umimmum mi ■ Leto IX Štev. 8 (73) November 69 Cena 40 par liilL6*|ia ilttilliil! lUpUANAjig 1|M;5 imm OBČANOV SZDL o arondaciji Zemljišča, ki so predvidena za gradnjo, naj bi vrnili prejšnjim lastnikom Na pobudo krajevnih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva je pred kratkim izvršni odbor občinske konference SiZDL Bežigrad razpravljal o arondaciji in Problemih okrog nje. Razšir-jene seje so se udeležili tudi Predsednik in podpredsednik občinske skupščine, odborniki. predstavniki krajevnih Skupnosti in drugi. Sejo je rodil predsednik izvršnega odbora občinske konference SZDL Janez Rigler. »Nerešena vprašanja okrog arondacije predstavljajo političen problem,« je uvodoma 4čjai Janez Rigler. SZDL se skupaj z občinsko skupščino zavžema, da bi ta vprašanja čimpre.je ustrezno rešili. A Arondirana zemljišča, ki 80 predvidena za gradnjo (ur- banizacijo) je treba dearon-dirati, se pravi vrniti prejšnjim lastnikom. Arondiranih je bilo skoraj 1.000 ha zemljišč, po dearondaciji bi Agrokombinatu ostalo še okrog 600 hektarov manj vrednih zemljišč ob Savi, za katere je bila dejansko odrejena arondacija pred letom 1903. Arondacija bi lahko v celoti pustila zemljišča bivšim lastnikom v katastrskih občinah Stožice in Črnuče, v drugih katastrskih občinah pa bi se toliko odmaknila od naselij, da bi bili hkrati rešeni gradbeni pasovi in rodovitnega zemljišča, ki so še potrebna za nadaljnji obstoj tistih kmetov, katerim je kmetovanje edini ali glavni vir za preživljanje. • Ce bi prišlo do gradnje na zemljiščih, ki ne bodo de-arondirana, se razlika v gradbeni ceni izplačuje prejšnjim lastnikom zemlje. • Kmet pri arondaciji ne sme biti oškodovan. Najprej jim je treba po sporazumu zagotoviti enakovredno obdelovalno zemljo za zamenjavo, šele nato pride v poštev odškodnina. • Cimprej je potrebno rešiti vse socialne probleme, ki jih je povzročila arondacija. • Z Agrokombinatom bi se morali pogovoriti o aron-diranih zemljiščih, ki ostajajo neobdelana, saj to bivše lastnike — kmete najbolj boli. • Vsa vprašanja v zvezi z arondacijo je treba zaključiti v čimkrajšem času, če ni mogoče določiti sprejemljivega roka. BANJALUKA Po potresu, ki je hudo prizadel Banjaluko, se je po vsej naši domovini začela široka solidarnostna akcija, da bi čim hitreje pomagali prebivalcem nasrečnega mesta. Takoj so se odzvali tudi bežigrajski občani in delovne organizacije. Na republiškem in mestnem štabu za pomoč Banjaluki ter nsT mestnem in republiškem odboru Rdečega križa so nam povedali, da nimajo vseh podatkov o pomoči, ker so iz nekaterih podjetij peljali pošiljke naravnost v Banjaluko. Do 3. novembra so dobili poročila o pomoči iz naslednjih bežigrajskih podjetij: Zavod za varjenje iz Ptujske ulica je namenil enodnevni zaslužek vseh zaposlenih, trgovsko podjetje Gramex iz Ku ilni-ške ulice je prispevalo 2.000 kg cem nta. Poslovno združenje tekstilne industri je s Titove ceste pa 200 odej. Trgovsko poljet-je Astra s Titove ceste je poslalo 300 parov škornjev, 200 odej in 100 ležišč za šotore, trgovsko podjetje Lesnina 50 jogijev, Zavod za rehabilitacijo invalidov z Linhartove ceste pa invalidske vozičke v vrednosti 5.000 dinarjev. Poslovno združenje Vektor z Vodovodne ceste je nudilo prevoz odej in zdravil v Banjaluko, trgovsko podjetje Dinos s Parmove ulice je prispevalo 10.000 kg betonskega železa, Podjetje Commerce s Titove ceste pa je nakazalo 25 tisoč dinarjev. Podjetje Avtoobnova s Titove ceste je darovalo 