstavo v Mestnem muzeju, torej za uspeh slovenskega slikarja.
Fr.
Dokaj razgiban večer s Tutovim predavanjem
V torek zvečer se je Gregorčičeva dvorana kar lepo napolnila. A-kademik Igor Tuta je predaval o naši manjšini in njeni mladini. Predavatelj, ki je v začetku predavanja izrecno poudaril, da govori le v svojem imenu, je podal sliko stanja pri nas z mladostno iskrenostjo, kar pa ne pomeni, da so bila njegova izvajanja v vsem taka, da bi jim lahko kdorkoli pritrdil. Skušal je biti na vse strani enako odmerjen, vsem enako pošten in enako strog. V predavanju je bilo dokaj črnogledosti, vendar je Tuta izrazil tudi trdno upanje v novo rast.
Po predavanju se je razvila dokaj živahna diskusija (ne vedno na ravni, ki jo je začrtal predavatelj), med katero je bila povedana marsikatera (toda ne vsaka) pametna misel. Prav gotovo je bila tudi u-mestna pripomba, da je bilo vabilo naslovljeno samo na dijaško in akademsko, ne pa tudi na kmečko in delavsko mladino. Predsednik je napovedal, da bo klub kmalu pripravil predavanje, na katero bo povabil vso mladino.
Torkov večer je vsekakor doka kazal, da so teme. ki lahko privabijo tudi večje število poslušalcev Padel je tudi predlog, naj bi Slovenski klub po enkrat na mesec priredil podobno predavanje, kar bi veljalo vsekakor pozdraviti.
Obvestilo o pošiljanju tiskovin po 1. marcu
Pokrajinsko ravnateljstvo poštnih in telekomunikacijskih uslug opozarja vse prizadete, da bodo poštni uradi od 1. marca 1968 dalje zavračali tiskovine, ki ne bi imele poleg namembnega naslova natisnjeno tudi število CAP (Co-dice di Avviamento Postale). Tiskovine bodo morale biti od navedenega datuma naprej ob izročitvi na pošto tudi porazdeljene na svežnje za vsak namemben kraj, za vsako pokrajino in za vsako cestno okrožje posebej. Tiskovine namenjene v Bari, Bologno, Catanio, Firence, Genovo, Milan, Neapelj, Palermo, Rim, Turin, Trst in Benetke bodo morale biti porazdeljene še po razdelilnih o-krožjih, v skladu z zadnjima dvema številkama ustreznega števila CAP. Za morebitna pojasnila se interesenti lahko obrnejo na osrednji pristojni urad (Direzione Centrale Movimento e Trasporti P.T., Ufficio Studi — CAP — 00100. Roma) ali pa natukajšnje pokrajinsko ravnateljstvo PT (telefon št. 23-921).
Slovensko gledališče v Trstu
Kulturni dom Oscar Hilde
KAKO VAŽNO JE BITI RESEN!
(komedija v treh dejanjih)
Prevod: Mira Miheličeva, scenograf: ing. arh. Niko Matul, kostumograf: Anja Dolenčeva, režiser: JOŽE BABIC PONOVITVE:
v nedeljo, 21. jan. ob 16. uri (abonma: nedeljski pop. — invalidski)
v ponedeljek, 22. jan. ob 21. uri (abonma: športni) v nedeljo, 28, jan. ob 16. uri (abonma: okoliški)
S P D TRST
vabi na predavanje, ki bo danes, 19. t. m. v mali dvorani Kulturnega doma ob 20.30 o temi
..JUGOSLOVANI V PAMIRJU, PIK LENIN (7135 m)»
O tej uspeli odpravi na najvišje vrhove sveta nam bodo govorili in predvajali niz barvnih diapozitivov vodja dr. Miha Potočnik in člana odprave Sandi Blazina in Barbka Li-povšek-ščetinin.
Priporočamo točnost.
Režiser Giuranna v Novinarskem krožku
Danes ob 17.30 bo v Novinarskem krožku, Korzo Italia 12, režiser Paolo Giuranna govoril o «Raz-poroki«. V. Alfierija, ki jo Stalno gledališče iz Aquile predstavlja v Avditoriju. Igrajo Pina Cei, Achiile Millo, Maria Grazia Sughi in drugi igralci, ki se bodo v krožku sestali z občinstvom.
županstvo sporoča, da prizadeti lahko brezplačno dobijo na občinskem oddelku za javne stike, Trg Granatieri št. 2, pritličje, obrazce, ki služijo za predložitev prošnje za prispevke za gradnjo ljudskih in ekonomičnih stanovanj na osnovi deželnega zakona št. 27 od 29. dec-cembra 1967.
Ob priliki smučarskih tekem, ki bodo v nedeljo, 21. t.m. v Črnem vrhu organizira SPDT izlet z avtobusom. Vpisovanje na sedežu, UL Geppa 9-11 Odhod avtobusa ob 6.30 iz Ul. Fabio
trospektivno razstavo del znanega 1 Severo.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiHiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHniimiiiiiiiiiiiiiiiM>uiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiHiiiHiHiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PREDAVANJE PROF. S AR AVALA
Škodljivo podcenjevanje Jadranskega morja in nazadovanje italijanske trgovinske mornarice
Okrepiti bi bilo treba Tržaški LIoyd in Adriatico
V soboto, 20. jan. ob 17. uri: Marija Holkova
PEPELKA
(pravljična igra v štirih dejanjih)
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih samo eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265.
PROSVETNO DRUŠTVO SLOVENEC iz Boršta
priredi v soboto, 20. t. m. ob 20.30 v dvorani šolskih sester ZABAVNI VEČER s petjem, zabavnimi prizori in folklornimi plesi. Odbor vabi k obilni udeležbi.
Zdravniška spričevala «pod roko»
Včeraj dopoldne je bila na sedežu letečega oddelka kvesture tiskovna konferenca, na kateri so predstavnikom tiska povedali o nenavadnem primeru, ki se je zgodil na Tržaškem in o katerem bo zdaj odločala sodna oblast. Agenti letečega oddelka so lani zapazili, da nekateri Tržačani, ki so hoteli o-praviti šoferski izpit, niso šli na bolniški pregled k zdravnikom v Trstu, pač pa so dobili potrebno zdravniško spričevalo od dr. Delamija, občinskega zdravnika v Nabrežini. Zadeva se jim je za-
Italijani na splošno podcenjujejo Jadransko morje, medtem ko se drugi narodi v mnogo večji meri zavedajo njegove važnosti v vseh ozirih. Čas je, da nadoknadimo za mujeno in da se pričnemo ozirati nanj z večjim zanimanjem in pazljivostjo, pričenši pri pomorskih zvezah pretežnega državnega pomena. Te misli je sinoči razvil gospodarstvenik prof. D. Saraval na predavanju z naslovom »Družbe p. i.n. in Jadransko morje* v prostorih časnikarskega krožka. Prof. Saraval, ki že več kakor dvajset let sodeluje pri tukajšnji reviji «11 Traffico* in ki je hkrati tudi svetovalec pri Tržaškem Lloydu, je prisotnemu občinstvu, med katerim je bil tudi predsednik deželnega sveta dr. de Rinaldini, prikazal postopno nazadovanje italijanske trgovinske mornarice na lestvici svetovnih flot v zadnjih 10 letih. V tem času je italijansko ladjevje nazadovalo s 5. na 8. mesto, hkrati s tem pa se je bilanca pomorskih prevoznin pričela iz leta v leto slabšati, tako da se je konec zadnjega poslovnega leta zaključila s primanjkljajem 110 milijonov dolarjev. Nazadovanje italijanskega trgovinskega ladjevja je še po sebej občutno na Jadranu: pred zadnjo vojno so domače ladje na tem področju opravljale 79 odst. vsega prometa, danes pa se je ta delež skrčil na 47 odst. V istem razdobju se je tudi ladjevje Fin-mare znatno skrčilo, namesto da bi se zaradi povečanega prometa vzporedno povečalo: pred vojno je plula pol zastavo Finmare ena tretjina vsega italijanskega ladjevja, danes pa se je ta delež skrčil na eno devetino. V okviru tega negativnega razvoja pa se je položaj za Jadransko morje poslabšal še v večji meri, kajti tako zasebni brodarji kakor državne družbe so se v mnogo večji meri posvetile Tirenskemu kakor pa Jadranskemu morju. Tako delujeta danes v okviru Finmare na Tirenskem morju družbi Italia s 309.000 in Tirre-nia s 94.000 tonami ladjevja, na Jadranskem morju pa sta Tržaški Lloyd z 213.000 in Adriatica z 78.000 tonami ladjevja. Razmerje med Ti-renskim in Jadranskim morjem, ki
je bilo pred vojno — kar se ladjevja Finmare tiče — 57:43, se je danes poslabšalo na 69:31. To je zgovoren dokaz, je naglasil govornik, da Italijani ne znamo pravilno ceniti Jadranskega morja. Pa tudi sicer se vodilni krogi v državi menda sploh rajši usmerjajo na zahod kakor na vzhod: o tem pričajo med drugim številni prelazi čez Alpe v zahodnem delu tega gorovja, medtem ko so prelazi in prometne zveze na naši strani kljub ugodnejšim naravnim pogojem mnogo manj številni in mnogo slabši. Zato je treba v prihodnje primerno valorizirati jadransko področje, je zaključil prof. Saraval svoja izvajanja, in sice- , kar se tiče pomorskih dejavnosti predvsem z okrepitvijo Tržaškega Lloyda in Adria-tike. _ Državno pomorstvo nima nikakršnega namena, da bi spodrinilo zasebne brodarje z Jadranskega morja, pac pa mora napeti vse sile za to, da začne prevzemati čedalje večji delež splošnega prometa na Jadranu in pri tem konkurirati tujim ladjam.
IZPRED SODIŠČA
Razprava proti Vergozu
Pred tržaškim porotnim sodiščem (predsednik Corsi, prisedni sodnik Pispisa, tožilec Ballarini, zapisnikar Strippoli, zastopnik zasebne stranke DelUAntonia, obramba Moro) se je začela včeraj zjutraj obravnava proti 44-letnemu Giuseppu Vergozu, ki je obtožen, da je 20. julija 1966 vdrl v stanovanje 58-letne Natalie Samitz vd. Saba, se sprl z njo ter jo celo telesno poškodoval. Nadalje so ga obtožili, da je šest dni pozneje streljal na žensko ter Jo skušal ubiti.
Ozadje tega krvavega dogodka, ki se je odigral omenjenega dne okoli 9. ure v Ul. Catraro, je zelo preprosto. Okoli leta 1960 sta Ver-goz in Samitzeva navezala ljubezensko razmerje. Nekaj časa je vladala med njima prava idila, potem pa se je ljubezen nekoliko skrhala. Vergoz je trdil, da se ga je ženska naveličala, šla proč od njega, potem pa se spet vrnila. Samitzeva pa pravi, da je že po
enem letu spoznala, da Vergoz ni kaj prida ter se ga je hotela znebiti.
20. julija 1966 Je Vergoz prišel hišo Samitzove v spremstvu svoje nečakinje in njenega zaročenca. Zahteval je, naj ženska u-makne pritožbo zaradi nekega drugega nasilja. Ženska je odbila zahtevo. 26. julija zjutraj je Vergoz šel na Trg Garibaldi ter počakal, da je ženska prišla iz bara Aquila, kjer je služila kot čistilka. Trdi še vedno, da je spremljal Samitzevo vsak dan do Ul. Catraro, kjer je ta delala pri neki družini. Samitzeva pa je včeraj izjavila, da ga je opazila šele v filo-busu na Trgu Goldoni. V Ul. Catraro je prišlo do obračunavanja. V določenem trenutku je Vergoz potegnil iz žepa pištolo ter dvakrat ustrelil. Prva krogla je zadela Samitzevo v levo sence, kjer je obtičala v koži, druga pa jo je površno ranila na vrhu zatilnika, ker se je bila sklonila. Naslednji dan se je Vergoz javil na karabinjerski postaji v Skednju.
