Razne novlce. * Iiuenovanje. Pravni praktikant pri mariborskem okrožnera sodišču, dr. Henrik Schreiner, jeimenovaa avskultantom. Osebna vest. Stajerski deželni odbor je imenoval deželnega' živinozdravniika Alojzija Komersa v Cmureku za živinozdravnika v Žal«u. * V kn. šk. dijaško semenišče v Mariboru so bili letos na novo sprejeti iz II. gimn. razreda: Janez Drev iz Šrnartna na Paki, Janez Granfola iz Sv. Lovrenca v Slov. gor,, Ivan Grebenšek iz Šoštanja, Frano Jazbinšek iz Sv. Vida pri Planini, Janez Lukman iz Ormoža, Karoi Prelog iz Sv. Jurja na Sčavnici, Janez Veber iz Frama, in Anton Zemljič iz Kapele pri Radgoni; iz 111. razreda: Anton Hrastnik iz Dobja; iz V. razreda: Janez Goršič iz Svetinj. * Dne 8. septeinbra v St. Ilj! Vspored slavnosti otvoritve ,,Slovenskega Doma" v Št. Ilju na praznik rojstva Marijinega dne 8. septembra: 1. Ob !42. popoldae slovesen sprejem došlih društev in gostov na kolodvoru; nato vhod v St. Ilj pred ,,Slovenski Dom". 2. Ob 2. uri veSerniee. 3. Po veeernicah, pred ,.Domom" pozdravi došla društva in goste župan gospocl Thaler. 4. Blagoslovljenje ,,Doma". 6. ,,Lepa naŁa domovina," godba, 6. Deklamacija. T.Pesem: ,,Slovenski Straži." 8. Slavnostni govor: predsednik ,,Slovenske Straže" prof. Evgen Jarc iz Ljubljane. 9. ,,Naprej zastava Slave", godba. 10. Nastop ,,Orlov". 11. Ljudska veselica z raznimi zabavami, petjem, besedarai, borbe s konfeti, šaljiva pošta itd. Postavljeni bodo razni šotori: turški bazar, kavarna, cvetlicnjak^ vinarna, shramba za pecivo itd. Sodelujejo šentiljske, mariborske in okoliške Slovenke. Nastopilo bode vefi pevskih zborov. Godbo preskrbi dobro znana sp. štajerska godba. Pri slavnosti bodo posebni reditelji, ki se bodo spoznali po belih trakovih. Ce bo vozil poseben vlak iz Ljubljane, se bo to v ,,Straži" in ,,Slovencu" pravočasno naznanilo. Več društev iz Slov. gorio se pripelje na okrašenih vozovih. Slavnost se vrši ob vsakem vremenu. Vsem udeležencem že vnaprej klicemo: Dobrodošli! — Pripravljalni odbor. * Dne 11. sept. vsi v Trbovlje! Ta dam se bo blagoslovil nov ,,Društveni Dom", ki je tretji na Sl. Stajerskem. Kako pa bo zgledala cela reč? Ob S10. uri se bodo zbrali vsi gostje pred cerkvijo, kjer boiio i.sti pozdravljeni. Ob 10. uri se bo zafielo cerkveno opravilo, cerkveni govor bo imel naš vrli državtu in deželni poslanec g. dr. Anton KoroŠeo, nai-j bo sv. maša. Po cerkvenem opravilu bomo Sii pred ,,Driištvem Dom", ki se bo blagoslovil. Takaj bodemo prisegli, da hočemo ostati zvesti veri, doniovim m cosarju, kakor nas bo navduseval naŠ državi.i in dož. posl&nec g. dr. B e n k o v i 6. — Ob 2. uri pop. bodo v eerkvi pete litanije, oL M. uri pa boš viuti tarn za ,,Društvenim Domom" na ParašuhovemtravJiku kmecke in delavske mladeniče, kako lepo v redii znajo nastc- u pri telovadbi. Isastopili bodo krščfcusK-i mladeiiiči Orli, ki hočejo postati enkrat pravi krščanski nio^je.. Ko bo telovadba končana, se začne Ijuaska veselica. Torej na svidenjc 11. septembra v Trbcv'jah!, * Draginia. Cene živini so še vedno na višini, seveda z majhnimi premikljaji navzgor in navzdol, kakor je to pri tej trgovini samoumevno. Mesto Dunaj in vlada sta znižala vozne tariie za Dunaj, kjer potrebujejo najveC mesa. Zastopniki kmetov so seveda s tem popolnoma zadovoljni, čeprav se spominjajo, da vlada ni bila tako nagla, kadarkoli se je Šlo za stiske kmečkega stanu. V kmečkih krogih se pridno apitira za povzdigo živinoreje ter se misli tudi na to, kako spraviti več mlade živine iz drugih krajev v naše hleve. * Denarni polom preti nemški krščansko-socialni stranki na Koroškem. Monsignor Kayser je vodil veliko sirotišče. Pokrival je stroške z milodari. Ker so bili ti majhni, začel je snovati različna gospodarska podjetja. Začel je lesno trgovino, sezidal pivovarno, postavil hotel itd. Denar je iskal pri celovški zvezi nemških zadrug, kateri je načeloval monsignor AVeiss. Ta mu je brez vednosti odbora in proti pravilom posodil 1,900.000 K proti vknjižbi na ta razlifina podjetja, in sicer na zadnje mesto. Podjetja pa ne nesejo toliko, kakor je bilo proračunjeno. Kavser je prišel tudi v roke nekaterih brezvestnih mešetarjev, in tako preti sedaj koroškim Nemcem velik denarni polom. Weiss je zbežal, Kayser je zaprt. — Pouk za nas: 1. Nikdar se spuščati v podjetja, za katerih vodstvo ni sposobnib in pošteniti mož; 2. v denarnih zavodih nikomur zaupati, ampak strogo izvrševati naclzorovalno pravico. Vsaka zadruga ima nadzorstvo, katero naj vestno vrši svojo nalogo. * Nemška prevzetnost. Tudi najbolj mirna slovenska kri se mora, razburiti, če izve za dogodek, kakor se je doigral te dni v Storah pri Celju. Na železnično postajo v Storah je bil prestavljen neki slovenski uradnik. Miren človek, ki je prišel v Store, da bi opravljal tamkaj vestno in pošteno svojo službo. Toda nemčurjem je vzrastel greben na slovenski zemlji že previsoko. Posilinemški Storani so pokazali slovenskemu uradniku vrata, nočejo mu dati niti hrane niti stanovauja, ker je uradnik sin slovenske matere.. Uradnik mora radi tega hoditi pet kilometrov daleč v Celje jest in spat. Siovenci, tako se dela z nagimi sinovi že sedaj na slovenski zemlji. Vzdramimo se! ; * Liberalna narodnost. Ker je bil imenovan nadueitelj Heric v Cirkovcah za okrajnega šolskega nadzormka v ptujskem okraju, so celjski listi sramežljivo zajavkali, da baje Heric ni narodno dovolj zanesljiv. Je pač kri od njihove krvi! Toda zanimiv jše še pride! Izvedelo se je sedaj, da je neki liberalni poslanec naravnost delal In se trudil za narodno nezanesljivega Herica ter s tem na veliko veselje nemške vlade preprečil imenovanje slovenskega učitelja za nadzornika, za kojega so se potegovali naši slovenski kmečki poslanci. Velika hinavščina pa je, če liberalei Herica javno napadajo, za krbtom javnosti pa zanj delajo. Vsakemu poStenemu človeku se mora gabiti družba takih hinavcev. * Liberalnl šolniki postajajo vsak dan bolj drzni. Na Goriškem se prepoveduje dajati poljubovati šolski mladini svetinjo sv. Alojzija, vzora krščanske mladine; iz kipov se trga sv. Alojziju lilija, znak nedolžnosti, iz rok in šolsMm deklicam se trga svetinjica Brezmadežne Device z vrata in se meče v pljuvalnike, Ko slišimo take gi ozovitosti, se nehote vprašarao: Kam jadramo? Pruvočasno je treba slovensko krščansko lj,ud ;tvo t>pozorit(i, kaka nevarnostl proti vzgoji njegove mlacUne. Seveda na to nevarnost na bodo opozarjali hsti, kakor ,,Stajerc", ,,Sloga" in ,,N. List". Zato pa tudi ne smemo pripustiti, da bi taki listi zahajali v slovenske krščanske hiše., Ti molčijo, ko se bliža sovražnik. * Vraz-Gaj. Liberalcem ni prav, da je bilo na Vrazovem slavlju toliko ljudstva, a premalo frakarjev. Naj se spomnijo ti ljudski prijatelji, kako je bilo lani ob tem času v Krapini na Gajevi slavnosti. Saj je bil tam sam Ivan Hribar in precej drugih zastopnikov takozvane inteligeflce. Bilo pa ni nič — ljuidstva. In zato so potsm liberalni hrvaški listi javkali in krapinski časnik je nazval celo slavnost telo brez krvi, meso brez kosti. Liberaleem pač ni moči ustreči. Zato jih pa tudi krnet ne mara. * Prijatclje kmeta se kažejo zopet prav jasno celjski liberalci. Mariborski občinski svet je zadnji teden sklenil, pozvati viado, da pospeši uvoz živine iz Rusi.