1,5 tonski tovornjak, Kmetijski inštitut iz Haquetove ulice pa šotore, postelje in 10.000 kg jabolk. Tovarna Energolnvest s Črnuč bo poslala v Banjaluko transformator, podjetje Termika iz Kamniške ulice pa bo peljalo postelje. Geodetski zavod iz Dimičeve ulice je prispeval 2.500 dinarjev, popravljalnioa pisalnih strojev s Titove ceste pa 1.000 dinarjev. Na tekoči račun, kjer se zbira denar za pomoč Banjaluki, manjše zneske pošiljajo tudi občani; med njimi sta bila j tudi Ladislav Zima iz Fabianijeve ulice ; in Lojze Štradjot iz'Glavarjeve ulice. Prispevek občinske skupščine |i Občinska skupščina Bežigrad je za po-moč prizadetim po potresu v Banjaluki odobrila 4 milijone starih dinarjev. Denar so nakazali štabu v Ljubljani. Pet ljubljanskih občin in mestna skupščina so po dogovoru skupaj nakazale za pomoč Banjaluki 25 milijonov starih dinarjev. V Stožicah so takoj ukrepali Krajevna organizacija Zveze borcev v Stožicah je še tisti dan, ko so izvedeli za potres, sklenila, da bodo za pomoč članom Zveze borcev v Banjaluki nakazali 1.000 dinarjev. Denarni orispevki Za pomoč Banjaluki zdaj zbirajo denarne prispevke občanov po krajevnih skupnostih in šolah. Zbiralno akcijo vodijo krajevne ogranizacije Rdečega križa, sodelujejo pa še druge družbeno-politične ogranizacije. Občani, pomagajte Banjaluki! Denarne prispevke lahko nakažete tudi na tekoči račun republiškega odbora Rdečega križa štev. 501-8-391/3 (pomoč prizai-detim v Banjaluki), predvsem pa ne odklanjajte aktivistov Rdečega križa, ki vas bodo obiskali na domu. Različno blago (posteljnino, oblačila, živila itd.) zbira republiški odbor Rdečega križa Slovenije, ki ima svoj sedež na Mirju 17. Podjetja, ki želijo pomagati pri obnovi porušenega mesta, naj svoje prispevke pošiljajo na tekoči račun Republiškega štaba Slovenije za pomoč Banjaluki štev. 5Cil-789-36 (Pomoč prizadetim v Banjaluki), štab ima svoj sedež v Župančičevi ulici 3. Denarne prispevke lahko podjetja nakažejo te sklada skupne porabe. Na seji 38. oktobra je občinska skupščina sprejela program za gradnjo osnovnih šol in vzgojno-varstvemih zavodov na območju bežigrajske občine. Sprejeli so tudi odlok o upravnih taksah. Skupščina je še sklenila, da morajo občani do 31. decembra letos priglasiti hiše, vikende, poslovne prostore in parcele, ki jih imajo v drugih občinah v Sloveniji oziroma v Jugoslaviji ali v tujini. Odborniki so dobili poročila o realizaciji letošnjega občinskega proračuna, izvajanja komunalnih del, o pripravah osnutkov za statut mesta Ljubljane in statut občine Bežigrad, poročilo o delu v zvezi z arondacijo in poročilo o stanju v podjetju Modna oblačila. Občinska skupščina je odobrila 4 milijone starih dinarjev za pomoč prizadetim po potresu v Banjaluki. Seji so prisostvovali tudi republiški poslanci: Zdenko Roter, inž. Jurij Birš in inž. Rudi Vavpotič. Šole V prihodnjih štirih letih bo treba v bežigrajski občini zgraditi 5 novih osnovnih šol in 7 vzgojno-varstvenih zavodov. Takšen je program, ki ga je izdelal in sprejel svet za prosveto in telesno vzgojo občinske skupščine. Pri tem so upoštevali predloge krajevnih skupnosti ter vodstev obstoječih šol in 5. seja občinske skupščine 5 novih šol vzgojno-varstvenih zavodov, posvetovali pa so se tudi s predstavniki ljubljanske Temeljne izobraževalne skupnosti, Zavodom za šolstvo SRS in Centralnim zavodom za napredek gospodinjstva v Ljubljani. Program za gradnjo šol je usklajen z načrti za stanovanjsko gradnjo