Na včerajšnji obravnavi je obtoženec dejal, da ni hotel ubiti Sa-mitzeve, temveč jo samo prestrašiti. Dejstvo pa, da je imel pri sebi pištolo, je opravičeval z namero samomora, ker je jetičen.
Porotniki so nato zaslišali Samitzevo, ki je ostro pričevala proti nekdanjemu ljubimcu. Nato so zaslišali še nekaj prič, med temi tudi strokovnjaka za balistiko.
Izvedenec je izjavil, da je prodoma moč krogle pištole, ki jo je uporabil Verzog, spočetka zelo šibka. šele po štirih metrih postane bolj nevarna.
Obravnava se bo nadaljevala danes.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi
v torek, 23. januarja ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu
KONCERT
70-CLANSKEGA MLADINSKEGA ZBORA OSNOVNE ŠOLE IZ LESC PRI BLEDU
Zbor, ki ga vodi naš znani rojak
prof. KAREL BOŠTJANČIČ,
bo izvajal skladbe Premrla, Flajš-mana, Grbca, Pribošiča, Adamiča, Križmana, Deva, Vrabca, Kernjaka, Merkuja, Kjudra, Venturinija, Liparja, Boštjančiča, Ote, Kozine in Pahorja.
Vstopnina: 300 lir otroci in dijaki, 500 lir odrasli.
Za podeželje bo organiziran avtobusni prevoz.
GledaMšča
VERDI
Danes bo tretja predstava »Deklice iz Pskova«, in sicer za abonmajski red B za vse vrste prostorov.
V soboto pa so na vrsti tri opere enodejanke, in sicer «Zvonček», »Človeški glas« m «Spopad s pestmi«. Prva — Donizettijeva — opera se to pot prvič izvaja v «Verdiju». Peli bodo: Alfredo Mariotti, Jolanda Mene-guzzer, Mariateresa Mandalari, Giuseppe Zecchillo in Giuseppe Botta. Avtor druge opere je Francis Pou-lenc. Francoski tekst je napisal Jean Cocteau, v italijanščini pa se opera to pot prvič izvaja. Pela bo Magda Olivero. Tudi tretja opera je v Trstu novost. Peli bodo Mario Basiola, Flo-rindo Andreolli in Mario Li Calsi. Vsa tri dela bo dirigiral Ferruccio Sca-glia, režiser je Fantasio Piccoli, medtem ko je scene pripravil Tito Vari-sco. Sobotna predstava je za abonma reda A za parter in lože ter za red C za galerije in balkon.
Tako za današnjo kot za sobotno predstavo se nadaljuje predprodaja vstopnic pri gledališki blagajni (telefon 23-988).
Nazionale 16.00 «Quella sporca dozzi-na» Techmcolor. Lee Marvln, Ernest Bognlne, George Kennedy.
Excelsior 16.00 «Cenerentola» Walt Disney. Barvna risanka o čudoviti pravljici.
Fenice 15.00 «Nick, mano fredda« Paul Nevvman, Jo Van Fleet. Tech-nicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Eden 16.00 «Io, due figlie, tre vali-gie« Luis de Funes. Technicolor. Najzabavnejši film leta.
Graltacielo 16.00 «La morte ha fatto 1’uovo«. G. Lollobrigida, J. Sobieski. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz (Ulica San Francesco štev. 10) 16.00 «1 dolci vizi della casta Su-sanna«. P. Petit, M. Marshall. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom
Alabarda 16.30 «11 sigillo di Pechino. Technicolor. Elke Sommer, Robert Stack.
Filod ram matico 16.30 »Sette volte don-na». S. McLaine, V. Gassman, P. Sellers. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Moderno 16.00 «Due Ringo del Texas. Cinemascope Technicolor. F. Fran-chi, Ciccio Ingrassia.
Cristallo 16.30 «Dossier 130, mitra e diamanti«. Sara Montiel, E. Alber-ty. Eastmancolor.
Garibaldi 16.30 «Da uomo a uomo«. Lee Van Cleff, John Philip Law. Technicolor.
Capitol 16 00 «Due per la strada« A. Hepburn, A. Finney. Technicolor.
Aurora 16.00 «La 25. ora». Technicolor. Anthony Quin, Virna Lisi.
Astoria 16.00 «Avventure m Oriente« Technicolor. Elvis Presley.
Impero 16.30 «L’indomabile Angelica« M. Mercie. Technicolor.
Astra 16.00 «L'estate». Technicolor. Zabavni film o počitnicah.
Vittorio Veneto 15.30 «Un uomo per tutte le stagioni«. Orson Welles, Su-san York. Film 6 Oscarjev. Technicolor.
Ideale 16.00 «La ronda di mezzanotte«. Stanlio in Olio.
Abbazia 16.00 «La signora omlcidi«. Alec Guinnes, Peter Sellers. Technicolor.
Ljudska prosveta
Neroden padec
Včeraj ob 8. uri so sprejeli na ortopedski oddelek splošne bolnišnice 79-letno Rozino Grgič vd. Čufar iz Bazovice 174, ki se Je poškodovala pri padcu na domačem dvorišču. Že priletnejša ženska je spodrsnila na ledu, nerodno padla ter si verjetno zlomila levi gleženj. Nesreča se je pripetila 15 t.m. ob 13.30. Ponesrečenko so prepeljali v bolnišnico z nekim zasebnim avtom Ozdravela bo v času od 8 do 20 dni.
Razstave
Po desetletni odsotnosti iz Trsta se bo predstavil prof. Guido Ta-vagnacco v galeriji Rossoni z okrog 25 deli, akvareli in olji. Prof. Ta-vagnacco je na našem področju dobro poznan slikar; stanuje v Vidmu, rodil pa se je v Moinaccu (Videm). Otvoritev njegove osebne razstave bo danes, v petek, ob 18.30; razstava bo trajala do 31. januarja.
• * *
V občinski umetnostni galeriji bo v soboto ob 18.30 otvoritev osebne razstave tržaškega slikarja Giovan-nija Duiza, ki bo razstavil kakih trideset del iz zadnjih let. Razstavljene bodo predvsem slike s temami s Krasa, nekaj tihožitij in nekaj marin.
m
priredi 21. januarja smučarski izlet v RAVASCLETTO. Vpisnina: 1300 lir.
Odhod ob 6.30 s Trga Oberdan.
Prijave se sprejemajo v Tržaški knjigarni od 15. t. m. dalje od 18. do 19. ure.
KASTA
Koordinacijski odbor p.d. Albert Sirk in p.d. Vesna iz Križa sklicujeta za soboto, 20. januarja ob 20. url ZDRUŽITVENI OBČNI ZBOR, ki bo v dvorani Ljudskega doma. Obveščamo vaščane, da so vsi dobrodošli na občnem zboru, tudi če niso iz katerih koli razlogov prejeli vabila.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 18. januarja 1968 se Je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 22 oseb.
UMRLI SO: 77-letni Ernesto Natuc-ci ,91-letna Ellsabetta Trani vd. Gra-maccini, 71-letna Teresa Mezgec vd. Stefani, 96-letna Carolina Gregorl vd. Sauli, 93-ietna Beatrice Pernetti vd. Nazor, 41-letni Sergio Sterchele, 84-letna Maria Gasparsich por. Frane-tich, 89-letna Elisabetta Degrassi vd. Ulcigrai, 69-letna Serafina Toss vd. Fragiacomo, 49-letni Marino Figelll, 61-letna Mercede Minca vd. Matisek, 7l-letnl Antonio Poropat, 89-letna Maria Ielusich vd. Balbi, 77-letna Frida Culot vd. Spongia. 64-letni Giuseppe Zappetti, 73-letni Carlo Longhi, 77-letnl Antonio Lucovich por. Lonza, 76-letni Renato Lenardeill, 70-letnl Galllano Bertuzzl, 74-letna Eufemia Tromba por. Paliaga, 78-letna Maria Toros vd. Russian, Daniele Rlzzo, star 19 dni.
Darovi in prispevki
V	počastitev spomina pok. Gtgeta Colje darujeta žena Marjuča in hčerka Neva 2.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina pok. Milke Cok por. Furlan daruje prijateljica Ema 1.000 lir za Dijaško matico.
Ob obletnici smrti mame Ivane Jančar daruje Štefanija 1000 Ur za PD «Ivan Cankar«.
Sporočamo žalostno vest, da nas Je v 84. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama, nona, pranona in tašča
MARIJA ŠKERJANC por. RACMAN
Pogreb nepozabne pokojnice bo danes, 19. t. m. ob 14.30 v Gročani na domače pokopališče.
Družine Racman, Petaros, Žagar, Fonda in Božič
Gročana, Pesek, Boršt, Bertoki, 19. januarja 1968
FRANCIJA, IZRAEL IN SREDNJI VZHOD
Pomen in vsebina pisemskega dvoboja med de Gaullom in Ben Gurionom
Kaj Je na svoji zadnji tiskovni konferenci dejal francoski predsednik - Še nikoli ni nobena njegova izjava imela takšen odmev, kot tista o izraelskem napadu
PARIZ, januarja. — Nobena de Gaullova izjava po zadnji tiskov-^ konferenci ni tako dolgo odmevala kot ona o Izraelu in iz-faelsko-arabskem spopadu. Pote-"el je od tedaj že več kot poldrugi mesec, pa še je o njej čuti.
Najmočneje je, razumljivo, odmevala na Cionu, hribu blizu Jeruzalema,, po katerem je cioni-zem — gibanje Židov za ustanovitev židovske države v Palesti-ni — dobil tudi ime. Ti odmevi *° se naglo spremenili v žolčno Kampanjo proti predsedniku francoske republike in njegovemu staji*11 do krize na Srednjem vzhodu. Eden od teh — javna izme-ujdva pisem med predsednikom de Gaullom in bivšim izraelskim Premierom Ben Gurionom — gotovo ni tudi zadnji.
Neposredno po de Gaullovi tiskovni konferenci, se je ves zahodni propagandni stroj, zlasti ifaelski, francoski in ameriški, strastno zagnal proti francoskemu predsedniku. Pisalo in govorilo se je vse mogoče. In vse to samo zaradi tega, ker je de Gaulle — potem ko je opozoril na okoliščine, v katerih je bila u-stanovljena država Izrael in poudaril vitalnost židovskega ljud-sjva — izrazil svoje oceno izraelske politike do Arabcev. «židje sa*> ie rekel de Gaulle »izbrano, elitno ljudstvo, ki gleda na to, da zaupa vase, kaže težnje za dominacijo in stremi, da bi s silo razširilo svoje ozemlje. Izrael Je napadel svoje sosede,« je pristavil francoski predsednik, «in ! šestih dneh osvojil to, kar je želel imeti. Danes na osvojenih Področjih organizira okupacijski režim ,kar ni mogoče doseči brez t-ačenja, represalij in preganjanja. Temu se, razumljivo, postavlja po r°bu odpor, ki ga Izrael kvalificira za terorizem.«
De Gaulle je nato rekel, da je krizo na Srednjem vzhodu moč rešiti samo na osnovi mednarodna sporazuma ,do katerega bi ahko prišlo samo na podlagi u-dtika izraelskih čet z zasedenih Področij in vzajemnega priznanja držav, ki se nahajajo v sporu. Sele zatem bi se — po sklepu OZN n Pod nadzorstvom njenih sil — določile meje, rešilo vprašanje o-ojestranske varnosti in beguncev, Uredila plovba v Akabskem zali-711 m Sueškem prekopu.