|C in Srbije, ter izrekel željo, da bi se ista dovažala tudi v Maribor. Celjski ,,Narodni Dnevnik" pa s tem sklepom Se ni zadovoljen, ampak v št. 194. zahteva tudi uvoz srbske in rijaiunske živine v vsa spodnještajerska mesta in trge Kaj poreCejo k temu liberalai poslanci Ploj, Robiek in drugi? Ali bodo zatajiii rfvoje hste? * Kmet. šola v Št. Juriju. Iz St. Jurija ob juž. žel. se nam porofta: Na naši kmetijski šoli se je sklenllo dne 27. t. m. z javno skušnjo prvo Msko leto. Dežela je bila zastopana po deželnem odborniku grofu Franc Attemsu, vlada po okrajnem glavarju Wegbauerju, celjski okrajni zastop po komisarju dr. Brešarju, Kmetijska družba po odborniku Rošu, Slovenska kmečka zveza po dež. poslancih Terglavu in VreSkotu, liberalna stranka po dr. Kukovcu. Skušnja je naredila navse navzoče izrednougoden utis, znamenje, da so učiteljstvo in ufienci z veseljem in vestnostjo izrabljali 6as šolskega leta. Ravnatelj Belle je odhajajočiin gojencem obljubil, da jim je Šola tudi zanaprej odprta za vsak nasvet, grof Attems pa jih je bodril, da naj se ne izneverijo kmečkemu stanu, temveč se mu s pridnostjo in navdušenjem posvetijo. Vse je bilo zadovoljno, ko se je konSala prva javna skušnja na naši kmetijski šoli. Mariborski okraj. rn Hotinja yas. Shod, kije bilboljpičlo obiskan, otvori g. drž. posl. Pišek, ki povdarja namen zborovanja, ter podeli besedo gospodu nadrevizorju Vlad. PuSenjaku. Govornik razpravlja o vzrokih sedanje draginje mesa in živine ter govori obŠirno o skupni prodaji živine in o pospeševanju živinoreje. Nato govori gospod dr.i Leskovar o davkih. Zborovalci so pazno sledili govornikom in zaHtevali, da se sličen shod priredi v Račah ali Slivnici in zanj razvije velika agitacija. m Št. Ilj v Slov. gor. Nova nemška Šola. Nemški šulferajn hočo v Ciršaku postaviti novo Šolo. Po prizadovanju protestantovskega učitelja Gordona v Št. Ilju, je dal neki, iz tujine priseljeni Franc Zechner, svojo hišo Šulierajnu v najem, da se preuredi za nemško šolo. — Veliko razburjenje je nastalo vsled te novice po našem Ciršaku in Selnici. Ne samo Slovenci, ampak celo poSleni Nernci so odločni nasprotniki nove šole, za katero se trudi najbolj gori omenjeni protestantovski ufiitelj Gordon. Naše zavedno obmejno ljudstvo, katero se tu ob Muri že tako dolgo bori za to, da si ohrani dedno zemljo v svoji lasti, to naše ljudstvo ne raara take Šole, v kateri bi se ne poučevalo v materinskem, to je slovenskem jeziku. — Mnogo žalostnih vzgledov že imamo, da nemška Šola slovenski deci ne da tega kar ji je za življenje tako neobliodno potrebno. Mnogo otrok, ki zapustijo nemško šolo, ostanejo duševni revfiki, ki ne znajo ne slovenski, pa ne nemški pisati in čitati, Poglejte dragi stariši, koliko ljudi, ki ne znajo čitati in pisati, so nam že vzgojile nemške Šole. Ko pride tak clovek med svet, kako hudo se mu godi; navadno proklinja svoje stariše, ker so ga pošiljali v nemško šolo. Stariši! Ne prodajajte svojo in svojih otrok srečo za Judeževe groše! — Nameravana nemška šola je delo protestantov. V Št. Ilju so tudi postavili najprvo Sullerajnsko šolo, potem so pa začeli naseljevati protestante, ki izpodrivajo domačine. V Ciršaku in Selnici je vladal dosedaj lep mir in zastopstvo med sosedi. Sedaj bo vrgel šulferajn gorečo bakljo prepira v naš mireii kraj. Gotovo je, da bode Sudmarka začela naseljevati tr.di v Ciršaku protestantske Svabe. — Sulferajn bo sčasoma vzdrževanje te nepotrebne šole obesil občini na vrat. Ogromni stroški bodo zadeli davkoplačevalce. Občina bo morala obeinske doklade zviŠati, in nezadovoljnost bo zavladala med ljudstvom. — Vrli' možje v Ciršaku! Vedno ste zvesto branili svoje pravice. čast in ponos naše vasi! Postavite se z vsemi močmi v bran drzni nakani naših sovražnikov! — Ne dajte se motiti po zapeljivih obljubah nemških lutrovskih hujskačev! Sola, katero hoče postaviti šulferajn v Ciršaku, je zaeetek vaše nesreče in vaših potomcev, je začetek nemira in prepira v vaši občini! Na delo tedaj, da se nakane nasprotnikov ne uresničijo! m Sv. Trojica v Slov. gor. SliSali smo sledeči pogovor, ki vam ga nemudoma telefoniramo: Tujec: Povej mi, ti Francl, zakaj si je pa sezidal vaš pek tako visok dimnik ? — Francl: Ali ne veste, da na ta- kih dimnikih rade štorklje gnezdijo? Tujec: To- rej bi si rad štorklje privabil? — Francl: No, kak pa te! Spuvai si je nadstropje, zdaj mu manjka samo Še otrok, da ne bo preveč prazno v hramu. Tujec: In iakaj pa si je dal naslikati tega pojaca tu gori z napisom ,,heil" ter črnega 8uka na hrastovi veji s tem velikanskim želodom? — Francl: Naši posilinemci bi str&Sno radi imeli nemškega zdravnika v trgu. Ker naš doktor no6e plesati, kot bi oni žvižgali, zato so si narocrti tega tu. Tujec: Ampak kdo jih bo vra- čil, ko ta ne zna drugega, nego hajlati? — Francl: VraSU jili bo pa tisti črni čuk. Požrl bo hrastovo ve- jo z žeJodom vred, ki je znamenje nemštva. Tu- jee: Aha, saj nemškutarstvo je tista bolezen. — Francl: Tisti divji rak, ki razsaja v trgu. Tega jim operiraiDo, potem bo vse zdravo in ne bo nikomur yetf treba prosifi za — ,,Heil". m St. Lenart v Siov. gor. Kako gospodari dosodanji občinski zastop z o b 6 i nskim denarjem? Za danes le nekaj malega. V drugem razredu volilnega imenika je tudi občinska (ehtnica kot davkoplačevalka z direktno dačo K 64 na vedena. Ta davek bi odgovarjal čistemu donesku več tisoč kron, toda naša občina pa je izkazala v občinskem računu za leto 1909 le 295 K 32 vin. dohodkov od občinske tehtnice! Sedaj je mogoče edino dvoje! Ako znašajo dohodki res le 295 K 32vin., potem je dosedanji občinski zastop neresnično priznal dohodke, ter so davkoplačevalci prikrajšani, ker morajo plačati preveč dače za tehtnico! Ce pa je ta davčni znesek 64 K resničen, potem naj nam pa blagovoli slavni občinski zastop povedati, zakaj ni čisti dohodek jasno naveden! Upamo, da bo okrajno glavarstvo napravilo red v tej zadevi! Več prihodnjič! m Sv. Lenart v Slov. gor. Veselica katoliškonarodnih dijakov v iiedeljo, 28. avgusta se je obnesla prav dobro. Dopoldne so se vršila predavvnja, zadevajoča katoliško-narodno dijaštvo in njega stremljenja. Pri popoldanski zabavi smo opazili poleg kmečkega Ijudstva izvanredno mnogo tržkega občinstva, kakor tudi udeležence iz vseh sosednjih krajev, v dokaz, da se Širna javnost zanima za poučno zabavne prireditve naMh dijakov. Igra ,,V Ljubljano jo dajmo" je dobro uspela. Petje je oskrbel šentjurski pevski zbor z znano dovršenostjo. Godbeni del je prevzela Kurnikova godba. Prosta zabava je bila prav živahua in neprisiljena. Pri veselici je sodelovalo požftvovalno domače bralno društvo. Hvala vsem! NaŠim dijakom pa kliftemo: Le krepko naprej med naše ljudstvo v znamenju resnega dela, poštene zabave in pravega napredka! m Jarenlna. Dvajsetletnica bralnega društva obeta biti v nedeljo, dne 4. t. m. lepa slovesnost, kakor malokatera do sedaj. Po pripravah soditi in po navdušenosti, s katero se pripravlja, ne bo ostala veselica za lansko.. Godba ne bo Kocmutova, temveč izborna narodna godba ,,Glasbenega društva" v Mariboru pod vodstvom g. Bureša. Za smeh se bo skrbelo z dobro pripravljeno gledališko igro, v kateri trije študenti pokažejo svoje talente. Med pevskimi tofikami opozarjamo posebno na najnovejšo skladbo ,,Slovenski Straži" katero bo proizvajal domači pevski zbor (okrog 30 pevcev). G. Vladimir P u Š e n j a k pa si je že itak pridobil povsod s svojimi govorniškimi nastopi popolno priznanje naroda. Kdor bo imel srečo, zadene lahko pri tomboli terno. Torej ne zamudite! V nedeljo, dne 4. septembra vsi v 3arenino! m Šmartno na Pohorju. Zadnjo nedeljo je priredil g. deželni poslanec Peter N o v a k pri nas shod. Poročal je zlasti o delovanju poslancev Slov. kmečke zveze v deželnem zboru in živo označil pomen in vzrok obstrukcije in nepopisno delavnost naših poslancev. Zborovaici so prosili g. poslanca pomofii v raznih stvareh. Pred vsem naj bi se skrbelo za nadaljevanje komisijske ceste, potem za napravo občinskih potov, ki so tako slabi, da kmetje v slabem vremenu skoro od doma ne morejo, nazadnje naj bi se prestavile šolske počitnice na drugi čas. — Med celim shoticto je vladalo veliko zanimanje. Gospodu poslancu P. Novaku in vsem poslancem Slov. kmečke zveze izrazila se je zaupnica v veliki navdušenosti. Vse kaže, kako tudi mi Smarčani vstajamo. Oglasili se bodeino zanaprej še večkrat. Ljutomerski okraj. 