#   G+ 2+  >           $  8 A# ;?% $ ! # ,, ga in edinega temelja èloveš- kega bivanja. Ob Heideggerju se je nauèil govorice, ki izvira iz eksistencialne prizadetosti in zavraèa površinskost šab- lonske objektivnosti. Tu se je Schlier navzel èuta za neizre- kljivo skrivnost èloveške biti, ki jo je poskušal izraziti in hkrati ohraniti v izgovorjeni besedi. Njegova govorica je zato izredno zgošèena in teht- na, kar ji daje veliko preraja- joèo in preprièevalno moè. Njegovo govorjenje o Bogu ni nikoli abstrakno, temveè za- vezano praevangeljskemu oz- nanilu z ene in èlovekovemu primarnemu iskanju z druge strani. Schlierjevo teologijo in biblièno eksegezo pa je te- meljno zaznamoval Rudolf Bultmann. Pod Heideggerje- vim vplivom si je Bultamnn v teologiji prizadeval za eksi- stencialno interpretacijo Sve- tega pisma. Pri Bultmannu je Schlier odkrival metodo, ki ne upošteva samo historiène di- menzije bibliènega, temveè išèe iz nje izhajajoèo resnico za danes. Odloèno premalo je samo razumsko in zgodovin- sko kritièno prouèevanje sve- topisemskih dogodkov in be- sedil, potrebna je odloèitev in bivanjsko sprejetje razodetih resnic. V okviru teh nazorov je mogoèe razumeti Bulta- mannovo provokativno trdi- tev: »Ni pomembno, èe je Kristus vstal od mrtvih. Po- membno je, da se odloèimo zanj.« Natanèno in znanstve- no metodološko prouèevanje svetopisemskih tekstov je Shlierja obvarovalo, da kljub eksistencialnemu pristopu ni zašel v teološki eksistenciali- zem, za katerega ni pomem- bno, da bi bila vera naslonje- na na realne dogodke odre- šenjske zgodovine, temveè je odloèilno subjektivno dogaja- nje. Z druge strani pa je s svo- jo intuitivno in tenkoèutno pozornostjo do temeljne Re- snice spregledal nevarnost ab- solutizacije zgodovinskosti. O njegovem natanèen in discipliniranem znanstveno- kritiènem raziskovanju prièajo številni biblièni komentarji, ki spadajo h klasiki eksegetske literature. Leta 1930 je postal profesor za eksegezo Nove za- veze na evangelièanski teološki fakulteti v Marburgu, od leta 1935 do 1945 je predaval na Univerzi v Wuppertalu, od leta 1945 do 1953 pa je vodil katedro za Novo zavezo in zgodovino zgodnje Cerkve na evangelièanski teološki fakul- teti Univerze v Bonnu. To je bil tudi èas njegovega najbolj intenzivnega ukvarjanja z vprašanjem o temeljni resnici Cerkve, njenem izvoru in po- slanstvu. To iskanja ga je konèno pripeljalo do odloèi- tve o prestopu v katoliško Cerkev. Do tega koraka, ki ni bil brez te`kih notranjih bo- jev in `rtev, ga ni pripeljala ne filozofija in ne teologija, temveè preprosto branje Sve- tega pisma Nove zaveze. V enem svojih najbolj osebnih Heinrich Schlier je bil go- tovo eden najveèjih nemških biblicistov preteklega stoletja. Vse `ivljenje je bil strasten is- kalec resnice Bo`je besede, zavezan naporu vere in razu- ma. Rodil se je leta 1900 na Bavarskem. Teologijo je štu- diral med leti 1919–1925 v Leipzigu in Marburgu, kjer sta bila v tistem èasu profesor- ja Martin Heidegger in Ru- dolf Bultmann. Kot mnoge je tudi njega navdušila Heideg- gerjeva filozofija o konkretnih resniènostih èloveškega biva- nja, njegovo iskanje poslednje-    2004    spisov Kratek obraèun, razgrne vzroke te svoje odloèitve: »Nova zaveza je polagoma povzroèila, da sem si zastavil vprašanje, ali se luteranska ve- roizpoved in še posebno tista, od Svetega pisma Nove zaveze tako daleè odmaknjena novej- ša evangelièanska vera, ujema s prièevanjem Nove zaveze. In to me je polagoma naredilo gotovega, da je tista Cerkev, ki ima pred oèmi to prièeva- nje, rimskokatoliška Cerkev. Bila je to, èe smem tako reèi, pristno protestantska pot. Pot, po