To Je, torej, kar je razburilo Izrael ter sprožilo kampanjo proti de Gaullu. V tisku pa so se za-eli pojavljati članki, ki so prote-surali proti izraelskemu tolmače-”iu de Gaullovih izjav, pozivajoč rancoske Žide, da zavrnejo ne am° izraelske napade na francoskega predsednika, temveč tudi araelsko politiko. Čeprav takih lankov ni bilo mnogo, so ven-rar — glede na to, da so jih pod-Plsali ugledni Židje — pritegnili Pozornost in pokazali, kako se je kampanja proti de Gaullu začela azvijati v neugodni smeri, kot tudi- da bi posledice tega — če bi ®e nadaljevala — utegnile biti po-Kem drugačne, kot so jih pred-
videvali njeni pobudniki in nosilci.
V tej luči je treba ,se zdi, gledati tudi na «ljubeznivo» pismo Ben Guriona predsedniku de Gaullu. Na petnajstih gosto tipkanih straneh je Ben Gurion najprej izrazil svoje osebno spoštovanje do francoskega predsednika in njegovih zaslug, kolikor je rešil Francijo, nakar je obširno opisal zgodovino Židov in židovske države, in opozoril predsednika na njegova prejšnja stališča do »prijateljskega« Izraela. V drugem delu pisma bivši izraelski premier skuša de Gaulla prepričati, da njegove izjave na zadnji tiskovni konferenci niso v skladu z »zgodovinskimi dejstvi« in da Izrael ni nikoli nič drugega želel kot mir s svojimi sosedi. «Lahko vam zagotovim,« je napisal Ben Gurion de Gaullu, »da ni naša težnja za razširitvijo povzročila sinajsko kampanjo 1. 1956 in pa lanskoletni napad šestih dni.«
Skratka: iz celotne vsebine pis-
ma je razvidna težnja njegovega pisca, da bi današnje izraelsko-francoske odnose prikazal kot posledico nesporazuma med Izraelom in de Gaullom, kampanjo proti francoskemu predsedniku pa kot »neodgovorno« izživljanje ekstremistov.
De Gualle je — na dveh tipkanih straneh — odgovoril v istem tonu, ni pa menjal svojega stališča. Kar je bil izjavil na tiskovni konferenci, je poudaril tudi v odgovoru, samo da z drugimi besedami. Zanj napad ostane napad, umik izraelskih čet z zasedenega ozemlja pa osnovni pogoj, da bi se mogla doseči pravična rešitev za vse.
Sodeč po pisanju francoskega tiska, je de Gaulle zahteval, da se pismi objavita. Ne glede na to, kdo je za to bil pobudnik, je objava vsekakor rezultat skupnega dogovora. To je razvidno tudi iz tega, da sta pismi bili objavljeni hkrati v Parizu in Tel Avivu.
Ostane pa vprašanje, zakaj sta
bili objavljeni. Morda zaradi tega, da se prekine in omili žolčna kampanja proti de Gaullu, ki je grozila docela pokvariti francosko-izraelske odnose, česar si, razumljivo, ne želita ne Izrael ne de Gaulle? Vse kaže, da je to bil o-snovni, če ne edini razlog. Dejstvo, da je pismo pisal Ben Gurion, bivši izraelski premier in de Gaullov dober znanec, pripadnik stranke v opoziciji — torej oseba, ki ni odgovorna za napad — prav tako navaja na sklep, da je odgovor treba iskati v tej smeri. Takisto navaja na to reakcija na pisma. Ben Burion izjavlja, da je zadovoljen z de Gaullovim odgovorom. Izraelska vlada pa ni. Izrael — pravi njegov uradni predstavnik — se ne more strinjati z de Gaullovimi stališči. Odpravljeni so sicer nekoliko neprijetni »nesporazumi« okrog tega, ali je de Gaulle v svojih izjavah imel v mislih državo ali nacijo, vendar so razlike v politiki ostale.
M. BESLAC
VVildova komedija «Kako važno je biti resen« bo na sporedu še pojutrišnjem, v nedeljo, v ponedeljek in nato ponovno v nedeljo.
Ullllllllllltlllllllllllllllllliiiiilii||||||||||i|||||i|tiiiii|||||||||||||||||||||||||i|t||||ii|||ti||||||||||i||i|ii|l||i|||||i||||||i||,l||l|,,||,,,l,,,||||)||||n|||||t|]||)nul(||,||||||||1||||fl|1||1|)||I||,||,||||I|||||,|1,,||,|)llItul,II,|||,,,,||,|||,l,|,|||,,||,||||,|,,,,,,||,,,|l„,l,|1j1,|),,l|l|l||U,miIM,|||l||||i|)|ll|
500-LETNICA SKENDERBEGOVE SMRTI
Albanski junak v borbi proti Turkom
Sedemnajstega januarja letos je poteklo petsto let od smrti Jurija Kastriota Skenderbega, o-sebe, ki je odigrala izjemno vlogo v albanskem osvobodilnem gibanju ter zgodovini Balkana 15. stoletja. Historiografiji doslej še ni uspelo vsestransko in objektivno osvetliti to osebnost, kar bi bilo zelo potrebno, če se hoče imeti zgodovinsko kar najbolj natančna slika o pomenu in poteku dogodkov, ki označujejo albansko osvobodilno gibanje proti turškim osvajačem v tem obdobju.
'v času od 1. 1443—1468 so Albanci pod Skenderbegovim vod-, stvom vodili junaške boje proti Turkom, tako da si le-ti celih petindvajset let niso mogli podrediti Albanije, čeprav so bili mnogo močnejši tako po številu kot po oborožitvi.
Zmage, ki so jih v tem času poželi pod Skenderbegovim vodstvom, pa le-tega uvrščajo ne samo med najpomembnejše zgodovinske osebnosti albanske srednjeveške zgodovine, temveč tudi med najvidnejše vojaške talente zahoda.
Zgodovinski pomen albanskega odpora proti Turkom postane še očitnejši, če vemo, da se je to dogajalo prav v času, ko so se Turki trudili, da bi si osvojili Balkanski polotok ter uni-
V •	•-«£!
neki galeriji v Koelnu so razstavili tudi gornjo sliko: na hranilne Pušice v obliki prašičkov in z znakom kljukastega križa antinacist brizga sredstvo proti mrčesu.
<>llu.................................mn...............................
. OVEN (od 213. do 20.4.) Svoje eio opravljajte zmerno, toda vztraj-Iju	se boste v veselem oko-
D (od 21.4. do 20.5.) Dan je juameren za poslovna potovanja. OPolno razumevanje v družini. DVOJČKA (od 21.5 do 21.6.) Brez Potrebe boste zaskrbljeni, vse bo rVtekalo v najlepšem redu. Obno-
r°dnik'ar na'ibol'i toP*e st'ke s s0‘
RAK (od 22.6. do 22.7.) Za vsako no ohranite to. kar ste si že bili 'borili, Bodite strogi tudi do sebe. . DEV (od 23.7. do 22.8.) Spretno -j® boste rešili iz neke zagate. Če JUOitg svobodo, se v ljubezen ne PUscujtc preresno.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Tre-uten zastoj v poslih. Svojega ču-P.-^}e8a vprašanja ne boste mogli e2,'b čez noč.
1«mEI?TNICA (od 23.9. do 22.10.) Z 'Koto boste rešili zapleten pro-
blem. Zadovoljstvo spričo nekega moralnega zadoščenja.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Ni trenutek, da bi sklepali nove poslovne zveze. Pazite, da ne izgubite dobrega in iskrenega prijatelja.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Povečal se vam bo ugled, vtem ko bodo nasprotniki morali položiti o-rožje. Razvijajte svojo plemenitost.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Trenutek je, da skušate uresničiti načrt, ki ga že dolgo pripravljate. Ne glejte na življenje preveč tragično.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Nakupi nepremičnin predstavljajo danes najbolj primeren posel. Dobra vest, ki vas bo zelo razveselila.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) V svo jem delu boste danes morali paziti, da bi ne ponoovili že storjene napake. Težko slovo od prijatelja, ki odpotuje.
čili Bizanc. Zatorej ta borba presega okvir albanske nacionalne zgodovine in, skupaj z borbo vseh drugih albanskih narodov, predstavlja prispevek ne samo za obrambo Balkana kot širšega področja, temveč tudi nekakšen obrambni zid proti prodiranju turške vojske v dežele zahodne Evrope. Skenderbeg je takoj u-gotovil to potrebo in se trudil, da bi ustvaril enotno fronto krščanskega sveta proti Turčiji, ki si je želela osvojiti ne samo Balkan, ampak tudi Bizanc, Evropo, Azijo in Afriko. Evropski zahod pa te enotnosti 'zaradi svoje fevdalne razcepljenosti ni nikoli dosegel.
Mnogi Skenderbegov! biografi so se pri svojem delu opirali predvsem na Marina Berlecija, albanskega humanista, ki je s svojimi deli v veliki meri prispeval k razširitvi Skenderbego-ve slave. Toda največja napaka domala vseh je bila, da so idealistično tolmačili njegovo vlogo v albanskem gibanju proti turški nadoblasti. Zakaj vedno se je predvsem poudarjala Skender-begova osebnost, pozabljalo pa se je na vlogo ljudskih množic in drugih zgodovinskih dejavnikov.
Neizpodbitno je, da je Skenderbeg imel velike zasluge za vojaške zmage proti Turkom. Saj je bil eden od najbolj nadarjenih vojskovodij svojega časa in je njegov vojaški talent prišel do izraza v vseh bitkah, ki jih je vodil proti turškim osvojačem. Ob uporabi svoje izredno uspešne taktike na najbolj primernem terenu, je turškim vojskam zadajal zelo hude udarce.
Skenderberg pa ni bil zaslužen samo kot vojskovodja, marveč tudi kot človek, ki je vse Albance zedinil v borbi proti tujim zavojevalcem. Uspelo mu je združiti ne samo fevdalce, temveč tudi kmete. Ustanovil je skupno vojsko in rešil vprašanje njenega finansiranja, s čimer je bil zagotovljen enoten, organiziran odpor Albancev pod njegovim vodstvom.
Posebnega pomena Je bilo tudi dejstvo, da je bil daljnoviden politik. Znal je počakati na pravi trenutek, šele nato je začel organizirati eonten odpor proti Turkom. Bilo je to po bitki pri Nišu 1. 1443. Znal je izkoristiti tako notranje kot zunanje pogoje za uresničitev svojih načrtov. Njegovi zavezniki so bili Alfonz V., Jovan Hunjadi, Beneška republika, kot tudi Jurij Brankovič in Cmojeviči. Vse to so bili razlogi, da je prav Skenderbeg, in ne kdo drug od takratnih albanskih glavarjev, bil na čelu albanskega osvobodilnega gibanja v obdobju od 1. 1443—1468. Zato lahko povsem upravičeno to obdobje imenujemo tudi Skender-begovo obdobje.
Glede na to je tudi razumljivo, da je o njem bilo — kot že poudarjeno — napisanih mnogo del, da o njem pojejo številne albanske narodne pesmi, kakor je tudi bilo okrog njegove osebnosti skovanih nešteto legend. Prav gotovo ga lahko tudi, končno, smatramo za predhodnika o-svobodilnega boja, ki so ga Albanci med drugo svetovno vojno vodili proti fašističnim okupatorjem in njihovim domačim pomagačem. Saj predstavlja v vsakem pogledu svetel Uk rodoljuba, ki je sredi časa, v katerem je živel, znal pravilno razumeti najosnovnejša stremljenja svojega ljudstva po svobodi in tudi naslutitl najpravilnejšo pot za dosego narodne enotnosti, brez katere bi, kljub vsej svoji osebni sposobnosti, ne mogel doseči tega, kar je dosegel.