1 Krlževci. Ko se je v nedeljo, dne 21 avgusta zjutraj hotelo vee vrlih križevskih župljanov peljati v Ljutomer in iti odtod v Cerovec na Vrazovo slavnost, so zahtevali na postaji v Križevcu vozni listek, seveda slovenski. Toda prijazni gospod z rudečo kapo, ki je dal že nekoliko prej prišlemu mladeniču na slovensko zahtevo listek, je pozabil naenkrat slovenščino in zatrjeval prav ,,uljudnc": ,,Ich versteh' nicht bindisch", se nekoliko posmejal in zaloputnil vratca. Ko pa je slišal grožnjo, da gredo vsi brez listka na vlak, se je g. uradnik v zadnjem trenotku premislil in dal vendar vozne listke. Neka žena, ki ni dobila več voznega listka, doma pa ni hotela ostati, je morala plačati kazen in imela v Ljutomeru sitnosti. Tudi se čudijo kmetje bistroumnosti študiranega g. uradnika, ki\bi si ne vedel pomagati v slučaju, da bi ne vedel fclovenščine, na postaji, ki je zadnja pred Ljutomerom, v času, ko prihaja le en vlak, če mii drži kdo desetico pod nos! In res, lepo se ravna. z nami na lastm zemlji, kjer ni razun par privandrancev, ki bi jih lahko preŠteli na prstih ene roke, pa bi jih še ostalo nekaj praznih, nobenega Nemca. Slovenjjrsiški okraj. s Velenjskl posili-Nemci, zlasti Wutti, so hoteli baje ostati kar gori v Wolfsbergu na Koroškem. Tako jim je dopadlo med njih bratci, kjer ni bilo treba slišati slovenske govorice, ne slovenskega petja, ne gledati trobojnice, ampak se je slišalo samo Heil in Heil. In ko pridejo na velenjski kolodvor, pa so morali slišati slovenski govor in petje in gledati trobojnico. Kaj čuda, če so se tako razburili. Seveda, slovenski groš, to je kaj drugega. No, pa povedati sem hotel pravzaprav, zakaj niso ostali v Wolfsbergu. Veste, reklo se jim je: le pojdite nazaj v Velenje, saj so dozdaj Slovenci še dovolj neumni, vas bodo že redili, in kadar vam bo dolgčas, pa zopet pridite, da se nahajlate in se rešite vsaj za kakšno nedeljo slovenščine, od katere vas čez teden ušesa bolijo. s Mislinjska dolina. Naš okraj je osrečen z izvolitvijo novega okrajnega zastopa. Mi davkoplačevalci iskreno želimo novemu zastopu živahnejSega delovanja, posebno v pospeševanju prometa. Cestna politika je danes povsod na dnevnem redu. — Do žel. postaje Dovže, oziroma Turiškaves se Še vedno krvavo pogreša času in kraju primerne cestne zveze. Ves vožnji promet od Mislinja do Slovenjgradca od južne strani je tudi v poletnem 6asu dooela oviran. Kdor ne verjame, naj se pride osebno prepričat. In če ne bo gluh in slep, bo razločno slišal glasne opravi6ene priložbe, jasno videl cestni škandal, kakor ga m para. Konjiški okraj. Konjke — naddiakonija. Za naš kraanolepi trg in za našo staroslovito nadžupnijo je bil 28. avgust t. 1. zgodovinsko poraenljiv dan. Ma prošnjo našega slavnega rojaka, premil. knezoškola Lavantinskega — v sporazumljenju s presvetlim cesarjem — so sv. oce z apostolskira pismom z dnc 4. Jebruarja 1910 našo nadžupnijo povišali v naddiakonijo ter podelili zavse pri-hodnje čase vsakokramemu konjiškemu cerkvenemu predstojuiku naslov ,,arhidiakon" s pravico, posluževati se pri slovesni službi božji Škofovskih znamenj in oblačil, kakor je bilo to že nekdaj v prejšnjih stoletjih, ko so spadale Konjice pod oblast oglejskih patriarhov, ki so imeli tu svoje namestnike ali arhidiakone. — Imenovanega dne je bil sedanji naš obce priIjubljeni nadžupnik Franc Hrastelj v novo čast slovesno vpeljan in blagoslovljen. SliŠne in tako sijajne slavnosti menda v Konjicah še ni bilo, in je najbrž ne bo tako kmalu. Dne 27. avgusta so dospeli prevzv. nadpastir — radostno in navdušeno sprejeti in pozdravljeui — v svoj rojstni kraj. Ze v Poljčanah jih je pričakalo devet duhovnikov, na postajah do Konjic so jih pozdravljali dušni pastirji in verniki, proseči \-isepastirskega blagoslova; v Konjicah na kolodvoru se jim je poklonil svelli knez Hugon Windischgraetz, pri sprejemu pred trgom jih je čakala nebrojna množica vernega ljudstva. Tu so jih z izbranimi in premišljenimi besedami pozdravili: novi arhidiakon z duhovščino, trške gospe in gospodične po Ani Lauritsch, c. kr. okr. komisar Schaffenrath, okrajni sodnik dr. Dolezell, župan Fr. Kovatsch, križevska družba po Amaliji Solar, šolska mladež po učenki Mar. Stebornak, žuoana okoliške in tepanjske občine Ign. Potnik, in Fr. Žoher, ter cerkv. ključar Jan. Rudolf. V dolgi procesiji se je vršil vhod v cerkev, kjer je bil yode!-3n zakrainentalni blagoslov. — Trg si je nadel praznično obleko: raz vse hiše so plapolale zastave, postavljenih je bilo osem, lepo ozaljšanih slavolokov s primernimi napisi ter več vrst zelenih drevesc, zvečer pa je priredilo tukajšnje veteransko društvo sijajno bakljado z godbo in ves trg je bil čarobno razsvetljen z neštevilnimi lučicami. Več odličnih mož je piineslo premil. knezoškofu krasno izdelano diplomo, plasom katere so jih tn pbčine (okolica Konjice, Be- zma, Tepanje) soglasno imenovale za častnega občana. — Na slavnostni dan se je pričelo sv. opravilo ob osmih zjutraj. Ob asistenci celjskega opata in ptujskega prošta je t)il novi dostojanstvenik v navzbčnosti nad 30 duhovnikov od svojega naldpastirja, med sv. mašo blagoslovljen in okrašen s škofovskimi obJacili, kateri dogodek ovekovečuje lepa marmornata s^ominska plošfia na epistolski strani glavnega oltarja. Obredi blagoslovitve so trajali do pol enajstih. Po i>v. maši so se prevzvišeni knez zahvalili izpred oltarja knežji rodbini Wmdischgraetz in uradništvu za sprejem in za navzočnost prislovesnosti, s prižnice pa so pregledno načrtali zgodovino konjiške nadžupnije in njenega sedanjega poviŠanjavarhidiakonijo, ter so na podlagi svetopisemskega izreka ,,0mnis gloria eius ab intus — Vsa njena lepota je od znotraj" z ozirom na prečisto srce Marijino, ki se je pravkar praznova- 10, postavili znotranjo lepoto Matere božje, njeno 8isiostj pohlevnost, vernost, upanje, tesno zedinjenje z Bogom, mo6no ljubezen do Boga in do človeSkega rodu, tudi sredi najhujšega lastnega trpljenja, za vzgled novemu cerkvenemu dostojanstveniku in vsem prebivalcem lepe konjiške nadžupnije. Proti poldnevu je bilo cerkveno opravilo končano. — Opoldan se je olrrog prevzvišenega zbralo 32 duhovnikov, knez Windischgraetz, zastopniki raznih uradov in stanov, v vsem skupaj 64 gostov. Pri tej priložnosti je gospod naddiakon slavil tako biagoslova polno delovanje mil. nadpastirja ter se jim je