v naši občini, gradnja Sosesko ^ za Ruskim carjem m Jožici se je že začela, kmalu bo na vrsti tudi Soseska 3 na desni strani Titove ceste v Stožicah, vrsta blokov bo zrasla še na Črnučah. Dobršen del novega Savskega naselja (ob Crtomirovi ulici) je že naseljen. Sole naj bd gradili kolikor se le da »vzporedno« z gradnjo stanovanj. To pa pomeni, da bo treba v Prihodnjih štirih letih za gradnjo šol in vrtcev zagotoviti v občinskem proračunu kar 4 milijarde k1 800 milijonov starih dinarjev. Občinska skupščina Je takšen program sprejela. Zavzemala se bo, da bo uresničen glede na finanč-j}® možnosti občine, se pravi, da bi gradnjo predvi-šol in vrtcev v najsiabšem primeru raztegnili ® štirih na pet ali šest let. Odborniki so bili enotni, je šole potrebno zgraditi, saj se spričo naraščanja števila prebivalstva in s tem šolskih otrok dni ne bo mogoče izogniti tretji temeni pouka vzgojno-varstvenih zavodov pa je že zdaj premalo ■ program gradnje šol za daljše obdobje je po-/Cben zato, da ne bo treba vsako leto posebej ča-"n™ na odobritev občinskega proračuna. Strokovne bodo lahko prej pripravile vse načrte, da hf1 gradnji ne bo zamud. Ker za gradnjo vzgojno-j^jtvonih zavodov polovico denarja prispeva Te-vtrtH?a Izobraževalna skupnost, bo mogoče s pred-programom tudi ta denar dobiti pravo- Nadaljevanje na 2. strani Začetek v Soseski 7 na Ježici Najprej 400 stanovanj - Zastavili so med Ulico 7. septembra in Ulico prvoborcev Med ulico 7. septembra in Ulico prvoborcev na levi strani Titove ceste so 15. oktobra zaropotali gradbeni stroji. Pravzaprav je bil to začetek gradnje Soseke 7 na Ježici. To bo eno največjih gradbišč v Ljubljani, saj bo v blokih, ki bodo zrasli na polju za Ruskim carjem, približno 3000 novih stanovanj. Po programu bo granja trajala štiri leta. V prvem delu I. etape gradnje bodo na levi Strahi sedanje Ulice 7. septembra zgra- Bežigrad ima 42.200 prebivalcev Po podatkih, ki smo jih dobili na registru prebivalstva pri upravi za upravno politične zadeve mesta Ljubljane, je imela bežigrajska občina v začetku oktobra letos 42.202 prebivalca. Prvikrat »v zgodovini« bežigrajska občina — po številu prebivalstva — ni več najmanjša občina v Ljubljani, občina Center ima leto za letom za malenkost manj prebivalcev, število Bežigrajča-nov pa je skokovito naraščalo. V začetku oktroba letos je imel Bežigrad 42.202 prebivalca, Center 41.680, Moste 43.330, Šiška 62.571 in Vič 64.101 prebivalca. dili 12-nadstropne in 4-nad-stropne bloke v katerih bo 400 stanovanj. Računajo, da bodo prva stanovanja vseljiva že konec prihodnjega leta. Zanimanje za nakup teh stanovanj je izredno, saj je že zdaj več prijav, kot pa bo stanovanj. Soseko 7 bodo gradili člani poslovnega združenja za industrijsko gradnjo IMOS in sicer gradbeni podjetji Grosuplje in Stavbenik iz Kopra, Slikoplesk-termoplast, Industrijsko montažno podjetje, Lesni kombinat, Jelovica te Škofje Loke, Liko z Vrhnike in drugi. njo naprav za individualne komunalne potrošnje. Ker ne vemo s kakšnimi stroški moramo računati, je težko določiti prodajno ceno stanovanja. Soseska 7 bo eno prvih gradbišč v Ljubljani, kjer smo s podjetjem za urejanje mestnih zemljišč Sosesko, z banko in komunalnimi organizacijami uskladili financira- nje tako, da bodo stroški aa gradnjo naprav individualne komunalne potrošnje že deloma bremenili komunalne organizacije, ne pa nova stanovanja. Pri tej akciji ima veliko zaslug podjetje Sosesk" in pa seveda banka. Ni še vse idealno rešeno, začeli pa smo pravočasno urejati te zadeve in določeni rezultati se že kažejo.