KAJ NAM POVEDO DOKUMENTI IZ BRITANSKIH ARHIVOV
London je bolj računal z vojno proti Ameriki kot proti Nemčiji
Geslo, da «deset let ne bo vojne», se je hudo maščevalo
Velika Britanija je od decembra dalje stalno na dnevnem redu. Najprej je Wilson sklenil razvrednotiti funt šterling, nato so se začele gospodarske težave kazati še huje in prišlo je do izrednih omejitev in političnih potez, ki imajo izreden, rekli bi celo zgodovinski pomen za bivšo imperialno državo, kakršna je bila Velika Britanija. Toda to še ni vse. V Londonu so se odločili tudi za nekaj takega, česar bi ne bili nikoli pričakovali. S L januarjem je stopil v veljavo sklep britanske vlade, da se prepoved objavljanja državnih tajnih dokumentov skrajša od 50 na 30 let. če so v začetku omenjene poteze posledica gospodarskih težav, za ta ukrep pa ni nekega konkretnega razloga, kolikor bi morda ne vpletli sem »razkritje«, ki sta ga napravila pred nedavnim dva ameriška publicista, ki sta v dokajšnji meri »razgalila« angleško obveščevalno službo To, po vsej verjetnosti, pa ne more biti osnovni razlog, da se je laburistična vlada odločila za tolikšen korak, ki ga bodo prav gotovo pozdravili predvsem zgodovinarji, verjetno pa tudi marsikateri politik, ki bo imel sedaj lažji vpogled na določena dogajanja tik pred in med drugo svetovno vojno. Javnost bo namreč prišla do podatkov vse do leta 1938, te se pravi do cele gore najbolj zaupnih dokumentov, ki bodo pojasnjevali vse tiste dogodke od konca prve do začetka druge svetovne vojne.
Londonski tednik «The Sunday Times« je objavil krajši komentar o nekaterih dokumentih, torej o dokumentih, ki se nanašajo na politiko britanske vlade konec dvajsetih let. Poglejmo, kaj je o tem londonski tednik zapisal:
»V petih letih od 1928 do 1932 so se britanski politiki vsak dan prebudili z osnovno predpostavko v glavi: v prihodnjih desetih letih vojne ne bo.« Ko danes gledamo nazaj, se nam ta predpostavka zdi absurdna. In vendar je bila nekakšno pravilo, po katerem se je ocenjevala veljavnost in resničnost vsakega poročila, ki je prišlo iz tujine To pa je bil tudi glavni razlog, da Velika Britanija leta 1939 ni bila pripravljena na vojno, kajti vseh teh pet let ni noben britanski politik resno mislil na vojno, ali si vsaj postavil vprašanje možnosti vojne.
Iz globljega proučevanja gore državnih dokumentov, ki so sedaj postali dostopni javnosti, se more ugotoviti, kako se je proti temu gledanju postavljala uporna opozicija. Toda te opozicije ni bilo v parlamentu, pač pa je prihajala iz krogov starejših državnih funkcionarjev, s strani šefov posamez-
Hčerka slovitega umetnika Tyro-na Powerja Romina Power se je kljub svojim zelo mladim letom že močno uveljavila. In to ne na račun očeta, pač pa svoje sposobnosti.
nih služb, seveda tudi obveščevalnih.
Pravilo «nobene vojne v desetih letih« je bilo nekakšno vodilo vse britanske politike že od začetka 1919. Leta 1928 pa ga je formalno odobrila sama vlada, ki so jo tedaj imeli v rokah konservativci. Tedanjj zakladni minister Winston Churchill je zahteval drastično zmanjšanje izdatkov za oboroževanje. Njegovo zahtevo je z navdušenjem podprl tedanji minister za zunanje zadeve A. Chamberlain, s katerim se bomo deset let pozneje srečali, ko bo klonil pred Hitlerjem in Mussolinijem.
Na seji cesarskega sveta za obrambo dne 13. julija 1928 je zunanji minister Chamberlain podal nekakšno diagnozo bodočnosti. Vojna z Nemčijo, Italijo in Japonsko, torej s tremi državami, ki so pozneje vodile najhujšo imperialistično vojno v vsej zgodovini, se je zdela «nemogoča». Ko je tako Chamberlain «opravil» z bodočimi silami trojnega pakta, je spregovoril še o morebitnih sovražnikih Velike Britanije. In to so bile ZDA in Sovjetska zveza, poznejši dejanski zavezniki Velike Britanije v vojni proti silam trojnega pakta, proti katerim se vojna 1928 v Londonu ni mogla niti zamisliti.
Danes se zdi neverjetno in nemogoče, da si je britansko zunanje ministrstvo pred štiridesetimi leti zamišljalo vojno med Veliko Britanijo in ZDA. Toda odnosi med tema dvema državama so bili tedaj povsem drugačni kot so danes. Chamberlainov pesimizem se je prvič pokazal devet mesecev i prej v nekem vladnem dokumentu. Tu se je trdilo, da Amerika ni več pripravljena sprejeti tisto vrsto blokade, ki jo je Velika Britanija vsilila nemško-ameriški trgovini. »Kakršen koli naš poskus, da s silo uveljavimo naše pravice v kaki bodoči vojni, v kateri bi ZDA bile nevtralne, kot smo to storili v minuli vojni, bi privedel do tega, da bi vojna med nami (torej z ZDA, op. ur.) postala neverjetna.«
Kljub tako napadalnim izjavam, britanska vlada ni povsem izgubila glave. Chamberlainovo stališče od julija 1928 ni bilo prav nič tako vojnohujskaško razpoloženo, kot bi se zdelo. Toda preseneča, da je bil naslednji odstavek, v katerem je rečeno, kaj je bil Chamberlain rekel na seji cesarskega obrambnega sveta, sploh vzet v poštev. Poglejmo, kaj je Chamberlain tedaj rekel: «Očitno je, da bo naše stališče do naših pravic, ki nam izhajajo iz udeležbe v prvi svetovni vojni, v vsakem trenutku pogojen od zadržanja, ki ga bodo zavzele ZDA.« »Takšno zadržanje — je ponovil — bi bilo edir.o, iz katerega bi se mogla izcimiti vojna z ZDA.« In vendar si danes ne moremo niti zamisliti, da bi kakršna koli britanska vlada bila tako blazna, da bi bila mogla zavzeti takšno stališče.
Chamberlainove misli o možnosti vojne na drugih področjih pa niso bile tako «previdno izražene«. Oglejmo si, kakor to izhaja iz teh dokurngntov.
Nemčija: cOdnosi z nami niso tako važni; poleg tega Nemci gospodarsko niso pripravljeni, da bi stopili v vojno...t Iz tega izhaja, da si Velika Britanija tedaj ni mogla zamisliti, da bo čez deset let praktično že v vojni z Nemčijo.
Italija: «Prijateljski odnosi z Veliko Britanijo so bili vedno ena od osnovih linij njene zunanje politike, glede na njene dolge morske obale.* In vendar je kmalu zatem sledila Abesinija, to se pravi vojna, ki je bila posredno uperjena proti britanskemu kolo-
nialnemu cesarstvu
Japonska: »Vse nam kaže, da je japonsko javno mnenje sprejelo z odvratnostjo tudi takšne vojaške akcije, kakršne so bile še pred nedavnim.* Obilno desetletje pozneje so se že pojavljali «ka-mikaze«, to je junaki-samomorilci.
Šele dve leti pozneje je cesarski obrambni svet pokazal prve znake razočaranja glede predpostavke, da v desetih letih ne bo vojne. Zapisnik s sestanka od 28. novembra 1930 dokazuje, da se je ta sestanek vršil v vzdušju «manjšega zaupanja«. Posebno je bil vznemirjen laburistični premier Ramsay Mac Donald
Toda to vznemirjenje je bilo le kratkotrajno. Šele po naslednjih dveh letih je bilo «pravilo desetih let« končno odklonjeno in komaj po petih letih so se britanski politiki začeli resneje ukvarjati z vprašanjem oborožitve.
Posebno zanimivo je dejstvo, da je vlada ignorirala zelo resne pripombe nekaterih funkcionarjev. Šefi vojaških štabov, stalni tajnik zunanjega ministrstva Vansittart in tajnik kabineta Hankey, vsi ti so bili bolj trezni kot so bili tedanji britanski politiki. Med svojim službovanjem je Hankey vršil tudi neko brezplačno delo: sestavljal je katalog zgodovinskih primerov, ki dokazujejo, »kako težko je napovedovati mir«. V tem katalogu ie navedeno sporočilo, ki ga je 13. marca 1917 lord Millner poslal iz Rusije. V tem poročilu piše: «Zgodbe o tukajšnji revoluciji so močno pretirane.* K temu sporočilu, ki ga je zgodovina močno demantirala, je Hankey pripisal, da je v Sovjetski zvezi prišlo do revolucije prav istega dne. Mišljena je tu februarska revolucija.
NAČRTI SOVJETSKE KINEMATOGRAFIJE
V letošnjem letu 125 novih filmov
MOSKVA, ,8. — Pred nedavnim smo poročali o tem kaj je sovjetska filmska industrija dala v letu 1967. Prav tako smo že poročali o tem, da sovjetski človek rad zahaja v kinematograf, saj spada Sovjetska zveza med tiste države, kjer se obisk kinematografov še veča. Lani je sovjetske kinematografske dvorane obiskalo skoraj 190 milijonov ljudi več kot leta 1966 in pride na sovjetskega državljana okoli 19 obiskov na leto. Danes bomo spregovorili, kaj sovjetska kinematografija pripravlja za svoje občinstvo v tekočem letu. Sovjetska kinematografija bo v letošnjem letu dala 125 celovečernih in okoli 900 dokumentarnih, kratkometražnih, znanstvenih, vzgojnih in drugih filmov.
V	zvezi s 125 norimi celovečernimi filmi, ki pridejo letos pred sovjetsko občinstvo, je Komarov rekel, da je večina teh že nared, drugi pa da so v delu. «Nekateri teh filmov obravnavajo probleme sovjetske družbe — je rekel Komarov — kot n.pr film cTvoj sodobnik*, za katerega je napravil scenarij Gabrilovič, Raisman pa ga je režiral. V to zvrst filmov pride tudi film «Kraljestvo žensk*, ki ga je režiral Saltikov po scenariju Magibina. Prav tako bi mogli med te filme šteti Liosnovov film «Trije topoli v Pljušihi* ter film «Ljubil sem te*, ki ga je napravil režiser Frez.
V	zadnjih pripravljalnih delih so tudi nekateri novi filmi s področja revolucije in druge svetovne vojne. Ti pridejo v sovjetske kinerna-tografe šele sredi leta. Sem štejejo n.pr. film cSofija Perovskaja», za katerega je napravil scenarij Ka-pralov, režiral pa ga je Tumanov. Isto bi mogli reči za film ((Sergej Lazo», ki ga je po scenariju Ma-riarčuka posnel Gordon. Velika vojna sovjetskih narodov proti nacističnim okupatorjem je dala temo še za več drugih filmov, ki jih bodo dokončali v kratkem in še letos vrteli v sovjetskih kinematografih. Sem spadata predvsem filma «Kurtska bitka* ter aDnjepr*, ki spadata v ciklus filmov z naslovom «Zmaga». Scenarije za te filme so izdelali Bon-darev, Kurganov, Ozjorov in še nekateri drugi sovjetski scenaristi, režijo pa je prevzel Ozjorov, ki dokončuje ta dela v kinematografskih studiih podjetja Mosfilm. V istih studiih so pravkar dokončali tudi film rPomlad m Odri* po istoimenskem romanu Kazakeviča. Film je posnel režiser Saakov, ki je skupno s Figurovskim napravil zanj tudi scenarij. V Leningradu snema film tKronika bombnika* sovjetski režiser Birman, Poleno j in Leontijev pa sta napisala scenarij za film <(Dr. Vera*, ki ga snema režiser Viatič-Brežnik.