zahvalil za vse dobrote, zlasti za milostno izposlovanje nove easti; prevzvišeni pa so dali izraz spoštovanju, ljubezni in vdanosti do svetega očeta in do presvetlega cesarja, od katerega je bil slavljenec v zadnjib. dneh znova odlikovan z viteškim križcem Franc Jožefovega reda; so mu s prisrčnimi besedami čestitali, knezui Windiscligraetz in vsem došlim gostom pa so se iskreno zahvalili za pri6ujo8nost in tako povzdigo vse svečanosti. Knez Win(lischgraetz je slavil še miroljubnost novega arhidiakona, okr. sodnik dr.Uolezell njegovo požrtvovalno sodelovanje pri boljšanju mladostnih kaznjencev, opat Ogradi pa je govoril v imenu konjiških kaplanov in dušnih pastirjev sploh, ki so kedaj tukaj delova- 11. Med tem je pred nadžupniščem svirala godba, in no vsem trgu je vladalo živahno veselje, ki je pričalo, da znamo Konjičani hvaležno ceniti visoko odlikovanje, katero so preskrbeli premilostljivi nadpastir svoji rojstni iari! k Oplotnica. Franc Pozne, p. d. VreŠnik, je kupil za 40.000 K nekdanje Magerlovo posestvo. Ker pa tukaj ni mogel od nobene blagajne dobiti denarja, se je obrnil na Siidmarko. In tamkaj sta jamčila znani Franc Hasenbiichel in F, Tonke ml. Da bi prišlo to posestvo v slovenske roke, tega sta se najbolj bala. Zato so se ti gospodje peljali prodajalki nasproti ia kar na cesti barantali. — Ker tukaj nekaterim gospodom za denar trdo gre, so si ustanovili svojo posojilnico v Oplotnici. Štajercijanski kmetje jim bodo nosili denar. Potem se bodo visoki posili nemški gospodje veselili. Mi imamo že ve6 let posojilnico, katera dobro uspeva. Mi narodno mislefii bomo le tukaj nalagali svoj denar, pa tudi kmetom istega po najnižjib. odstotkih posojevali. k UpJotnica. Pri naSi pošti se gode prav Sudne reči. Ce prideš v poštni urad, se gotovo za5udiš, da jo v mali vasici Oplotnici tako velikanski promet, ker je nastavljemh pri tem uradu toliko uradnikov in uradnic, kajti vedno vidiš v prostoru za pravega uradnika več dam ter par gospodov. Skoro nikoli pa ni brez gospe obče znanega zagrizenega štajercijanskega trgovca Ionk'e-ja, katera ima nemara službo c. kr. 2oštne inšpektorice. — VpraŠamo torej c. kr. poStno ravaatejjstvo v Gradcu, kdo da je pri tej pošti vse uradmk. oziroma uradnica, ter zahtevamo odločno, da se napravi tej nejasnosti takoj konec. — Prizadeti Oplotničani. Celjski okraj. SlovensKI volllcl celjske okoliSke občlne. Pri raviiokar minuli volitvi za občinski odbor stopili ste volilci tako možato na volišče, da se nismo niti nadejali tako lepega uspeha. V 3. razredu še nikdar ni prišlo toliko slovenskih mož na volišče kakor sedaj. V II. in I. razredu ste prišli skoro vsi, in ste glasovali za našo pošteno in pravično slovensko stvar. Pokazali ste, da nasprotnikom vse nič ni pomagalo, ne laži, ne grožnje, niti obljube, da ste značajni možje, ki svojega prepričanja Celjanom na ljubo nočejo prodati za nobeno ceno; stali ste kakor skala, ob katero butajo brezuspešno nemški in nemčurski valovi! Vi ste dokazali, da hoče ostati celjska okolica slovenska, in da ne potrebujete varhov in svetovalcev od njihove strani. Stranka dr. Ambroschitscha in niegovih tovarišev naj vlada v Celju, dokler bode Še mogla, okolico naj pa pusti enkrat za vselej pri miru. Hvala vsem, ki ste se na kakSen si bodi nafiin potrudili, da je bila zmaga tako sijajna! Celje, dne 24. velikega srpana 1910. Slov. volilni odbor. c Celiski osel. Celjski Nemci so imeli za dan okoliških volitev pripravljenega osla, katerega so hr> teli v slučaju nemške zraage obleči v sokolsko obleko in mu napisati na 6elo: Zadnji Slovenec iz Gaberja, Tega so nameravali voditi po Celju in okohci m na ta način zaničevati Slovence. Kaj bodo sedaj s tem oslom, ne vemo. Najbrž ga bodo pojedli pri svojih protestantovskih družinskik večerih. c Kdor di*agim iamo koplje, sam v njo pade. Iz celjske okolice se nam piše: Protestantovska nemSka stranka» katero vodita dr. Ambrožifi in tovarnar JVesten, je bila popolnoma prepričana, da zmaga pri volitvah. Že dolgo pred volitvami so pisali avstrijski in izvenavstrietski nemški listi, da bodo Nemci v I. in Idrugem razredu gotovo zmagali, in najbrž tudi v tretjem. Kratko pred volitvami pa je pisal list društva Sudmark, da so Nemci ž e zmagali. Vsled tega trdnega prepričanja pa so Nemci že vse pripravili, da bi ikar najslovesnejše obhajali zmago. Iz nemških trgov, in mest je prišlo več Nemcev v( Celje hajlat. Westen je imel v svojem vinogradu na Šmiklavškem hribu pripravljen en cel cent smodnika, da bi z mogočnimi streli naznanil, da naj v Celju in celjski okolici zaplapolajo franklurtarice, mestna godba je čakala, tla ndari na boben, požarna bramba je prižigala svoje baklje, kar naenkrat prileti sel iz Ostrožnega v Celje s poroeilom, da so zmagali Slovenci. Nemci in nemškutarji so se poskrili po krtovih luknjah, Slovenci pa so obhajali zmago. c Savinjska dolina. Polovica hmelja je že obranega. V pomladi so ga zaarali prekupci po 3 K, seIdaj dosega komaj ceno 2 K. Brezdvomno se bo cena vzdignila. c Iz Saviniske doline. Ob Veliki Gospojnici, ko roma vse k Novi Štifti, sem bil tudi jaz tam. SliSim deklico in otroka nemški žlobudrati., Povprašujem, kdo bi bila, pa. zvem, da sta hči in vnuk g. nadučitelja Ivana Kelca. Povedalo se mi je, da se v tej rodbini govori večinoma nemški. Vnuk sploh ne zna slovenski. Pa g. Kelc je baje pristaš ,,narodne" stranke. Res narodno delo! c Gotovlje. Kratek nasvet lažnjivemu poročevalcu v 32. in 34. štev. ,,Narodnega Lista". Do mozga izprijen hudobni dopisnik v ,,Narodnem Listu" s podpisom: ,,Nekdo, ki lma na sredi liea nos," in ,,Goibveljska napredna mladina", je čutil potrebo prav po p_eklensko lagati, da je v svoji smrdljivi cunji nekoliko pomazal prostor s svojo globoko učenostjo. Da bi si svojo jezico še nekoliko bolj shladil, se je spravil ta grdi neotesanec nad mojo osebo dvakrat v ,,N. Listu", in je v svoji prosvitljeni naprednosti skrpucal tako surove članke, neolikane in vseskoz lažnjiye, da bi se jih moral sramovati najvecji zavrženec, fce bi imel količkaj poštenja in olike v sebi. Ne zdi se mi vredno, odgovarjati temu naprej-bedaku na laži, ki je postal tako brihten, da sliši planke žvižgati. Iz zgolj isovraštva do moje osebe je začel ta otročaj brcati po ,,zlata vrednem" ,,Narodnera Listu". Z nepopisnim veseljem našteva dopisnik z nosom sredi lica, kako mi je za časa obiskovanja celjske gimnazije ilvojka in trojka letela mimo ušes in nazadnje Še karcer, o katerem še nikdar sanjal nisem. No, če se potrudiš vprašat v Celje za vspeh predmetov in o mojem obnašanju, ti bodo gg. profesorji prav pošteno nategnili tvoja oslovska ušesa, čeŠ, ti lažnjivi kljukec, za sedem predmetov si si pa le usta preveč nategnil. i,,Narodni List", ,,zlata vreden Sasnik", ,,najpoStenejši časopis", brez katerega bi ne sraela biti nobena ,,nagredna" hiša, pobere vsako neumnost, katera se mu poSlje, ali pa presneto slabo mu prede za dopise. Ali pa niso pravcati otročaji ti celjski liberalni politiki in časnikarji ? — Tonček. c Goinilsko. V trajen spomin na proslavo 100letnega obstanka tukajgnje šole osnoval se je letos tu jubilejski sklad za revne učence. Ta je narasel se<daj na 1000 K, kar je za naše razmere gotovo veliko. Vsem blagim darovalcem in vnetim pospeševalcem te dobrodelne zadeve izreka se Še enkrat prav iskrena zahvala. Njihova imena