« a Premoženje bo treba prijaviti »S pripravami za gradnjo Soseske 7 smo začeli že 1965. leta,« je dejal direktor IMOSA inž. Slavko Trošt. »Zamuda je zaradi objektivnih okoliščin, pa tudi formalnih zadržkov (odkup zemlje, dolga pot do gradbenih dovoljenj). Zaradi zavlačevanja imamo tudi izpad pri stanovanjski gradnji: s prvimi stanovanji smo računali že 1967. leta in dokočno 1969. leta, šele letos pa nam je uspelo začeti z gradnjo 400 stanovanj. Ovira je bila tudi v tem, da niso bili Jasni bančni pogoji za kreditiranje del pri pripravi zemljišča in za grad- Do 31. decembra letos morajo občani Bežigrada (in tudi vsi drugi Ljubljančani) priglasiti občinski davčni upravi hiše, vikende, poslovne prostore in parcele, ki jih imajo izven občine, v SR Sloveniji, SFR Jugoslaviji ali v tujini. Priglasitev zahteva zakon, rek pa določi občinska skupščina. Občani — jugoslovanski državljani — morajo priglasiti: počitniške hiše, stanovanjske hiše, stanovanja v etažni lastnini, poslovne stavbe, poslovne prostore, stavbe in druge zazidljive parcele v naseljih ter za gradnjo namenjene parcele zunaj naselij. Določbe zaklona pa ne veljajo za kmečke stanovanjske hiše, kmečka gospodarska poslopja in za zemljišča, ki se uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo. Pri priglasitvi morajo občani poleg svojih osebnih podatkov navesti še podatke, ki opredeljujejo nepremičnine: parcelne številke, katastrsko občino, kraj, občino, republiko ali tujo državo, površino nepremičnine v kvadratnih metrih, navesti pa morajo še, kdaj so nepremičnino pridobili in na kakšen način. Za tiste, ki premoženja ne bi priglasili, je predvidena kazen do milijona starih dinarjev. Nova cesta Mod Ulico pohorskega bataljona in kamniško progo so začeli graditi no-vo cesto. Vodila bo od Podmilščokove ulice do Ježice. Prvi odsek, dolg 700 metrov, bodo dogradili prihodnje leto. Podjetje »Soseska«, ki vodi gradnjo, je moralo prevzeti tudi zapuščino nekdanjega Zavoda za zadružno gradnjo. Ko so pred leti gradili vrotne hiše zapadno od Ulice pohorskega bataljona so namreč odpadni material navozili na traso nove ceste. Za odvoz tega materiala bo imelo podjetje »Soseska« 18 milijonov starih dinarjev stroškov. Več o gradnji ceste berite na zadnji strani. I I I I I I I I I ,Forum" občanov Kamdsiija za prošnje in pritožbe pri občinski skupščini se je v novi mandatni dobi pred kratkim prvič sestala. Reči je treba, da je večina petčlanske komisije novih ljudi, ki so se na tem sestanku šele spoznali. Prav tako pa so se tudi spoznali s kopico problemov, s katerimi se bo morala komisija ukvarjati, če bo hotela opraviti svojo nalogo. Ta naloga pa je vse prej kot preprosta in prav tako tudi ne zelo hvaležna. Najpomembneje bo in to je komisija tudi sklenila, da bo vse prošnje in pritožbe reševala pošteno in kar se da pravično, tako da bo lahko zadostila občanom (saj je bila naposled tudi zaradi njih izvoljena), hkrati pa tudi vsej naši občinski skupnosti. Komisija je sprejela svoj plan dela, ki vsebuje sestajanje komisije po potrebi (občasno, pa tudi večkrat). Vse tiste pripombe občanov, ki jih lahko rešujejo upravni organi v občinski upravi, pa ne zadevajo nekih širših obravnav, pač pa le izvajanje zakonskih predpisov, bo komisija prepustila v pristojnost posameznih služb, s tem seveda, da se bo o poteku seznanjala. Bistvena novost, ki jo je