Kakor vidimo, je sovjetska kinematografija tudi tokrat posvetila veliko pozornosti dogodkom iz zadnje vojne. Toda tudi s tem še ni to obdobje končano, kajti predsednik že omenjenega odbora za kinematografijo Komarov v svojem poročilu pravi, da «sovjetsko ljudstvo bo imelo možnost videli tudi filme, ki bodo posvečeni junakom tako imenovanega nevidnega bojišča, to se pravi junakom sovjetske obveščevalne službe*. V to zvrst spadate, filma cPot proti Saturnu* in cKonec Saturna*. Za ta dva filma sta napravila scenarij Ardamatski in Bleiman, posnel pa ju je Azarov. Proti koncu leta pa bo verjetno prišel pred sovjetsko občinstvo tudi kak film iz cikla, ki ga režiser Bazov snema po romanu Koževnikova »Ščit in meč*. Prvi dve epizodi, ki nosita naslov «Brez pravice biti sam* ter *U-
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.40 in 17.40 Radio za šole - 12.10 Gospodinja nakupuje - 13.30 Glasbeno potovanje -
17.00	Orkester Casamassima -17.20 Ne vse, toda o vsem - 17.30 Motivi I. Berlina - 18.00 Zbor «Pro-sek-Kontovel« - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Mozartove skladbe - 19.10 I. Calvino: »Noč števil« - 19.30 Glasbila in barve - 20.00 Šport - 20.35 Gospodarstvo in delo 20.50 Operna glasba - 21.40 Veseli utrinki - 22.15 V svetu jazza -
22.30	Komorne skladbe - 22.50 Nežno in tiho.
12.05 Plošče - 12.25 Tretja stran - 14.00 Levijeve skladbe - 14.20 Furlanske pesmi - 14.35 Pianistični duo.
Koper
6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.15,
19.15	Poročila - 7.10 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 10.15 Trio Bardorfer - 10.45 Plošče - 11.00 Turistične beležke - 11.30 Današnji pevci - 12 00 in 12.50 Glasba po željah - 14.15 Operna panorama - 15.30 Od Soče do Drave -
16.30	Simf. koncert - 17.40 Ritmi za mladino - 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Orkestri - 22.35 Fagotist I. Turšič.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Jutranji plesi - 9.06 Zvočni trak - 10.05 šola - 10.35 Ura glasbe - 11.30 Mezzosopranistka M. Horne - 13.20 Radijske kro-
PETEK, 19. JANUARJA 1968
nike - 14.40 Ital. popevke - 16.00 Spored za mladino - 16.30 Jazz -17.11 Beethovnova simfonija štev. 3 - 17.40 Tribuna mladih - 18.10 Angleščina - 18.20 Glasba za mladino - 19.12 Radijska priredba -
19.30	Luna park - 20.45 Simf. koncert - 22.30 Ital. folklora.
II.	program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 15.30 Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Roman v nadaljevanju - i0.15 Jazz - 11.44 Pesmi desetletja - 13.35 Varietejski spored - 14.00 Juke box -
14.45	Za prijatelje plošč - 15.15 Klavičembalistka W. Landowska -
16.00	Popoldanski spored - 17.35 Enotni razred - 18.20 Poljudna enciklopedija - 19.00 Glasba iz Latinske Amerike - 20.00 Gledališče in kino - 21.10 Nove francoske plošče.
III.	program
10.00	Chopin in Grieg - 10.55 Schumannove in Straussove skladbe - 11.20 Berger, Letni časi; Martinu, Freske - 12.55 Simf. koncert - 14.30 Tenorist M. Fleta -
15.00	Mozartov kvartet K 285 -
15.30	Zandonai, Trio - serenada -17.20 Angleščina - 17.45 Deprazo-ve skladbe - 18.30 Lahka glasba -
18.45	Kulturno življenje - 19.15 Koncert - 20.30 Znanstvena oddaja - 21.00 Goethe, Schubert, Wolf.
kaz, da preživiš*, sta že dokončani.
Seveda bo med 125 novimi celovečernimi filmi tudi nekaj glasbenih in komičnih filmov, med katere spadajo film «Nestalni», ki ga je režiral Ivanov, «Vijugasta pot uspeha* Rjazanova, tVrnitev maščevalcev* Keosajana ter *Trda kost* Vulfoviča.
Letos pridejo na vrsto tudi filmi, posneti po velikih umotvorih ruskega slovstva. Režiser Bondarčuk je končno spravil pod streho veliki film «Vojna in mir* po istoimenskem Tolstojevem romanu. Ta film je Bondarčuk delal več let in že v prvih mesecih tega leta bodo p sovjetskih kinematografih mogli videti četrto in zadnjo epizodo tega filma. V sovjetskih kinematografih pa že predvajajo film z naslovom «Hudournik železa*, ki ga je režiser Dzigan napravil po istoimenskem romanu A. Serofimovi-ča. Pred nedavnim so imeli tudi krstno predstavo filma «Ana Korenina*, ki ga je po istoimenskem romanu režiral Žarki, režiser Pi-rev pa dokončuje cBrate Karama-zove* po istoimenskem romanu Dostojevskega, režiser Schiveizer pa dokončuje film «Zlato tele* po znanem romanu Iljfa in Petrova.
imiiiitimiimiiiiiiimiiiiiitmiiiiiimiiiiMMiiiiiiiiiii
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Primossi -Primožič v Rossoni
V preteklem letu smo večkrat zasledili v časopisju poročila o slikarskem udejstvovanju Emila Primossija-Primožiča. Prisotnost na petih ex tempore tekmovanjih in skoro toliko osebnih razstav, tvori kar zadovoljiv umetniški obračun tega vztrajnega delavnega slikarja — samouka, ki je po starosti edini zvezni člen med starejšo in mlajšo generacijo naših domačih likovnikov .To je najbrž krivo, da ga vse premalo poznamo sedaj in še zlasti takrat, ko je samoten hodil svojo nelahko pot slikarskega začetnika, da bi ga mogli tedaj vsaj moralno podpreti v njegovem stremljenju
Emil Primossi je kaj nemiren in raznoteren ustvarjalec. Tako se je kljub j)omanjkanjur šolanja v materinščini poizkusit1 tudi v pesniko-vanju. še uspešnejši pa je v modeliranju kipov iz mavca, kot to kažejo časopisni izrezi slik na sedanji njegovi razstavi v Rossonije-vi galeriji. Predvsem pa mnogo slika,
So to pokrajine, večinoma s hišami, med katerimi pa to pot opazimo mnogo tihožitij s cvetlicami, ki mu dovoljujejo, da se barvno bolje sprosti. Vrsta olj pričenja z uspelo sliko pogleda proti cerkvi starega sv. Antona z božičnega ex tempore tekmovanja v Ulici Cava-na .Kako jo slika, pa vidimo iz časopisne reprodukcije na deski s podatki o njegovem delu ob katalogu, na katerem se je presenetljivo izrazito upodobil s krepko risbo. Opazno je, da v slikah večjih skupin hiš, gledanih iz daljave, in zmerne višine, uspe slikar razviti prav živahen razplet poteka streh, cest in poti, nasadov, njiv in drevja. Kjer pa le more, rad vnese v sliko dokaze industrijskega značaja naše dobe. Poživlja jih s tirnicami. žerjavi in železnimi mostovi.
Opazno je tudi, da se v sedanjih ponazoritvah starega mesta močno približuje Utrillu.
MILKO BAMBIČ
g y///////A g
Ž '///////% Ž
fsrrar
Slovenija
7.00, 8.0t>, i0.00, 13.00, 15.00,
19.15	Poročila 6.30 in 7.25 Inf or mativna oddaja - 8.08 Glasbena matineja - 8.55 Pionirski tednik -9.25 Vaški kvintet - 9.40 Iz glasbenih šol - 10.15 Pri vas doma -
11.00	Turistični napotki - 11.15 Melodije - 12.00 Na današnji dan - 12.10 Pianistk.. E. Farnadi -
12.40	Na kmečki peči - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Veliki valčki - 15.20 Turistični napotki -
15.40	Kulturni globus - 16.00 Vsak dan za vas - 17 05 Človek in zdravje - 17.15 Glasbene uganke - 18.00 Aktualnosti - 18.15 Zvočni razgledi - 18.45 Na mednarodnih križ-potjih 19.00 Lahko noč, otroci! -
19.15	J. Svete - 20.00 črnske duhovne pesmi 20.30 Dobimo se ob isti uri 21.15 Oddaja o morju -22.10 Baletna glasba - 23.05 Literarni nokturno.
Ital. televizija
12.30	Poljudna znanost - 13.00 Roditeljski krožek - 13.30 Dnevnik - 16.30 Konjske dirke - 17.00 Program za najmlajše - 17.30 Dnevnik - 17.45 Program za mladino - 18.45 »Beneški solisti« -
19.15	Znanost - 19.45 Šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 TV aktualnosti - 22.00 Film »Izbira« - 23.00 Dnevnik.
II. kanal
18.00	Nikoli m prepozno - 18.30 Angleščina - 21.00 Dnevnik - 21.15 M. Soldati: »I bei tempi del sciur Dino« - 22.15 Leto 1968: ZDA-SZ.
Jug. televizijo
17.25, 20.00 m 23.35 Poročila -
11.30	in 16.10 Osnove splošne izobrazbe -	17.30 Moj prijatelj
Flick — film za otroke - 18.00 Obzornik - 18 20 Mladinski koncert - 19.05 športna oddaja • 19.35 Srečanje z L. Wisiakovo - 20.35 Paisa — ital. film - 22.35 M. Bravničar: Kralj Matjaž in P. I. Čajkovski: Koncert.
PRIMORSKI DNEVNIK
4 —
19. januarja 1961
SPOROČILO IZ RIMA
Odobreno posojilo 132 milijonov za stanovanja in kanalizacijo
Potreba po ljudskih stanovanjih v Gorici je še zelo, občutna
Državni podtajnik v notranjem ministrstvu Remo Gaspari je sporočil občinski upravi v Gorici^ da sta bila odobrena dva predloga* občinskega sveta za najetje posojila pri glavni komisiji za krajevne finance v Rimu. Prvi predlog predvideva gradnjo 16 ljudskih stanovanj za skupni znesek 32 milijonov, drugi pa finansiranje mestnih kanalizacijskih del, odnosno njihovo dopolnitev za 100 milijonov lir.
Z dodelitvijo teh dveh posojil bo morda v kratkem omogočeno začeti z izvajanjem teh dveh del po načrtu, kot ga je odobril občinski svet. Posebno važnost ima načrt za gradnjo 16 ljudskih stanovanj na področju goriške občine, saj je prav po takih stanovanjih največja potreba in tudi povpraševanje. Najboljši dokaz za to je položaj v Ul. Ascoli, kjer je cela vrsta hiš, v katerih še vedno stanujejo ljudje, čeprav obstaja nevarnost, da se jim nekega dne strop ne sesuje nad glavo. Seveda bo teh 16 stanovanj komaj prvi korak k postopni globalni rešitvi stanovanjskega problema na področju goriške občine.