s prispevki vred zabeležila so se v pomnjo zanamcem v Šolski kroniki. Ob enem se jim tem potom javi, da se je naložila omenjena svota v okrajm posojilnici na Vranskem in vinkulirala. Od glavnice se ne sme nič dvigniti, vsakoletne obresti pa obrneta krajni Šolski svet in Šolsko vodstvo sporazumno v podporo revnim učencem. — Hkrati zahvalimo se tem potom vsem tistim rodbinam, ki so v pretečenem zimskem tečaju sprejemale enajstero revnih učencev na opoldansko hrano. Prosimo jih tudi, naj nam zanaprej v istem smislu naklonijo svojo podporo. Bog plati vsem dobrotnikom tukajšnje šolske mladine! — Šolsko vodstvo Gomilsko dne 24. avgusta 1910. c St. Andraž pri Velenju. V nedeli>, dne 21. avgusta je priredilo tukajšnje izobraževainc drn^tvo veselico, katera se je y"o dobro obnesla. Domače občinstvo je bilo zferano polnoštevilno; posetilo nas je tudi nepričakovano Šlevilo gostov iz sosednjih občin. IVsebina prireditve je goste prav zadovoljila. Cisti dobiček se porabi za izpopolnitev društvene knjižnice. Na tein mestu pa bodi izrečena srčna hvala vsem, kateri so k tej pripreditvi pripomogli, osobito pa navedenim: Iz Braslovč: dr. Cervinka, g. Josip Paver, g. kaplan, g. Krašovec, gospa Zoter, g. A. Bizjak in gospod MikuŠ. — Darovalcem iz Velenja se med druRimi posebno zahvalimo g. Valen6aku in gospej Spenikovi. — Z združenimi močmi za povzdigo slovenskega ljudstva! c Ponlkva ob juž. žel. Veselica tnkajšnje Ciril in Metotiove podružnice, katera se je priredila v prid Podgoršekovi gostilni, sc je kaj klaverno obnesla. Domačega ljudstva je bilo prav malo, ali boljge rečevo, nič, pač pa je bilo navzočih par liberalnih u5ite}jev iz 8L Jurja, Dramolj, St. Vida in Smarja. Da je Jbil pri igri zelo strog red, so skrbeli za to razni Fev- žarji in UniŠeki; Sknli in odkriti intriganti niso veseJicitfnič škodovali, kakor je ,,Narodni List" pred tednom poročal, da hofiejo škodovati. Glavni uspeh veselice je pač ta, da se je pozno v no6 plesalo, pa tudi raznili parčkov nam na vasi ni manjkalo. Pa mi jim ne smenio zarieriti, saj se je reklo: Na plan — kdor ni zaspan! c Sv. Peter na Medvedovem selu. IKmetijska podružnica Mestinje-Sv. Peter na Medvedovem selu je priredila v nedeljo, 28. avgusta pri Sv. Petru na Medvedovem selu čebelarski tečaj in je potovalni učitelj g. Jurančie predaval o čebelarstvu po ranem opravilu in po večernicah. c Dramlje. V nedeljo, to je dne 4. t. ni. nameravajo naši naprednjaki imeti shod. Govornika bosta baje znani nam napredni čevljar A. Korošec p. d. Cernišek, in pa Martin Slapnik, tisti, ki se baje ne ustraši nobenega govora. Saj je že večkrat rekel: ,,Ko bi jaz ne bral ,,Narodnega Lista" in pa ,,Stajerca", bi nič ne vedel, tako si upam pai ob vsaki množini ljudstva javno nastopiti kot najboljši govornik. Ta dva govornika mislita is svojimi imenitnimi govori nasprotovati mladeniškemu shodu, ki se bo vršil na Ponikvi. Toda upam, dai bo vsak zaveden Drameljčan šel rajši v sosedno faro na shod krščanskih mladeničev, kot pa poslušat govore teh dveh liberalnih agitatorjev, kater.e se učita iz nam nasprotnih listov. Torej na svidenje v nedeljo na Ponikvi. — Dobro misleč mladenie. o Dobrna. Kakor znano, nahaja se na Dobrnl mož, ki sliši na ime Franc Timpran. Po svojem poklicu je mizai", vsaj Slovenci si njegov napis ,,Mobel~ tischler" tako razlagamo. NemŠki topličarji se sicer muzajo temu napisu, in do danes niso mogli dognati, katera beseda je važnejša: ,,Tischler" ali ,,M6bel". Mi se v te stvari ne mešamo. To stvar naj Sloveneo Timpran s svojimi redkimi nemškimi prijatelji uredi sam. Nas zanima bolj ravnanje tega cloveka dne 18. av^usta. Kakor običajno, so slovenski fantje ob priliki cesarske sv. maše streljali s topiči. Prišli so pozneje tudi v hotel ,,Union" na pivo, in močno so se čudili, ko pride za njimi Timpran in začne na vsem lepem izzivati, češ, pesek je letel iz topičev uiimo njega in padel celo na njegovo streho ter mu jo poSkodoval. Trdil je tudi, da ima dotični pesek pri sebi, ki je priletel na njegovo streho! Fantje so se vi začetku spogledovali, nazadnje pa le zahtevali od g. Timprana, naj pokaže tisti zgodovinski pesek, ki je letel mimo njega, oziroma strgal njegovo staroversko streho. Izmuznil se je s tem, da ga bo pokazal na — sodniji! Umevno je, da je bilo ogoreenje med fanti veliko, saj so se celo nemškutarji sramovali svojega prijatelja; Timprana. SliŠal je dokaj gorkih, dokler ni uvidel, da je najbolj pametno, 6e zleze zopet pod krov svoje od peska (!) raztrgane strehe in tam zahvali Boga, da so slovenski fantje tako potrpežljivi, obenem ga pa prosi, naj ne pošlje vetra, drugače bo stalai njegova vila kmalu brez strehe! Fantje so mu dali tudi dober svet, naj gre prihodnje leto rajši k cesarski sv. maši in moli za svitlega cesarja, kakor da bi iskal pesek po posojilniških travnikih. Govori se celo, da Timpran ni iskal peska, ampak poslušal, kako trava raste, a mislimo, da je to samo obrekovanje, zategadelj tega nočemo verjeti. — O Mobeltischler Timpran! Ne boj se, da bi ti kdo zavidal povečanje tvoje slave! c Ojstrlška vas v Sevinjski dolini. Legar, ki je razsajal preteklo zimo Šest mesecev po omenjeni vasi šentjurske obSine, se je zopet pojavil. Zboleli sta dve osebi. c Sv. Jnrii ob Taboru. Pretekli teden so dosedaj neznani lopovi vrgli v Orlovo telovadnico med vajo debel kamen. — Komentara ni treba. c St. Jurij ob Taboru. Tukajgnjemu nadučitelju so do sedaj neznani lopovi v noči od 7. do 8. avgusta preobrnili in razdejali čebelni paviljon v Solskem vrtu in to iz neznanega vzroka. — Komentara ni treba. c Sv. JuriJ ob Taboru. Umrl je dne 29. avgusta Ivan Apat, posestmk v Kaplji, star 62 let. c St. Jurij ob Taboru. Grozni zločinci so po trditvah ,,Narodnega Lista" naši Orli. Zakaj pa? List piše: ,,Slišati je ponoči vpitje mladeničev, ki se sklieujejo od hriba do hnba." Naših kilavih liberalcev se polasti strah, ako le slisijo kakega Orla ukati ali peti. Kako se nam smilijo nervozni siromaki. c Na Vranskem je umrla dne 30. avgusta gostilničarjeva soproga Ana Lukman, rojena Žgank. Bila je vrla žena, zlata mati, skrbna gospodinja. N. v m. p.! c Ljubno. V proslavo SOletnice rojstva našega presvitlega cesarja se je po prizadevanju voditelja c. kr. politične ekspoziture v Mozirju, g. dr. Hohla, sestavil odbor za ustanovitev Šolarske kuhinje na Ljubnem. Na dan cesarjevega rojstnega dne se je nabralo med tržani in okoliftani prostovoljnih prispevkov nad 200 K. Med okoličani se bo nabral primeren znesek v gotovini, oziroma potrebna živila, kakor: kromp.ir, ližol, zabela. Na ta način je zagotovljena ustanovitev Solarske kuhinje, katera bode za telesni razvoj šolarske mladine velike važnosti. c Gorail Grad. ,,Narodni List" prinaša 6udno zasukano vest o poravnavi med PodmeninŠekom in gornjo Muzovko iz Nove Stifte. Ker je vsaka stranka menda prevzela svoje stroške, se stvar vidi malo drugače, kakor jo ,,Narodni List" nalarba. Pa seveda, 6e mahne lahko po kakem župniku, je vse prav. Cud'no.pa je, da se ne poroCa nič o tem, da se je tudi nadučitelj iz Nove Stilte, g. Ivan Kelc, tožil. Tožil je namrefi eno deklo, pa se poravnal, predno se je sod- ba izrekla. Tudi proti njemu je bila tožba pripravlje— na. Oj ljuba miroljubnost! c Nova Stifta pri Gornjem Gradu. Dopisnik. »Narodnega Lista", ki nas še zmiraj na uajnesramnejše načine obrekuje in