kateri sem prišel do Cerkve, je bila predvidena ravno v luteranskih veroizpo- vednih spisih, èeprav je seveda bila neprièakovana. Pri tem moram omeniti še eno: tisto, kar me je usmerjalo k Cerkvi, je bila Nova zaveza, kakršna se razkriva v nepristranski zgodo- vinski razlagi. Duh Cerkve, v kateri mora biti brano Sveto pismo, vkljuèuje namreè tudi nepristranskost prave zgodo- vinske kritike. To ni duh sle- pe pokoršèine, temveè duh si- novstva. Nepristranska zgodo- vinska kritika, ki je odprta za zgodovinske fenomene, lahko resnico samo še dodatno os- vetli. Tako lahko tudi zgodo- vinsko raziskovanje najde Cer- kev in predstavlja pot k njej.« In ob koncu svojega spisa povzame: »Ta izkustva mi od- loèilno niso dopustila, da bi bil ostal zunaj rimskokatoliš- ke Cerkve, ki je bistveno ena in edina, vedno veè kakor zgolj vsota njenih udov, in zato vedno pred vsakim posa- meznim udom. V tej in po tej Cerkvi se Bog izkazuje kot ti- sti, ki prihaja svetu naproti s prihodom, ki je odloèen, trd- no odloèen od uèloveèenja njegovega Logosa dalje. In v tej Cerkvi in po njej Gospod sam razvija svojo polnost, polnost resnice skozi èase, in se v svoji èlovekoljubnosti ved- no znova izroèa ljudem v odre- šenje« (glej »Kurze Rechensc- haft«, v: Der Geist und die Kirche, Freiburg/Basel/Wien, Herder, 1980, str. 274–275, 289). Schlierjeva `ivljenjska pot v katoliško Cerkev, ki je v nekaterih potezah moèno po- dobna poti, ki jo je prehodil veliki anglikanec J. H. New- man, je hkrati sad odliène protestantske bibliène tradi- cije, katere prepoznavno vodi- lo je zajeto v besedah Sola scriptura. V tem vodilu sa- mem je Schlier zaslišal klic po `ivi Cerkvi kot kraju polno- moèja in kontinutitete, ki je predpostavka za razkritje apo- stolske dedišèine. H. Schlier se je `e zaradi svoje protestantske tradicije s prav posebno vnemo posveèal prouèevanju Pavlovih pisem. Zato je primerno, da je prvo njegovo delo prevedeno v slo- venšèino študija o temeljnih krepostih kršèanskega `ivlje- nja, ki jih je Pavel povzel kot vera, upanje in ljubezen. V tem delu, ki ga je Schlier pri- pravil kot neke vrste priroènik komisiji za verska in moralna vprašanja pri nemški škofov- ski konferenci, je na kratko predstavil temeljne poudarke kršèanskih `ivljenjskih naèel. Apostol Pavel `e v svojem naj- starejšem pismu opiše krš- èansko bivanje s triado vera, ljubezen in upanje: »Zmeraj se zahvaljujemo Bogu za vse, ko se vas spominjamo v svojih molitvah. Pred našim Bogom in Oèetom imamo neprene- homa v spominu vaše delo vere, napor ljubezni in vztraj- nost upanja v našega Gospo- da Jezusa Kristusa« (1 Tes 1,2- 3). Nobeden od treh naèinov kršèanskih kreposti zase ne za- došèa, da bi prav opisal novost kršèanskega `ivljenja. Za Pavla to niso neki splošni èloveški fenomeni, temveè se vzposta- vijo šele v obmoèju kraljestva Jezusa Kristusa, to je v cerk- venih skupnostih. Zelo po- membno je videti, da vero, upanje in ljubezen Pavel v 1 Tes ne navaja loèeno, temveè z ozirom na to, kaj izra`ajo in v èemer se uresnièujejo. Vse tri kreposti skupaj šele razo- devajo naèin, kako se odvija `ivljenje, ki ga je zaznamoval dogodek Jezusa Kristusa. To preprièanje izpostavi tudi ob koncu svojega Prvega pisma Tesalonièanom: “Mi, ki pri- padamo dnevu, bodimo trez- ni: oblecimo si oklep vere in ljubezni, za èelado pa upanje odrešenja” (1 Tes 5,8). Za te- saloniško skupnost, ki posta- ne vzor nove kršèanske skup- nosti, je znaèilno delo vere. Njihova vera je dejavna in uèinkovita, zato je njihova ' #   misijonarska beseda prodrla povsod naokrog in je rodila nove verujoèe v Makedoniji in Ahaji (prim. 1 Tes 1,7). Vera je vselej na