komisija pri svojem delu predvidela v tej mandatni dobi je, da se bo pri posameznih komisijskih ogledih, udeleževal teh ogledov eden izmed članov komisije, kd bo pač tedaj na voljo. To bo brez dvoma terjalo od članov komisije, ki so seveda volonterji, mnogo več prizadevanja in dodatnega dela ter zamude časa. Vendar je bila komisija mnenja, da joto to načelo, ki so ga sprejeli, pravilno, saj je komisija konec koncev zaradi občanov in ne obratno, pa naj se to še tako aktivistično sliši. O teh svojih načrtih ima komisija namen seznaniti občinsko skupščino na eni prihodnjih sej. Močno pa si želi, da bi občani poleg pritožb in prošenj, do katerih imajo polno pravico, sporočali posamezne probleme tudi tedaj, ko ne zadevajo le njih osebno, pač pa tudi širšo občinsko skupnost. Tako lahko v marsikaterem primeril preprečimo nekaj, zaradi česar bi se potem morali. (ali pa se) sicer upravičeno pritoževati. K- I- Dober učni uspeh Poročilo Zavoda za prosvetno pedagoško službo Prisilna uprava v »Modnih oblačilih« Na prihodnji seji občin-ske skupščine bodo odborniki dobili poročilo o ugotovitvah revizije v podjetju »Modna oblačila«. Nepravilnosti je ugotovila carinska inšpekcija in o tem obvestila Službo družbenega knjigovodstva hi Upravo javne varnosti. Podjetje je namreč dobilo posebne kredite za izvoz blaga; blago pa je bilo last inozemskega naročnika in ga je podjetje le začasno uvozilo. Da so dobili kredite, so ponaredili carinske dokumente. Kot smo izvedeli, bo občinska skupščina na posebni seji, ki bo 12. novembra, sklepala o uvedbi prisilne uprave v podjetju »Modna oblačila«. Posojilo železnici Bežigrajska občina je železnici odobrila posojilo v znesku 5 milijonov starih dinarjev. Denar bo šel iz nerazporejenih sredstev občinskega proračuna. Kot je znano je železnica razpisala posojilo, da bi dobili denar za modernizacijo. Posojilo vplačujejo občani in delovne organizacije. Zbrani denar bodo porabili za modernizacijo železnic na področju Slovenije in Istre. Ko so odborniki občinske skupščine odobrili to posojilo železnici, so poudarili, da je' to bolj moralna podpora in vzpodbuda zlasti delovnim organizacijam, da bi z vpisom posojila pomagale železnici. Pred očmi so imeli 5 novih šol Nadaljevanje s 1. strani Po programu naj bi leta 1970 dogradili osnovno, šolo na Brinju ter zgradili dva vzgojno varstvena Zavoda, v Črtamircvi ulici in na Črnučah. Leta 1971 bo na vrsti nova osnovna špla v Črtcmirovi ulici ter vrtca v Soseski 7 (ob Ulici prvoborcev) in v Šentjakobu. V letih 1972 in 1973 bi zgradili še osnovne šole v Soseski 7 (možno je tudi, da bi razširili obstoječo osnovno šoto Danile Kumarjeve v Stožicah), v Soseski 3 v Stožicah In na Gmajni na Črnučah ter zgradili vrtca na Črnučah in v Soseski 3, razširili pa še vrtec v Eindliharjevi ulici. Po programu naj bi 1971. leta razširili tudi osnovno Solo v Dolu, če bi prišlo do skupne akcije z občino Moste. Otroci iz Dolskega, ki je v meščanski občini, se zdaj vozijo v Polje, potlej pa bd lahko bodili v dolsko šolo. PRORAČUN Računajo, da bodo dohodki občinskega proračuna letos za približno 15 % višji, kot so bili predvideni, V prvih devetih mesecih se je nabralo eno milijardo 499 milijonov starih dinarjev, kar je 82,5 % od vsote, predvidene za vse leto. Idealna realizacija za devet mesecev bi znašala 75 °/o dn je torej dohodkov že za 75 % več. Občinska skupščina je že na predzadnji seji sklenila, da bodo presežek naložili v banki in na podlagi