napada, naj si zapomni: Pusti poštene in krščansko misleče NovoštiHčane pri miru, ker ti prav nič ne potrebujejo tvoje komande, Še manj pa tvojega pouka. — Namesto, da poučuješ župnika, kaj je njegova dolžnost, vzemi kaiekizem in se uči, kakšne dolžnosti imajo podložni do predstojnikov, torej verni do duhovnikov, da jim morajo skazovati spoštovanje, Ijubezen in pokorščino, ne pa jih. po časopisih napadati in najnesramnejše obrekovati in^ramotiti. Liberalci bi radi, da bi bil župnik ponižni oproda raznih liberalnih velikašev in da bi jim. delal prav globoke poklone. Ker pa tega ne stori,. ampak se (vestno trudi za časni in večni blagor župljanov, ga liberalci tern huje sovražijo. Dopisnik nesramno laže, ko piše, da dela župnik zdražbo in sovraštvo med farani. VpraŠamo ga: Kdo pa dela sovraštvo v oni znani liberalni hiši, kjer so vsi z dušo in telesom strastni liberalci in ki na vse načine zabavljajo čez duhovnike, mežnarje, posebno pa čez ^roklete terciialke", kakor pravijo? Med takimi ljudmi pa gotovo župnik ne dela prepira! In vendar je pri tej hiši večni nemir in prepir, ter kolne sin stariše, ti pa njega itd., da je groza. Celo na predvečer Velikega Šmarna so se tako zmerjali med seboj, da se je slišalo pol ure daleč. Te ljudi naj nau6i dopisnik ^Narodnega Lista" četrte božje zapovedi, a župnika naj pa pusti na miru. — Namesto, ,da se dopisnik na prav neumen način zaletava v Barbino gostilno,. naj bi raje pometel pri nekaterih svojih pristasih, kjer je smradu več kot dovolj. To bi bilo bolj potreba, kakor pa napadati poštene osebe, ki jik sovraži samo zato, ker niso liberalnega mišljenja. — Zlasti mu pa leži v želodcu mežnarjeva ,,snopsarijau. Kaj rau je neki toliko mar? Bodi brez skrbi: Zavoljo mežnarjeve prodajalne ne bo prišel nobeden kmet na beraško palico! Ce bi se v naši žnpniji izpilo samo toliko žganja, kolikor se ga v tej prodajalni proda, bi bili pač lahko veseli. Ve§ kaj, prijatelj? Ce si postal res apostol protialkoholizma, ti svetujem, da spreobrneš najprej tiste liberalne pristaše, iki so skoro vsak dan pijani in ki se navadno kar sprehajajo iz ene gostilne v drugo. Saj zreli pijanci so itak le v tvojem taboru. Ti skrbi le za liberalce, za nas ni treba tebi prav nič skrbeti. — Novoštiltčan. c Nova Štifta pri Gornjem Gradu. (Kako je naž župnik g. nadučitelju lvanu Kelcu pri srcu, se razvidi iz tega, da se vsakokrat, kadar temu ivisokeimi gospodu ni kaj po volji, njegov ,,neznani" prijatelj, za katerega za gotovo ve, kedo in kje ni doma, v ,,Naiv Listu" primerno svoji napredni oliki obregne ob gospoda župnika. Ce se pijanci kje kaj sporečejo, je seveda župnik kriv, četudi v dotični krčmi ni Še nikdap bil. Kakor se vidi iz dopisa ,,Narodnega Lista" z dne 11. avgusta t. 1., naprednega dopisnika to silno boli, 6e .gre kedo v stiski vprašat g. župnika za svet. Zato je^zanj kar gotova stvar, da je bil svet slab, hudoben, da je župnik hujskal. Kar naenkrat lahko navaja besede župnikove, za katere se mu pač laliko obljubi 1000 K nagrade, 6e jih dokaže. Farani vedo, da župnik v stiski rad pomaga, če mu je mogoče. Zatoso ga že, kakor je ja sploh znano, hodili tudi pristaši napredne stranke vprašat za svet, n. pr. Matija Podpečnik ml. G. župnik bi gotovo mogel Še druge take imenovati, ki ob volitvah poslušajo g. Ivana Kelca, v stiski ali skrbi pa gredo raje h gospodu župniku. Menda jim tega Še ni bilo žal. Slavni dopisnik ,.Nar. Lista" pravi, da je sreea za g. župnika, da se njega ni tožilo. Ali hoeete, da se vam krave smejijo ? Ali ne veste, da brzdate tako slabo svoje jezike, da je celi fari in Se drugod znano, da se je v oni zadevi poskusilo^ že dvakrat pri sodniji, pa ni bilo nič ?. Znano jer da se je oni obžalovanja vreden sluCaj prepira pripetil ravno v Muzovi krčmi, ki je napredniakom našega lista v zadnjem času posebno ljuba. Ker slavni neznani dopisnik ,,Narodnega Lista" opozarja na ,,Štiklce", ,,ki jih bojda Špilajo klerikalne ovce in kostruni," in na ,,duh", ki ga imajo druge gostilne, bi samo< to omenil, da je naš g. župnik v Novi Stifti samo štiri leta, g. nadučitelj Ivan Kelc pa že menda 25 let. Fantje in dekleta, ki ,,krokajo" in se ,,zabavajo",, torej niso iz šole g. župnika, temve5 iz sole g. Ivana Kelca. Sploh bodo naprednjaki malo zadovoljni s svojim, n&premiSljenim dopisnikom ,,Narodnega Lista". Kaj bo rekel k temu oni pristaš napredne misli, ki si ga je po volitvah tako naiožii, da je komaj tri leta stara Micka, gledajoča skozi okno, rekla: ,,mož padu." Kjebi nekateri napredni Ijudje ob raznih nezgodah našli tolažbe, Ce ne bi bilo strašnega alkohola. Nas gospod župnik ga ne išče po krčmah, kamor; ni vajen zaha- jati. '. c Sv. Peter m Medvedovem seln. Na praznik Rojstva Marijinega popoldne ob 3. uri priredi tukajšnja ženska podružnica n81or. Straže" zborovanje v župnišču. Tega zborovanja naj se gotovo udeležijo odbornice dekliških zvez na Bladki gori, v Eostrivnici, pri 8v. Ea»i in v Zibiki, da se pogovorimo o Bkupnem delu za ,81ov. Btražo" pri naši podružnici. Brežiški okraj. b Sevnlca. V ponedeljek, na praznik Velike Gospojnice, smo obhajali pri nas veliko slavnost pri podružnici Sv. Roka. Bilo je na stotine zbranega vernega ljudstva pri krasni cerkvici, koja slovi zaradi božjega pota daleč na okrog. Ali dosti pride pa romarjev sem gori, ne da bi šli v cerkev, ampak da si kupijo razne »odpustke*. — Tako sta si tudi dva sev- niSka libefalca hoteia nakupiti več podobnih stvari. Da bosia pa lažje hodila okrog cerkve pokrita ter opona&ala cerkveno petje, sta si kupila na ,,štantu" 6rne kave za okrepčavo. Pa oj smola, eden tovariš, zelo tni&rodeji, prevrne s svojo tanko palčioo napolnjeno kupico črne kave, in sicer naravnost na svojega tovariŠa. Kako jima je biio pri srcu, ko so se ljudje v obraze smejali, tega ne vem. Vem pa, da ju je bilo tako sram, da sta takoj pobrala svoja kopita. Torej le tako dalje naprej, ako hočete, da vam bodo ljudje še iosle kazali in korenfiek strgali. Živeli sevniški liberalci! — Opazovalka. b Podgorje pri Sevnici. Prosim, blagovolite objaviti resnici na ljubo sledeči popravek v zndevi dopisa v Siev, 34. Vašega cenj. lista: Ni res, kakor se trdi v tein dopisu, da se je delo Podgorske šole izro6ilo nekemu Janžeku brez dražbe, res pa je, da se je vršila javna dražba tu v Podgorju dne 16. julija 1896 pod vodslvom takratnega predsednika okr. šol. sveta g* ,Taxa. Rajni Janžek je prevzel samo mizarsko in tesarhko delo, druga dela so pripadla po dražbi drugim obrtnikom. Torej je bilo več potijetnikov! Les, posekan še isto poletje in stesan, se je porabil naslednje leto, je bil torej suh. Res je, da se je lansko leto poslopje popravilo, a samo na tisti strani, kjer je vo<da vsled deževja in snega zatekala med les, in to v vefikosti kakih 20 kvadratnih metrov. Drug les ;pa je ~ves neciotaknjen, kakor se je o priliki popravljanja ves občinski odbor na licu mesta prepričal. Ako je imenoval govornik na shodu to Šolo ,,kurnik", nimam aiičesar j.roti temu, to je stvar njegovega okusa. Lepo ni bi'o od njega, ker mu je ravno ta šola dalapodlago za nadaljnje študije Tudi ni res, da bi se bil jaz ua shodu poskril, pač pa je res, da isti dan niti t Zabukovju nisem bil, ker sem bil kot šolski ogleda v Jurkltstru pri proraiiunski seji tamošnjega krajn. šol. sveta. Sicer se pa z dopisnikom ne bom spuščal v daljno