zaèetku krš- èanskega bivanja in kršèansko bivanje je bivanje vere. Vera, ki je tesno prepletena z lju- beznijo in upanjem, se izpol- njuje v Cerkvi kot Kristuso- vem telesu. Pavel vero prvens- tveno oznaèuje kot poslu- šnost. “Oro`je našega bojeva- nja ni meseno, ampak ima v Bogu moè, da podira trdnja- ve. Podiramo razmisleke in vsakršno visokost, ki se dviga proti spoznanju Boga, in vsa- ko misel podvr`emo poslušno- sti Kristusu” (2 Kor 10,4-5). “Poslušnost ni niè drugega kot slišanje, ki je prodrlo in za- èelo delovati kot odloèitev. Je odloèitev za poslušanje” (str. 21). K veri sodi bistveno pri- pravljenost prepustiti se in od- loèiti se za Bo`ji klic, ki nam je bil poslan po evangeliju. Naslednja znaèilnost krš- èanske skupnosti mora biti napor ljubezni (1 Tes 1,3). Pa- vel svoj apostolat veèkrat oz- naèi kot napor (prim. 1 Tes 2,9; 3,5) in trud (prim. 1 Kor 4,12; 15,10; 2 Kor 11,23), ki je napor ljubezni skupnosti kot celote, je njen sad in njen iz- kaz. “Ljubezen ni samo po- stavljena ob bok veri, temveè se vera v njej udejanjena” (str. 51). “Po Duhu, iz vere, prièa- kujemo upanje praviènosti, saj v Kristusu Jezusu niè ne velja ne obreza ne neobreza, marveè vera, ki deluje po lju- bezni” (Gal 5,5-6). Ljubezen se potrudi, kar spada k njene- mu bistvu. Zato stoji ljube- zen na najvišjem mestu. Ven- dar Schlier poudarja, da Pavel nima v mislih neke naravne medsebojne ljubezni. To ni ljubezen, ki bi bila vezana drug na drugega, ne izvira iz naravne in ne iz moralne vo- lje, temveè se poraja iz vere. Njen izvir, temelj in vir je Kristusova ljubezen, ki se je dopolnila na kri`u in ki pre- sega vsakršno analogijo, pred- stavo in izkušnjo (prim. Ef 3,19). S to ljubeznijo nam je Bog vse podaril. Ljubezen ve- rujoèih je zgolj odgovor na lju- bezen Oèeta in Sina. Tudi upanje se uresnièuje na znaèilen naèin: v vztrajno- sti in zvestobi. Verujoèim je upanje podarjeno po Svetem Duhu, vzdr`evano pa je po ljubezni. Ne izhaja iz èloveš- kega `ivljenja in sveta, temveè ima Bo`je poreklo: “Bog, naš Oèe, ki nas je v svoji milosti vzljubil in nam dal neminlji- vo tola`bo in blago upanje” (2 Tes 2,16). “Toda ali lahko po- vemo kaj o vsebini tega upa- nja, ki je vzšlo nad nami in ne iz nas? Najprej lahko reèemo, da je nedojemljivo, da ga ni mogoèe ponazoriti, da je nei- zrekljivo in nepredstavljivo. Je upanje, ki je skrivnost. Apo- stol ga izrecno postavlja v nas- protje z vsem “vidnim” in to pomeni z vsem, kar si bomo zdaj ali v prihodnje lahko predstavljali, mislili, izrekli, preraèunali in naredili. Kadar upamo, èe upamo, upamo v Kristusa” (str. 39). Upanje mora biti vztrajno in èujeèe. Èujeènost predpostavlja zave- danje o koncu sveta, ki se je prièel, in pripravljenosti na Gospodov prihod. Upanje vere z izkušnjo stiske krepi upanje v potrpe`ljivost, potrpe`ljivost pa rodi ljubezen, ljubezen pa vero (prim. Rim 5). Teologija Heinricha Schlierja je teocentrièna in antropocentrièna hkrati. Za svoje izhodišèe Schlier postavi odloèno in dokonèno odloèi- tev Boga za èloveka. Bog se je v Kristusu nepreklicno zastavil za èloveka in njegovo zgodo- vino. Èloveška zgodovina je s tem postala odrešenjska zgo- dovina, èlovek pa v celoti svo- je duhovno-telesne resniènosti bo`ji otrok. Èlovekova velièina je v tem, da se nasloni na Boga in da v Kristusovem do- godku odkrije svoje mesto v Bo`jem odrešenjskem naèrtu. Samo v tej navezi bo lahko razvil Bo`ji naèrt v svojem `iv- ljenju, to je rodovitnost vere, upanja in ljubezni. Schlierjeve meditacije temeljnih teoloških kreposti bralca sicer ne razvajajo z visokim literarnim slogom, niti za trenutek pa ne odvrnejo pozornosti od bistvenega.   !