tega drugo leto najeli posojilo za gradnjo šol in vrtcev. Pri posameznih vrstah dohodkov občanskega pro-račutia ni bistvenih odstopanj od zneskov, predvidenih v začetku leta, ko so sprejeli proračun. Najvažnejši proračunski dohodek —- prispevek od osebnega dohodka diz delovnega razmerja — bo po vsej verjetnosti do konca leta presežen za 5 %. Nekoliko v zaostanku so bili kmetje s plačilom davkov, vendar jih običajno poravnajo v mesecih oktobru in novembru. Prispevki od obrtnikov dotekajo po pričakovanju, še bolje bi bilo, če bi podjetja takoj nakazovala odtegnjene davke obrtnikom, s katerimi so ponekod v zamudi. Nad pričakovanji je prispevek od osebnega dohodka od intelektualnih storitev, kar kaže, da se več prebivalcev bavi s takšno dejavnostjo. Precej nad planom je prispevek od skupnega dohodka občanov. Več je tudi občinskega prometnega davka (sodijo, da zaradi večje preprodaje avtomobilov) ter davka od nepremičnin, bar je po eni strani posledica doslednejše izterjave teh davščin, na drugi strani pa tudi povečanega prometa z nepremičninami. Ugodna jo tudi realizacija prometnega davka od prometa blaga na drobno in prodaje alkoholnih pijač (sicer glavni dohodek mestnega proračuna), kar kaže na dobro kupno moč prebivalstva. hude nesreče, ki so se dogodile v zadnjem času. Z modernizacijo železnic pa bo tudi promet varnejši. Ker je bilo govora o železnici in nesrečah so odborniki predlagali, naj posebna komisija predstavnikov občine in železnice pregleda vse cestno-žeiezniške prelaze na območju bežigrajske občine, da bi videli, če so kje posebno nevarne točke in bi lahko potem primemo ukrepali. NAROČITE ZBOR OBČANOV! Zavod za prosvetno pedagoško službo je v posebnem poročilu obdelal učno vzgojne rezultate osnovnih šol na področju Temeljne izobraževalne skupnosti Ljubljana v šolskem letu 1968/69. Iz tega poročila povzemamo: Od 4223 učencev bežigrajskih osnovnih šol je preteklo šolsko leto izdelalo 90,22 % učencev, s popravnimi izpiti vred pa 95,34 % učencev. Odstotek je najvišji izmed vseh ljubljanskih občin. Uspeh se vsako leto izboljšuje: v šolskem letu 1966/67 je izdelalo 91,5% bežigrajskih učencev, v šolskem letu 1967/68 — 91,87 % in v šolskem letu 1968/69 — 95,34 % učencev. Ugotavljajo, da so se glede uspeha zmanjšale razlike med posameznimi šolami in tudi uspehi po razredih so cjokto usklajeni. Razlika je med uspehom razrednega pouka in predmetnega pouka: povprečni uspeh (za vse ljubljanske šole) na razredni stopnji je 97,1 %, na predmetni stopnji pa 88,08 %. Največ negativnih ocen imajo učenci iz tujega jezika, matematike in slovenskega jezika. Poročilo podrobneje obravnava osipanje učencev. Za Bežigradom skoraj četrtina učencev ni končala osemletnega šolanja, za celotno področje Temeljne izobraževalne skupnosti Ljubljana pa znaša odstotek osipa 28,52 %. Za izboljšanje stanja v osnovnih šolah še vedno veljajo stališča in predlogi, ki jih je Zavod za prosvetno pedagoško službo nakazal ob lanskem poročilu. Zavzemajo se za sistematično testiranje vseh otrok pred vstopom v 1. razred osnovne šole, za sistematično in intenzivnejše delo s starši, predvsem v tistih krajih, kjer starši ne kažejo dovolj zanimanja za šolo, izdelali naj bi socialne in družbene analize okolja vsake šole kot osnove za njen vzgojni program, odpirali nove oddelke za podaljšano bivanje in razširili svetovalne službe na šolah. Prostovoljne dejavnosti učencev bi morali programirati in si prizadevati za kontinuiteto