polemiko, ker jaz pustim ljudi pri miru in želim, da tudi drugi mene, zlasti pa posebno od dopisnika lo pričakujem. — S spoštovanjem udani — — iAnion Erižen, učitelj in Šolski voditelj. b Šmarje pri Sevnici. Ker se je lani naže Slovensko katoliško izobraževalno društvo moralo prestaviti iz Smarja v Sevnico v kaplanijo zaradi druStvene sobe, katere nismo mogli tukaj nikjer dobiti, sem zvedel že od mnogih oseb, da si ne dajo dopovedati, vsled česa smo društveno sobo prestavili v Sevnico (seveda le za nekaj časa). Sedaj se mnogo govori, da ni bilo treba društva prestavljati, da bi labko ostalo tam, kjer je bilo. SliŠal sem že celo jako suro;ve pogovore, ki so se tikali mene, kot ustanovitelja društva. Zdaj naj pa še jaz povem svojo. Govoriti in obirati ljudi je lahko. Toda driiga je, društvo vzdrŽevati brez drugih pnpomočkov. (Kake pripomočke mislira, naj si vsak sam razlaga; naj si vzame samo za vzgled nekatere osebe, ki so bile od začetka dobri člani in tudi odborniki.) Dalje, kje naj bi bilo druStvo v Smarju, ko nismo mogli dobiti sobe niti zaplačilo. Je-li to lepo ? Potem pa se vsak širokousti in cela krivda pade le na začetnika. Če se bo dalo, dobili bomo letos zopet sobo v Smarju. Želeti pa je, da bi se Ijudstvo bolj zanimalo za to društvo, kajti ;sramota bi bila za Smarje, da bi se ne moglo eno katoliško druStvo vzdrževati, in to tukaj, kjer je toliko prebivalcev. Seveda je temu krivo največ to, ker je toliko gostiln, pa poceni pijaSa. Ce treba, pa drugič Še ve6. b Pllštani. Velecenjeni gospod urednik! 0 preljuba vinska trta, ki si žalost mojega srca. Sel sem na Veliko Gospojnico gledat naSe vinograde, in prišel sem ves objokan domov. Vinogradi so grozno uničeni, tako, da še drugo leto ne bo mogel trs prav roditi. Iz več trsov je grozdje dol odletelo, na katerih je pa Še gor, imajo pa jako malo zdravih jagod. Bil sem v vinorejski šoli v Mariboru; toda kaj mi Šola in ves moj trud pomaga, naši vinogradi so ravno taki, kakor drugih, ki niso bili nikjer v šoli. Saj tudi ne more biti drugafie; Stari Bo^ še vedno živi ter slabo kaznuje in dobro plačuje. Letos je bil skoro pri vsaki hiši vinotoč pod vejo; ljudje so pili in noreli po cele noči. Koliko se je storilo hudega po zakotnih gostilnak. Cerkev je bila pri večernicah prazna, gostilna pa natiačena ljudi. Žalostno, toda resnično. Bog nas hudo kaznuje za naš greh; pa k letu bo Še hujŠe, ko ne bomo imeli kaj piti. b JMlštanj. Lelos kosi smrt prav pridno pri nas ter pobira mile in drage. Dne 13. avgusta je umrla pridna žena in mati Marija Amon v Drenskemrebru y 56. letu svoje dobe. Rajna je bila res blaga žena. Živela je v najlepSi ljubezni s svojimi domačimi in s svojimi sosedi. Kako je bila priljubljena pri vseh, je pričal njen pogreb, dne 15. t. m.» Sveti jej večna luč! — Dne 25. t. m. se je pa ponesregil prevžitkar Jurij Jug v Gostinci. Nalagal je otavo, pa je padel z voza tako nesrečno, da si je zlomil vrat; bil je pri priči mrtev. Rajni je bil mož katoliškega prepričanja, priljubljen pn svojih sosedih; bral je rad katoliške časnike, posebno ,,Slovenskega Gospodarja", ki ga je imel naročenega v svoji higi. Žalostne domače pa naj tolaži Bog ob bridki srarti dra^ega jim očeta. Naj mu sveti večna lufi! b Zabukovje. Kakšnegažupanajnipotrebujemo? Mi potrebujemo takšnega župana, ki bo deloval vedno za blagor občine, da se ne bo strašil raznih liberalnih Skricev, da ne bo krivil hrbta pred raznimi privandranci, išeš, kar, gospod rečejo, tisto je paprav. 12upana iraamo zato, da dobro zastopa koristi svoje Obfiine, ne pa zato, da bi jo strmoglavil v prepad. iTak župan bi bil g. Franc Vodičar! Zato pa naj odila zdaj ob volitvah za župana vsak odbornik le nje- mu glas, in ne bo mu žal! Zupanoval bi pa, tudi rad g. Jožef Božifi. Imeli smo že čast, da je tlačil on pri nasžupanski stolec. Toda storil ni ničesar! Ni nam pridobil občinskih sejmov, dasiravno bi jih bil lahko. Med tem, ko so se župani drugih obdin potegovali z vso vnemo za podpora ob vremenskih nezgodah, je on raje liberalil, in kmetje so dobili redkokdaj v 8. letih njegovega vsemogočnega županovanja kakšno podporo. Tak možakar ne sme biti naš župan! Vesfnlk mladinske orjanizacije. Gora Olika. Shod za mladino bo dne 28. t. m. na Gori Oljki, ta glas je Šel od ust do ust in vabil Ijudi na priljubljeno božjo pot. Na predvečer so paški mladeniči z ognjem :.n strelom naznanjali, da bo drugi dan nekaj nenavadnega. In čeprav se je v nedeijo solnce skrilo in se držalo zjutraj nebo precej neprijazno, vendar je vrelo Ijudstvo v trumah na prijazni hrib. Ob 10. uri se je začelo sv. opravilo s propovedjo g. dr. HokDjeca. Za predmet si je izbral krasni nedeljski evangelij z besedami Kristusovimi: Mladenič, i'e6em ti, vstani! Po sv. opravilu se je začelo mladinsko zborovanje pod milim nebom. Predsednikom je bil izvoljen pravni praktikant dr. R a k u n. Prvi je spregovoril državni in deželni poslanec dr. K o r o Š e c. Za njim dr. H o h n j e c ,. ki je v resnih in šaljivih besedah priporočal mladini, naj si krepi svoje lelo, svojega duha in svojo voljo. Mladenifi M. Steblovnik iz Rečice na Paki je slavil ljubezen do domovine, ki se naj javlja v podpiranju slovenskega krščanskega časopisia ter slovenskih organizacij. Mladenič Berbil je s podatki iz svojega vojaškega življenja priporofial mladeuičem, naj ostanejo povsod in vselej zvesti člani Marijinih družb. Rudokop Alojzij Z a j c iz Sfcal je v izbor nem govoru svaril pred žganjepitjem, priporočal namesto litra knjigo ter navduševal za telovadbo. Mladenič Alojzij C u 1 k iz St. Jurija ob Taboru je navdiiševal mladino za pošteno versko življenje, ki najde svojega izraza v pogostem prejemanju svetih zakramentov. Mladenič T a j n S e k iz Št. Andraža je opozoril tovariše na gospodarsko organizacijo, za katero se morajo mladeniCi vrlo pripravljati. Mladenifi Korbar iz Polzele je izvajal, kako naj pazijo mladenii1:] na liberalce, na slabe knji^e in na šulleraja. Domači g. župnik in duh. svet. g. Atteneder daje izraza svojemu veselju nad lepim shodom ter se zahvaljuje govornikom. — Predsednik dr. Rakun z navdušenimi besedami zaključi lepo uspeli shod. Upamo, da se bo uresničila nada, katero so izgovarjali skoraj vsi govorniki, namreS, da bi katoliško-uarodni duh. prevzel kmalu vso Savinjsko dolino ter izbrisal še zadnje sledove nesreSnega liberalizma,. Dekllika zveza na Vnrbergu priredi v nedeljo 4. eept pop. v star1 šoli važno zborovanje. Ker pride predavat znana požrtvovalna gospodična, se deklice uljndno vabijo k zborovanjn. Sredlšfte. Mladeniče in mladenke iz Bredišča in okolice še enkrat opozarjamo za zborovanje v nedeljo dne 4. septembra. Pri poznem rerkvenem opravilu pridiga za mladino velečastiti gospod dr. Hohnjec iz Maribora. Zborovanje se vrsi po večernicah t stari šoli, kjer zboruje Marijina družba. Na vsporedu je pozdrav družbinega voditelja, poučno predavanje g. dr. Hohnjeoa, kot zastopnika S. K. 8. Z. in nastopi mladeničeT in deklet. Mladeniči in dekleta! Obibia udeležba naj pokaže, da vlada tudi pri nas pravo zanimanje in želja za resno delo na iia narodni in rerski podlagi! Daklliki shod pri 8v. Trojfcl t Slov. gor., dne 11. septembra 1910. Zopet se opozarjate mladenke Slovenskih goric, Ščavniške doline in Murskega polja na dekliški shod pri 8v. Trojici, ki se vrši 11. septembra 1910, ob lepem