Partizanski borci iz Vidma na obisku v Novi Gorici
Petčlanska delegacija združenja bivših partizanov ANPI iz Vidma je bila včeraj na prijateljskem o-bisku pri občinski Zvezi borcev v Novi Gorici. Videmsko delegacijo je vodil njen tajnik Vincenti, Novogoriško pa njen predsednik Albert Rajer.
To je bil že drugi prijateljski se-
MniiiiiiiHmiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiii
Gorica
VERDI. 17.15: «Simfonia di guer-ra», C. Heston in M. Schell. Ameriški kinemaskop v barvah.
CORSO. 17—22:	«Millie», J. An-
drews in M. Moore. Ameriški kinemaskope v barvah.
MODERNISSmO. 16—22: «Un cor. po da amart«, E. Hathanael in Th. Roubanis. Grški film; mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE. 17.00: «L’assassino ve-nuto dal passato», V. Afric in P. Petersen. Proizvod Bosna film iz Jugoslavije.
VITTORIA. 17.15—21.30:	«Paradiso
Hawayano», E. Presley in S. Feigh. Ameriški barvni film.
Tržič
AZZURRO. 17.30-22: «Vado, l’am-mazzo e torno«, E. Dynes in G. Hilton; kinemaskope v barvah.
EXCELSIOR. 16—22: «Laren», G. Moschin in K. Baker; kinemaskope v barvah.
PRINCIPE. 17.30—22: «Riflessi» in un occhio d’oro», Liz Taylor in R. Burton. Kinemaskop v barvah.
Ronke
RIO. Zaprto.
DEŽURNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna CRISTOFOLETTI na Travniku, tel. 29-72.	»
TRŽIČ
Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna «A1 Redentore« dr. Enneri in De Nordis, Ul. F.Ui Ros-selli 21; tel. 72340.
RONKE
Ves dan m ponoči Je odprta lekarna «AlTAngelo», dr. Olivetti, Ul Roma 23, tel. 72393
stanek predstavnikov bivših borcev NOB. Ob tej priliki so se pogovarjali o raznih oblikah medsebojnega sodelovanja, ki bi prišle v poštev v bližnji bodočnosti. Med drugim so bili soglasni v tem, da bi organizirali v bodoče več prijateljskih srečanj bivših partizanskih in garibaldinskih borcev, zlasti tistih, ki so se borili na področju Beneške Slovenije in Matajurja. Taka srečanja naj bi pripravili na eni in na drugi strani.
Pokrajinska delegacija na zasedanju v Neaplju
Včeraj zvečer se je pričelo v Neaplju vsedržavno zasedanje Zveze italijanskih pokrajin, v katero so vključene vse pokrajinske uprave. Letošnje zborovanje je posvečeno sedanjemu stanju pokrajinskih u-prav, zlasti v zvezi z napovedano ustanovitvijo dežel in, kar je še važnejše, tudi v zvezi s slabim finančnim stanjem v katerem se nahaja večina pokrajinskih uprav in iz katerega ni videti izhoda. Ena izmed najbolj naprednih reform, ki jih mora Parlament izglasovati še v tej zakonodajni dobi, je namreč psihiatrična reforma. Ta reforma je zelo nujna, saj bo bolnikom vrnila status človeka. V Gorici se n. pr. ta reforma že izvaja nekaj let. To pa zahteva izredne stroške s strani pokrajinskih uprav, saj je treba v velikem številu povečati število zdravnikov in ostalega osebja, modernizirati bolniške naprave, itd.
Goriško delegacijo, v kateri so nekateri pokrajinski odborniki, vodi predsednik pokrajinske uprave dr. Chientaroli. Zasedanje bo trajalo do nedelje.
Deželni sedež Agriturist v Gorici
je bil izvoljen prvi deželni odbor te zveze in za predsednika je bil izbran dr. Formentini. Njen sedež je v Gorici, na korzu Italia 17.
Agriturist, katere glavni sedež Je v Rimu, korzo V. Emmanuele 101, si je postavil v svoj program razvoj turizma v kmetijskih predelih, pri čemer naj bi vrednotili tipične kmetijske pridelke posameznih kmetijskih področij v zvezi s turizmom. Prizadevali si bodo tudi za proglasitev zaprtih občin, za športni lov in ribolov ter bodo poskrbeli tudi za pomnožitev divjačine. Zveza ima v svojem programu tudi številne druge pobude v cilju tesnega sodelovanja pri razvoju turizma na podeželju, ki naj bi šlo v korist poljedelstva.
SPOROČILO TRGOVINSKE ZBORNICE
Bencinski boni za 1967 veljavni do konca januarja
Trgovinska zbornica v Gorici sporoča, da je veljavnost bonov proste cone za bencin in nafto, ki so bili izdani kot zadnji obrok za leto 1967 podaljšana do 31. januarja. Imetniki takih bonov naj se podvizajo, da čimprej dvignejo pri svojih dobaviteljih tisto količino bencina ali nafte, ki jim pritiče za lansko leto. Po tem zadnjem roku bodo nakazila za leto 1967 neveljavna.
Kot znano so že enkrat podaljša li veljavnost takih nakazil do 29. t. m. sedaj pa so jih še enkrat podaljšali, da bi dali možnost za njihovo izkoriščenje tudi tistim zamudnikom, ki tega še niso storili
Danes popoldne v Sovodnjah pogreb Janeza Devetaka
Danes popoldne ob 15. uri bo v Sovodnjah pogreb uglednega vaščana Janeza Devetaka, po domače
iiuiimiiiiimuiiiiiiiiifuiiiuiiiiimiiummiiiiiiiiiiHiiumiiuiiifiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMitm
SINDIKALNE VESTI
Prizadevanja INAS za socialno pomoč delavstvu
Razgovori za ureditev zadev uslužbencev potrošnih zadrug, pekov in bolničarjev
Državna zveza za kmetijstvo in turizem (Agriturist) je ustanovila svojo podružnico tudi v naši deže-1 li s sedežem v Gorici. Pred dnevi j in na področju socialnega skrbstva,
Pokrajinski odbor INAS — državnega zavodi za socialno pomoč, je imel te dni sejo na svojem sedežu v Gorici, Ul. Roma 20. Ob tej priliki so odborniki proučili delovanje te ustanove na Goriškem v lanskem letu.
Predsednik INAS Padovan je poudaril važno delo, ki ga opravlja ta ustanova na socialnem področju ter izrazil željo, da bi se to delovanje letos še bolj povečalo in okrepilo, v korist in zaščito delovnega človeka in njegovih pravic.
Pokrajinski ravnatelj INAS Colel-la je v svojem poročilu poudaril velik odmev pri delavstvu in v social, nih krogih na Goriškem, ki ga je imel pokrajinski sestanek za proučevanje socialne varnosti, ki so se ga udeležili številni izvedenci te stroke.
Inas si je lani prizadeval za rešitev številnih nezgodbenih zadev
OKRAJNO SODIŠČE V GORICI
Prodala sta šivalni stroj in obdržala izkupiček
Lastnica plesne dvorane ni bila dolžna plačati socialnih dajatev za godbenike
Goriški okrajni sodnik dr. Balani je včeraj dopoldne obravnaval med drugim tudi zadevo 37-letnega Lu-igija Bertolisija iz Vidma, Ul. La-tisana 40 ter 37-letnega Maria De Marca iz Vidma Ul. Repetella. Pri razpravi je bil prisoten samo Ber-tolisi.
V obtožnici je rečeno, da sta se dne 12.»januarja lani predstavila v trgovini Alberta Picottija na korzu Italija 41 v Gorici, ki je zastopnik za šivalne stroje Necchi. Tam sta našla samo vajenko Renato Biancuzzi, katero sta prepričala, da jima je v dobri veri izročila električni šivalni stroj v vrednosti 206 tisoč lir češ, da sta od Picottija pooblaščena za prodajo. Pozneje ju ni bilo več na spregled in ker stroja nista plačala, je Picotti proti njima vložil ovadbo. Sodnik je oba obtožeflca obsodil na po 6 mesecev zapora in 20 tisoč lir globe. Za
Bertolinija pa je kazen pogojna. Branil ju je odv. Alesani iz Vidma.
Pri drugi razpravi se je morala zagovarjati 48-letna trgovka iz Gradiške, Edvige Cian, iz Ul. Roma 34 pod obtožbo, da ni plačala prispevkov za igradnjo delavskih stanovanj v korist nekaterih godbenikov, ki jih je najela za svoj lokal «Dancing Daltucci« v Ločniku, bivša dvorana Corallo. Sodišču jo je prijavila inšpekcija za delo iz Gorice. Obtoženka je izjavila, da godbeniki, gre za godbeni ansambel «1 lords«, niso bili njeni uslužbenci, ampak so tvorili samostojno in neodvisno skupino, iz tega razloga nima obveze plačevati zanje socialne ali kakšne druge prispevke.
Sodnik je to njeno argumentacijo, ki jo je branilec dr. Portelli še podkrepil, upošteval in jo oprostil, ker ni zakrivila kaznivega dejanja.
Državni tožilec dr. Battello; sodnik dr. Balani, zap. Nodetti.
s posebnim ozirom na samostojne sloje kot so trgovci; dalje za pokojninske zadeve ter za zadeve neposrednih obdelovalcev in spolovinarjev. Uspešno je bilo njegovo delo pri sporu za nameščence pr: statvah v podgorski tekstilni tovarni za priznanje poklicne bolezni, ker povzroča ropot strojev oglušitev tistih, ki so dalj časa pri njih zaposleni. V sporočilu se omenja tudi podpis pogodbe s civilno bolnišnico v Gorici in ono v Gradežu ter pomoč, ki jo je Inasu nudil sindikat CISL. Ustanova deluje po vsej pokrajini tudi preko svojih podružnic v Krminu, Tržiču in Gradiški. Poročilo se zaključuje z željo, da bi bilo delo ustanove v letošnjem letu še bolj uspešno Odborniki so ga odobrili soglasno.
Pred zaključkom seje so odobrili še program za okrepitev socialne asistence te ustanove zlasti preko študijskih sestankov in zborovanj delavcev, na katerih naj bi jih podrobneje seznanili z delovanjem INAS.
Potrošne zadruge — Na sestanku s sindikalnimi predstavniki so se sporazumeli, da se bodo delodajalci ponovno sestali s sindikati dne 26. t. m. potem ko bodo proučili nove predloge za ureditev plač u-službencev te kategorije.
Stavka pekov. — Ker delodajalci niso prišli na sestapek, ki je bil sporazumno odločen za nadaljevanje pogajanj, je napovedana vsedržavna stavka kategorije dne 31. t.m.
Bolničarji. Danes 19. januarja, bo v Rimu sestanek sindikalnih predstavnikov kategorije in upraviteljev bolnišnic na predsedstvu vlade, kjer naj b: potrdili sporazum od preteklega novembra.
Nezgoda zidarja v Ul. Palladio*
Na gradbišču nove zgradbe v Ul. Palladio v Gorici se je včeraj ponesrečil 33-letni zidar Lucijan Le-nardi iz Farre Ul. Pitteri 8. V civilni bolnišnici so mu ugotovili rano na sredincu in prstancu leve roke ter so mu nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v 15 dneh.
Lenardi, ki Je solastnik gradbenega podjetja «Impresa edile arti-glana« iz Farre, je padel, ko je nosil cevi za zidarsko ogrodje, se pri tem spotaknil in ranil.
Fajtovega. Pokojnik je dočakal 79 let ter je umrl v sredo zvečer od 23. uri na svojem domu, po daljši bolezni. Pogrebni sprevod se bo odvil izpred hiše žalosti na domače pokopališče v Sovodnjah.