vrememi pod lipo pri samostanu, ob slabem vremenu pa pri g. Mlinariču. Ob '/s10- uri pridiga in slovesna sveta maša. Odmor. Ob pol 12. uri dekliško zborovanje. Pozdrav govori članica dekliške družbe trojiške. Slavnostni govor voditeljice Z. 8. D. Anice Krenove. O gospodinjskem poklicu sloTenskih mladenk govori Bernharrl—Kurnikova. Beseda o obrambno izobraževalnem delu slov. mladenke. Pozdravi in nagovori mladenk. Po sbodu sklepčna beseda v cerkvi in slovesne večernice. Marijine družbe in dekliške zveze, udeležite se shoda, da se zopet navdušite za vzvišene dekliške vzore! Hladenlikl shod na Ponlkvl pribodnjo nedeljo 4. septembra obeta biti zelo sijajen. Mladeniči se živahno pripravljajo, da se v kar največjem številu udeležijo shoda, saj pa ima Ponikva kot domorina najodličnejsega slovenskega rodoljuba Slomšeka tudi posebno privlačno moč. Prav takol V cerkvi se bomo vnemali, kako naj bi bili po Slomfeekovem vzgledu značajni in neustrašeni katolii^ani, na zboru pa se bomo navduševali za posnemanje Slomšekovega vzornega rodoljabja. Mladeniči vseh sosednih župnij, na svidenje v nedeljo na Ponikvi v polnem številu! m DeUlika ZTeza v Poljčanah priredi dne 4. septembra 1910 ob 3. uri popoldan v prostorih domače šole veselieo s vsporedom: 1. Pozdrav, govori Jožefa Košir. 2. Venček narodnih pesmi. Poje domači zbor. 3. Pomen izobraževalnega društva za deklete, govori bogosloven Rezman. 4. Dve materi. Igra s petjem v 4. dejanjih. 5. nIjahko noč". Poje domači zbor. Med odmori udarja tambui-aški zbor domače BMladeniške zveze". Vstopnina: sedeži 50 vin., stojišče 30 vin. Dravsko polje. Velik dekliški shod bo, kakor je bilo že oznanjeno, na črni gori dne 11. septembra, na praznik Marijinega imena. Ob desetih bo sv. opravilo v staroslavni romarski cerkvi; pridiga za dokleta in slovesna sv. maša. Po sv. opravilu bo kratek odmor, ob pol enih se začne zborovanje na prostem pri cerkvi. Govoril bo dobroznani govornik č. g. Mursič, župnik Pramskiin drugi. Ze sedaj je naznanjenih tudi več deklet-govornic iz raznih župnij. Zato pa vse župnije na delo, da se v krasni Marijini cerkvi navdušimo za vzorc slovenske mladine in njeno geslo: Z Bogom in Marijo za slovensko domovino! Udelcžnite iz gorn.jega Drav. polja naj bi se vsaj do 9. nre zbrale v Zupeii vasi pri novi Eapeli, iz spodnjega pa tndi Tsaj do 9. ure pri Sv. Lovrencu, od koder bomo potem v skupni procesiji šli na Ooro. Osrednja zadruga za vnov- čenje živine in pospeševanje živinoreje v Mariborn. Ravnokar nam porofia dunajska vnovčevalnica, da so dovolile železniee provizorigno polovieno ceno voznine pri transportu živine. iTudi občina Dunaj je dovolila 50% popusta pri stroških na dunajskem sejmu. Radi tega, ker so se cene voznine pri živini, kakor tudi stroški na sejmu znižali, si ne smete misliti kmetje, da bodo cene živine na Dunaju padle.. Ker je ta oiajšava kmetom-živinorejcem v veliko korist. se priporoča vsem kmetom, da pristopijo v najkrajšem času kot udje k Osrednji zadrugi, da lahko potem svojo živino potom Osrednje zadruge za vnovCevanje živine in pospeševanje živinoreje odpošiljajo. Zaupnim možem imenovane zadruge se naroča, da živino od svojih udov zbirajo za odpošiljatev. Živinski seiem na Dunaju dne 29. avgusta 1910. Na sejmu je bilo 2777 komadov rejeue rivine, 582 pasne živine, in 1583 jako slabo rejene živine (živina za klobasarje), po vrsti: 2657 volov, 704 bikov, 865 krav in 636 bivolov; skupaj 4862 komadov. — Izven sejma se je pokupilo 692 komadov. — Prodajali so se dobro rejeni voli od 98—108 JC, na pol debeli od 80—96 K, slabejši od 70—86 K, izvanredno do 116 K; dobro rejeni biki od 94—98 K na pol debeli in slabejši od 78—93 K, izvanredno do 102 K;: dobro rejene krave od 86—90 K, na pol debele in slabejše od 72—84 K, lzvanredno do 100 K; jako slabo rejena živina od 52—68 K. Tendenca: (Na danaSnjem sejmu je bilo 1035 komadov živine več kakor zadnjic,. — Kupčija z biki, katerih je bilo 100 komadov več, kakor zadnjič, je bila precej mrtva. Cena jim je v splosnem padla za 2—4 K. Jako slabo rejena živina je dosegla ceno prejšnjega tedna. — Kupčija z rejeno živino, čeprav je bilo 1139 komadov manj, kakor zadnjič, je bila malo mrtva. Cena je poskocila pri jako dobro rejeni živini za 1—2 K, pri dobro pitani za 2—3 K, srednji, slabejši, kakor tudi pasni živini, je poskočila cena za 2—3 K; krave in bivoli so se prodajali, kakor prejŠnji teden. V izven se je prodalo 1392 komadov. — Ce si ogledamo cene živine na Dunaiu in cene živine v. Mariboru od sejma z dne 24. avgusta 1910, vidimo, da je cena živini na Dunaju precej višja. Kmetovalcem, kateri so pristopili že kot ud k Osrednji zadrugi, priporočamo, ,da živino, katero imajo na prodaj, zaupnemu možu ali Osrednji zadrugi vi Maribor naznanijo. Živinski sejem v Mariboru dne 24. avgusta 1910. Na sejmn je bilo 117 volov, 347 krav, 7 bikov in 19 komadov mlade živine. — Prodajali so. se dobro rejeni voli od 78—80 K, izvanredno do 82 K;l na pol debeli voli od 70—72 K, slabejši od 64—66 K;! dobro rejene krave od 62—64 K, na pol debele od 60 do 62 K, jako slabo rejene krave (za klobasarje) od 44—46 K; biki od 58—6G K; dojnekrave od 62—64 K;| breje krave od 64—68 K; mlada živina od 60—62 K;j teleta od 1 K do 1 K 10 vin. Tendenca: Na današnjem sejmu je bilo precej manj živine, kakor zadnjič, tudi kupcev je bilo primerno jako malo. Vzrok je bil ta, ker je bil na veSih' krajih živinski sejem. Največ živine so imeli prekupci, živine od kmetov je bilo nialo. Najbolj se je še povpraševalo po dojnih! in starih kravah. Druge živine se je malo poprodalo, večinoma so gnali zopet domov. Jiajnovejše novice. Izplt za župnike so napravili te dni v Mariboru 66. gg. kaplani: Jager AvguŠtin iz Ptuja, Lorenčič Vinko od Sv. Ane na Krembergu, Lovrenko Franc od Velike Nedelje, Sinko Franc iz Smarja pri JelŠah, Zakošek Peter iz Škal. Ljnbljanskl obfiinskl svet je vlada v6eraj, dne 31. avgusta razpustila radi izvolitve Hribarjeve. Pri Sv. Vidu niže Ptuja bode v torek, dne 6.septembra dober živinskl sejem in se cenjeni kupci povabijo, se istega udeležiti v prav obilnem Stevilu, ker pride dosti živine, najve6 iz HrvaŠkega. p Sredlšče. V nedeljo, dne 28. avgusta je upepelil požar gospodarsko poslopje cerkvene hiše v Središ6u. Zažgal je gosta6ev otrok, Mirnemu vremenu in hitri pomo6i središke požarne brambe in iz Grab je pripisati, da se ogenj ni razŠiril. 1 Slov. pevsko drnitfo v Ljntomern priredi v nedeljo, 4. sept, ob 7. zvečer v gostilni g. Seršena vegelico v prid spomenika skladateljev dr. Gnstava in dr. Benj. Ipaveca. Vstopnina 40 vin., za obitelj 1 E. Na Tsporeduje petje in govor: Brata dr. Gustav in Benj. Ipavec Govori g. Vekoslav Vršič. p 8t. Lovrenc T 81ot. gor. V nedeljo dne 4. septembra 1910 se vrši tukaj blagoslavljanje veteranske zastave. Ob polednajsti nri predpoldne je slovesna bv. maša na prostem, pridiga in blagoslavljanje zastave. Hl|iperg. Podružnica c. kr. kmetijske družbe 8v. Lovrenc wi DravBkem poljn priredi dne 4. septembra po ranem opravilu v MajBbergn t šoli poučno zborovanje o čebeloreji. Govoril bo čebelarski po^ toTalni učitelj g. J. Jurančič. Čebelarji iz domače in sosednih žnpnij pridite vsi! * 8l0Tenski obrtnlk. Narodno čuteč pek, bi se rad kam drngam prestavil in si nstanovil lastno pekarno v kraju, kjer bi ga poapirali narodnjaki. Naslor pove nredništvo.