Pokojnik je bil zaveden slovenski kmetovalec in tudi njegova družina se je vedno udejstvovala v naprednih društvih in organizacijah. Zapustil je ženo Milko, ki je med drugim poverjenica Podpornega društva; hčerki Anico in Mileno, obe znani prosvetni delavki ter sina Markota, ki med drugim deluje v domačem športnem društvu. Pokojnik je bil med drugim stalen naročnik «Soče» in pozneje Primorskega dnevnika ter je v prostem času rad prebiral napredno čtivo.
Prijatelji in znanci izrekajo priza. deti družini iskreno sožalje, kateremu se pridružuje tudi naše uredništvo.
CHARLES EXBRAYAT
34.
Drugič v Sevilli
Ali ni bolj pametno, bolj logično sklepati, da Je Marija ikoj po našem odhodu poslala Juana, da je svojega zaščit-ika obvestil o nevarnosti, v katero bi Esteban lahko spravil rganizacijo? In Juan je spremil dofta Alfonsa do «Carabele el Cristo« Tja sta šla skupaj — le tako se Je dalo razložiti, a sta Estebana presenetila. Medtem ko je don Alfonso z njim ovoril, ga je Juan udaril od zadaj. Preden se je zrušil, je steban zgrabil Percela.	,
Tako sem bil ponovno na tleh. življenje je takšno, kakršno s, in nič ga ne more spremeniti. Na vsak način sem končno a sledi. Arguthnot je imel prav: dofta Josefa in njen mož sta lana tolpe. In Marijo imajo kot za svojo hčer; sokrivki lah-
0	zaupajo... Toda zdaj ni bilo več časa, da bi me skrbelo
1	Marijo, moral sem se lotifi bolj nujnega posla. Ali naj grem Femandezu in mu povem ime Estebanovega morilca? Toda,
idi če bi našli zeleno Alfonsovo obleko, kam bi vse to pri-eljalo? Bolje je, če pustim ubijalca še nekaj časa pri miru l poizkušam zvedeti, kakšno vlogo ima v bandi. Sklenil sem, a bom šel k Percelovim. Njihovo nezaupanje — ki ga je [arija morda že vzbudila — bom uspaval tako, da bom igral eumnega zaljubljenca. Tako bom lahko delal po svoje. Hitro em se odpravil — bližnja akcija me je iztrgala iz razmišlja-ja o moji nesrečni ljubezni.
Skušal sem se prebiti čez trg San Francisco, toda ni šlo; »m se je pomikala procesija Marijine bratovščine in njenih
črnih spokornikov. To je bila stroga bratovščina — procesije ni spremljala nobena godba. Krenil sem po Ulici Tetuan in hotel prečkati Sierpes ob Ulici Rioja, toda po tej glavni prometni žili se je pomikala bratovščina «Jesus ante Caifas«, pred njo Je korakala godba Rdečega križa. Moral sem se vrniti. Po Ulici Velasquez sem prišel na Campano, kjer pa sem naletel na procesijo bratovščine «Jesus de las Penas», ki se je že zlivala Sierpčs. Odšel sem proti Cuni, kjer je imel don Alfonso svojo trgovino.
Ko me je zagledala na pragu, se je dofta Josefa začudila in -- ali se mi je tako samo zdelo? — na njenem obrazu sem opazil senco vznemirjenja. Takoj moram namreč povedati, da se je ves čas mojega obiska odlično obvladovala, svojo vlogo je — skratka — igrala zelo dobro.
«Don Jose, kako ljubeznivo, da ste nas prišli obiskat!«
Med kramljanjem me je povabila, naj vstopim.
«Ali ne boste šli pogledat procesij?«
«Seflora, reči vam moram, da sem že utrujen...»
«Sedite, poklicala bom moža,..»
Pustila ltoe je in šla po moža. Ne vem, ali sem tako želel, toda imel sem vtis, da moža predolgo išče. Seveda sem takoj sklepal, da se dogovarjata, kako naj se zadržita, in da premlevata, zakaj sem prišel. Don Alfonso se je obnašal kot največji prijatelj, opravičil se je, da sem moral dolgo čakati, toda’bil Je v skladišču na drugi strani dvorišča, kjer je pravkar pripravljal pošiljko blaga. To skladišče si moram brezpogojno v najkrajšem času ogledati.
Očitno sta Percelova pričakovala, da bi jima čimprej povedal, po kaj sem prišel. Ko mi je ponudila muškata, me je dofta Josefa pogledala, kot da čaka, naj to čimprej storim. Bil sem zadovoljen, da sem Ju lahko nekoliko mučil. Užival sem že ob misli, kako bi se spremenila, če bi popolnoma mirno povedal, da sem prišel dofta Alfonsa obtožit za umor. Toda za to zadovoljstvo še ni bil čas.
«Dovolil sem si, da vas nadlegujem ..»
Vesti iz Tržiča
Priprava gospodarske konference — Včeraj dopoldne je tržiški župan Romani sprejel univerzitetnega prof. iz Trsta Calcaterro, kateremu je poverjena naloga, da pripravi poročilo za nameravano konferenco o gospodarstvu tržiškega okraja. Sporazumeli so se, da bodo sklicali za 8. februarja ob 18. uri v Tržiču sestanek gospodarskih, sindikalnih in drugih predstavnikov za razgovor o tem problemu. Popoldne je Vnel prof. Calcaterra podoben sestanek Ka županstvu v Ronkah s predstavniki iz Ronk in Starancana.
Iz Bolnišnice — Včeraj so pridržali za 10 dni na zdravljenju 24-let-nega Marjana Vatovca iz Trsta, ki se je pri padcu udaril na čelu ter si zlomil tudi nosno kost.
Prometna nesreča mehanika iz Štandreža
Ko se je včeraj popoldne peljal 28-letni mehanik Bruno Puia, ki stanuje v štandrežu, Ul. Matajur 2, s svojo vespo po Ul. Trento, se je na križišču z Ul. Donizetti srečal z nekim avtom. Med obema voziloma je prišlo do trčenja, pri katerem je Puia padel in se poškodoval. V goriški civilni bolnišnici so mu nudili prvo pomoč zaradi odrgnjen j po udih in udarcev v glavo. Okreval bo v 7 dneh.
I Za «Pokal Duca d’Aosta»
Ponoven podvig Patricka Russela
TRBIŽ, 18. — Francoz Patrick Russel je ponovil včerajšnji podvig v slalomu in je osvojil danes prvo mesto tudi v veleslalomu za pokal «Duca d’Aosta», ki je bil ob udeležbi 140 smučarjev iz 19 držav na 2200 m dolgi progi z 72 vratci in s 520 m višinske razlike.
Tudi danes je borba za zmago potekala v glavnem med Russelom
in Američanom Chaffeejem, ki pa se je moral zadovoljiti s tretjim mestom.
Francozi, pa čeprav so se predstavili v Trbižu z mladinsko ekipo, so lahko popolnoma zadovoljni. Russel je dvakrat zmagal, Hen.
Francoz Patrick Russel
ry Duvillard pa je bil danes celo četrti. Manj je zadovoljil Norvežan Mjoen, domače navijače pa je najbolj razočaral svetovni prvak v slalomu Carlo Senoner, ki je zasedel nič manj kot deseto mesto. Sicer ima tudi nekaj opravičil, predvsem zaradi nepopolne priprave in zaradi poškodb. Najboljši od Italijanov je bil Piazzalunga, ki se je uvrstil na osmo mesto pred rojakom Pier Lorenzem Clataudom.
Izid današnjega tekmovanja v veleslalomu je naslednji:
1.	PATRICK RUSSEL (Fr.) 2’22”43
2.	Sepn Heckelmuller (Z. Nem.)
2’23”95
3.	Rick Chaffee (ZDA) 2’24”14
4.	Henry Duvillard (Fr.)	2’24”57
5.	Haakon Mjoen (Norv.) 2’24”77
6.	Olle Rholen (Šved.) 2’25”05
7.	Otto Tschudi (Norv.) 2’25”27
8.	Bruno Piazzalunga (It.) 2’25”46
9. Pier Lorenzo Clataud (It.) 2’25”50
10.	Carlo Senoner (It.) 2’25”60
11.	J. Noel Augert (Fr.) 2’25”95
12.	J. Louis Ambroise (Fr.) 2’26”18
13.	Giuseppe Compagnoni (It.) 2’26”37
14.	Michele Stefani (It.) 2’27”18
15.	Michel Bozon (Fr.) 2’27”21
16.	Lasse Hamre (Norv.) 2’27”69
17.	Michel Datwyeler (Šv.) 2’27”81
18.	Alain Blanchard (Fr.) 2’27”86
19.	Klaus Heifler (Av.) 2’27”91
20.	Felice De Nicolo (It.) 2’27”96
SPDT
organizira v nedeljo, 21. t. m.
v Cmem vrhu tekmovanje v veleslalomu, ki bo služilo tekmovalcem FISI kot trening, ostalim pa kot priprava za nastop na II. zimskošportnih igrah. Tekem se lahko udeležijo vsi, dobri in manj izkušeni smučarji, ker bodo prireditelji razdelili prijavljene v kategorije. Posebno vabimo na tekme udeležence letošnjega zimovanja v Kranjski gori.
Vpisovanje še danes v Ulici Geppa 9/II.
SMUČARSKI TEČAJ
V Cmem vrnu se bo v nedeljo, 21. t. m., začel začetniški in nadaljevalni smučarski tečaj.
Vpisovanje v Ul. Geppa 9/IL
IZLET V ČRNI VRH
Ob priliki tekem v veleslalomu in začetka smučarskega tečaja organizira SPDT izlet z avtobusom v Cmi vrh.
Vpisovanje v Ul. Geppa 9/II.
iiiiiiiiiiiiiKiiiuiiiiHiiiimiiiiiiiliiiiiiiiiiiimuiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimmiiniii1
rmmum tenu
Po 6. kolu B lige
Možnost Bora
(in drugih)
za vstop v A ligo
Edi Bole najboljši igralec
Tržaška ekipa CGS je izločena iz borbe za osvojitev prvega mesta. Vsaj tako bi moralo biti. Ostaneta še Brooklyn Treviso in Bor. Katera od dveh ho zmagala in napredovala v A ligo? Odločala bo povratna tekma z Brookijmom, ki jo bodo borovci odigrali v Trevisu 24. marca. Znano je, da je Brooklyn že premagal Bor v Trstu z rezultatom 6:3. Zelo težko bo zato premagati Brooklyn v

mi iii mil iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiili
ALPSKE SMUČARKE V BADEASTEINU
Oddolžitev Francozinj: Steurerjevi prvo mesto
BADGASTEIN, 18. — Francozinje so se danes pošteno oddolžile Avstrijkam in so v slalomu za «Srebmi vrč« zasedle nekaj odličnih mest. Prvi dve sta pripaili Steurerjevi in Marielle Goit-schellovi, Isabelle Mir pa je bila peta. Edino Avstrijki Gertrud Gablovi se je posrečilo zasesti tretje mesto, medtem ko je včerajšnja zmagovalka v smuku Pal-
lova pristala na trinajstem mestu, j 14. Suzanne Chaffee (ZDA) 95”48 Izid tekmovanja žensk v slalomu i 15. Christine Beranger Goitschel
(Fr.)
je naslednji:
1.	FLORENCE STEURER 91 "25 (43"49+47”76)
2.	Marielle Goitschel (Fr.) 92”34 (45’T3+47”21)
3.	Gertrud Gabi (Av.) 92”45 (44”88 +47”57)
4.	Rosy Fortuna (ZDA) 93”20 (44”40+48”80)
5.	Isabelle Mir (Fr.) 93”25 (44”83 +48”42)
6.	Wendy Allen (ZDA) 93”36 (44”99 +48”37)
7.	Femande Bochatay (šv.) 93”77 (44”96+48”81)
8.	Judy Nagel (ZDA) 94"01 (45”66 +48 ”35)
9.	Roby Moring (ZDA) 94"65 (45”79+48”86)
10.	Erika Skinger (ZDA) 94”65 (45"79+48”86)
11.	Kiki Cutter (ZDA) 95"08
12.	Gina Hathom (VB) 95”10
13.	Olga Pall (Av.) 95"32
(Fr.) 95”97 20. Giustina Demetz (It.) 97”64 (47”09+50”55) itd.
LESTVICA KOMBINACIJE
1.	Florence Steurer (Fr.) 18,656 t.
2.	Marielle Goitschel (Fr.) 20,990
3.	Olga Pall (Av.) 24,292
4.	Gertrud Gabi (Av.) 39,520
5.	Berni Rauter (Av.) 49,960
6.	Devina Galica (VB) 51,274
7.	Liesl Pall (Av.) 52,905
8.	Judy Nagel (ZDAl 54,748
9.	Robin Morning (ZDA) 55,942 10. Erika Skinger (ZDA) 58,270 itd. LESTVICA ZA SVETOVNI POKAL
1. MARIELLE GOITSCHEL (Fr.) in GERTRUD GABL (Av.) 63 t.
3.	Florence Steurer (Fr.) 47
4.	Isabelle Mir (Fr.) 34
5.	Olga Pall (Av.) 33
6.	Femande Bochatay (Sv.) In Nancy Greene (Kan.) 30
8.	Burgl Faerbinger (Z. Nem.) 28
9.	Brigitte Seiwald (Av.) 25
Trevisu, čeprav je to le mogoče Morda pa CSG lahko premaga Brooklyn na lastnem igrišču, ko ga je že premagal z visokim rezultatom 7:2 v Trevisu? V primeru, da CGS zmaga in da borovci ponovno klonijo Brooklynu, bodo imele vse tri ekipe enako število točk. V takem primeru bo prišlo do troboja med Brookijmom, CGS in Borom na nevtralnem igrišču, če bi se ponovno ponovili rezultati prvenstva, bi bile zopet vse tri ekipe z enakim številom točk. Tedaj pa bi odločala razlika v setih in v primem ponovne izenačenosti bi odločala še razlika v točkah.
Zmaga nad Brookijmom 24. marca pa bi takoj zagotovila borovcem vstop v A ligo. Tekma je še precej oddaljena v času, zato imajo naši igralci dovolj časa, da se začno vestno pripravljati za ta odločujoči nastop. Priporočljivo bi bilo, da bi se borovci udeležili tudi nekaterih državnih turnirjev, kjer bi imeli priliko pomeriti se z najboljšimi italijanskimi loparji.
Lestvica B lige (skupina C) po 6. kolu.
Bor Trst	5	4	1	32	13	8
Brookljm Treviso 5	4	1	32	13	8
CGS Trst	5	3	2	25	20	6
Robur Rovigo	5	1	4	14	31	2
TT Merano	4	0	4	5	31	0
Sestavili smo tudi lestvico igralcev, ki nastopajo v naši skupini. Z veseljem ugotavljamo, da je na prvem mestu naš predstavnik Edi Bole, ki je utrpel samo en poraz. Dobro uvrščen je tudi Edi Ko-
. ODBOJKA
v _______
ZA ZIMSKI POKAL
Drevi ob 20.30 BOR-BREG
šuta. ki je svoj položaj precej popravil v zadnjih srečanjih. Lestvi-
ca pa je naslednja:
1.	Edi Bole (Bor Trst) 14 zmag
2.	Pietro Trifoglio (Brookljm Treviso) 12
Giancarlo Furlanetto (Brookljm Treviso) 12
Edi Košuta (Bor Trst) 12
5.	Luciano Renni (CGS Trst) 10
6.	Fulvio Koch (CGS Trst) 9
7.	Paolo Bettiol (Brookljm Treviso) 8
P. Luigi Grandinl (Robur Rovigo) 8
9. Adrijan Tavčar (Bor Trst) 6 10. Vinicio Divo (CGS Trst) 4 Paolo Grandini (Robur Rovigo) 4
OUvlero Bussani (TT Merano) 4 13 Serglo Birsa (CGS Trst) 2 Antonio Parrozzani (Robur Rovigo) 2
15.	Giuseppe Gretter (TT Merano) 1
16.	Otto Linter (TT) Merano) 0
T—ar
Danes ob 20.30 bo na stadionu «Prvi maj» odbojkarska tekma ženskih šesterk Bora in Brega za zimski pokal.
GENOVA, 18. — Duilio Loi namerava ponovno stopiti na ring? To se že dalj časa govori in vse kaže, da se bivši svetovni prvak welter junior kategorije, ki ima 38 let, že vestno pripravlja. Govori se tudi, da hoče nastopiti proti svetovnemu prvaku Paulu Fuji-ju. Loi je že stopil v stik z genovskim manažerjem Roccom Ago. stinom, ki vesti o ponovnem nastopu bivšega svetovnega prvaka ni ne potrdil ne zanikal.
OBVESTILA
ŠZ BOR
Odbojkarski odsek obvešča, da bodo treningi druge moške ekipe v torkih od 19. do 21. in v četrtkih od 20.30 do 22.30.
Vabimo vse, ki nameravajo gojiti to športno panogo, da se udeležijo teh treningov.
ŠD BREG
bo priredil v nedeljo, 21. 1. 1968, ob priliki gostovanja ženske In moške odbojkarske ekipe v Puli izlet za navijače in prijatelje.
Odhod iz Boljunca ob ob 7. uri. Vpisovanje je pri vaških zastopnikih društva.
Iz tehničnih razlogov je
10. redni občni zbor športnega združenja Bor
preložen na 31. januarja ob 20. uri v prvem in v 20.30 v drugem sklicanju.
Takoj sta se uprla. Ne, prav nič ju ne nadlegujem, vedno sta zelo počaščena, če lahko sprejmeta Parižana. Tudi Percelova sta torej dobro igrala.
it.. .najprej bi se vam rad zahvalil za vaš zadnji sprejem, govoril pa bi rad tudi o Mariji.«
Po načinu, kako sta se zravnala, sem ugotovil, da sta postala bolj pazljiva.
«Zelo rad imam Marijo Alguin in rad bi se z njo poročil.«
«Toda mislila sem, da je ta stvar že rešena, don Josč?«
«Saj je, dofta Josefa, le trdne obljube še nimam...»
Sefiora Percel je zakokodakala:
((Koketiranje mladega dekleta, don Jose.«
Debela ženska se je obrnila k svojemu možu in pridala:
«Vse smo take... vprašajte samo dona Alfonsa.«
«Res je, don Jose. Ta. ki jo vidite tukaj, je tratila čas več kot dve leti.«
Oba sta se prisrčno zasmejala. Gotovo sta se potolažila, ko sta videla, da je ta bedasti policaj prišel zato, da bi jima zaupal svoje ljubezenske težave. Kar ponosen sem bil na svojo igro, ko sem trdil, da brez Marije ne bi mogel več živeti, da sem pripravljen na vse, samo da bi jo obdržal, da bi se celo naselil v Sevilli, če bi to zahtevala in če bi seveda našel možnost, da bi za življenje primerno zaslužil. Kazalo je, da ju posebno zadnje besede zanimajo, kajti dofta Josefa me je nežno vprašala:
«Ali je res, don Jose? Vi bi zaradi Marije zapustili vse? Vi bi se odpovedali tudi sedanjemu poklicu?«
«Z veseljem!«
«Dobro. Naša Marija ima srečo, da jo nekdo zelo ljubi. Računajte name ,da bom tej mali lahkomiselki umila glavo. Hočem, da se trdno obveže, preden se boste vrnili v Francijo — in pri nas bomo priredili zaročno večerjo.«
Seveda sem se kar topil v zahvalah. Zatrjeval sem, da ju ne bom nikoli pozabil, da sem se že toliko zadolžil, da jima tega vse življenje ne bom mogel povrniti. Skratka: vsi trije
smo bili popolni hinavci. Ce bi nas kdo videl, ko smo se poslavljali, bi bil prepričan, da smo najboljši prijatelji; dofta Josefa me namreč ni pustila oditi, preden me ni poljubila, don Alfonso pa me je spremil prav do ulice. Zaupno mi je dejal:
«Hvaležen sem vam, don Josč, da ste me po Mariji obvestili o lažnem Nemcu Oberchnerju. Prav gotovo je lopov, ki bi me osleparil, če bi bilo to mogoče, ali pa —■ kdo ve — vlomil v podjetje. Se enkrat hvala In kmalu na svidenje, ali ne?«
Ce bi vedel, kaj ti pripravljam, si tega ne bi želel, mo-žicelj...
Ko sem telefoniral v hotel, so mi povedali, da me je g. Arguthnot povabil na sestanek pri Nuevi Antegueri v Ulici Dos Hermanas. Napotil sem se tja in ga dobil skupaj z Alon-som. Takoj sta me vprašala, kaj se ml je pripetilo. Pripovedoval sem jima o dogodkih v pretekli noči. Zaupal sem jima, kako sem se prepričal, da nosi krivdo za umor Estebana Juan in kako sem ga skušal prisiliti, da bi to priznal. Toda zamolčal sem jima, kaj se je dogodilo med menoj in Marijo. Arguthnot, ki je s svojimi močnimi čeljustmi počasi luščil rake, je samo prikimal. Sele čez čas mi je rekel:
«Tega si vama nisem upal reči, toda že dolgo sem prepričan, da je Juan kriv ...»
Alonso je izpraznil svoj kozarec, že od začetka razgovora me je skrivoma pogledal vsakokrat, ko je mislil, da ga n« gledam.
«To je žalostno, ali ne Jose?«
Postal sem zloben.
«Ne ženim se z Juanom, temveč z njegovo sestro.«
Tudi Charley me je dolgo opazoval, nato pa je rekel:
((Oprostite, toda... ali ste prepričani, da ne delata skupaj?«
Da! Lahko bi Charleyu pritrdil, toda ali naj se Mariji kar tako, javno, odpovem?
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTEOCH1 6, II., TELEFON 93-808 ln 94-638	- Postni predal	559 - PODRUŽNICA:	GORICA: Ulica	24 Mag^o	l/l Telefon 33 82 - UPRAVA:	TRST - UL. SV FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-838, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur-vnaprej,
četrtletna 2 250 Ur, polletna 4.400 Ur. celoletna 8.100 Ur — SFRJ posamezna	ItevUka v tednu	ta nedeljo 50 para (50	starih dinarjev),	mesečno 10	din (lono starih dinar|ev), letno	KX) din (10 000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tlaka Trst 11-5374 — Za
SFRJ’ AD1T DZS,'Ljubljana, Stari trg 8/1, telefon 22-207, tekoči račun pri	Narodni bank) v	Ljubljani — 501-3-270/1	- OGLASI: Cena	oglasov: Za	vsak mm » širim enega stolpca	trgovski 150, flnančno-upravni 250, osmrtnloe 180 Ur. — Mali nglaei 40 Ur beseda — Oglati za tržaško ln
jo riško pokrajino se naročajo prlupravl. — Iz vseh drugih pt krajin Italije prt vSocletš Pubblicltš Itallana« - Odgovorni urednik STANISLAV RENKO - Izdaja ta tiska Založništvo tr»n<keea fl*ka Trst