dela z učenci. Plavalne in smučarske tečaje v 4. in 5. razredu naj bi obravnavali kot sestavni del uč- Izvolili bodo novega odbornika Ker je umril inž. Franc Bajželj, odbornik mestne skupščine, ki je bil izvoljen v 3. mestni volivnd enoti (del krajevne skupnosti Stadion), bodo morali izvoliti novega odbornika. Omenjena volivna enota obsega področje med Samovo in Janševo ulico na jugu, kamniško železnico na zahodu, dedom Vodovodne ceste in Triglavsko ulico na severu ter Titovo cesto na vzhodu. Priprave za voditve vodi krajevna konferenca SZDL Stadion. Zdaj zbirajo predloge za možne kandidate. Zavzemajo se, da bo kandidatov za odiborniško mesto več, najmanj pa dva. Kandidacijska konferenca, kjer bodo prisotni glasovali o zbranin predlogih in potrdili kandidate, bo 7. novembra. Zbor volivcev, kjer bodo občani obravnavali te predloge, bo 13. novembra. Neposredne volitve novega odbornika mestne skupščine bodo v nedeljo 7. decembra. Hišnim svetom! Obvestilo stanovanjskega podjetja Investicijsko vzdrževanje se izvaja po vsakoletnem programu, ki ga na osnovi predlogov HS izdela Stanovanjsko podjetje. Operativni program investicijskega vzdrževanja za leto 1970 moramo izdelati do konca januarja 1970. leta, ko bo predložen v obravnavo in odobritev pristojnim samoupravnim organom. Tudi letos ždimo program izdelati v tesni povezavi s HS, kot je to določeno z zakonom o pravicah in dolžnostih stanovalcev pri upravljanju, čl. 6, odstavek 4. Predlagamo, da na zboru stanovalcev obravnavate potrebe po investicij-sko-vzdrževalnih delih za leto 1970 in pri tem obvezno upoštevate veljavne tehnične normative: — Odlok o minimalnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v družbena lastnini ter o načinu delitve sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje. — Odlok o okvirnih normativih za minimalno dobo trajanja elementov in opreme v stanovanjskih zgradbah, stanovanjih in po-slcvnth prostorih (Odlok smo vam poslali z dopisom št. 1682/67). Kvalitetno vzdrževanje hiš je v veliki meri odvisno od vestnega in pravočasno izdelanega programa. Samo pravočasne prijave o potrebah jamčijo tudi za njihovo izpopolnitev. Potrjen program zagotavlja sredstva in izvajalce. Naknadno prijavljena dela ne bodo imela prioritete, če bodo sploh v določenem primeru možna. Prosimo, da nam čimpreje, vendar najkasneje do konca meseca novembra 1969, na kakršenkoli način, lahko tudi po telefonu, sporočite potrebe po investicijskem vzdrževanju za leto 1970. Rajonski tehniki podjetja bodo na osnovi vaših obvestil izvršili tehnični ogled in zbrali še vse ostale podatke, ki so potrebni za izdelavo programa. STANOVANJSKO PODJETJE BEŽIGRAD—MOSTE LJUBLJANA, Topniška 58 nega načrta, šolske ekskurzije pa bi morali — kot integralni del pouka in vzgoje — programirati in vsebinsko usklajevati od 1. do 8. razreda. i J ehtno lit resno Na zadnji seji občinske skupščine so se morali odborniki spoprijeti z zelo zahtevno nalogo, ki terja resne in trezne, predvsem pa poglobljene razprave. Slo je za program gradnje šol in vzgojno-varstve-nih ustanov na našem področju za obdobje naslednjih štirih let. Zategadelj so se tudi v razpravi opredeljevali na podlagi razmišljanja, predvsem pa z določenimi razmišljanji o tem, ali bomo kos tej nalogi, ki smo si jo zadali. Tako bomo potrebovali v tem obdobju za gradnjo osnovnih šol 37,500.000 dinarjev, za vzgojno-varstve-ne zavode pa 10.000.000 ali skupno 48.300.000 dinarjev. To so kajpada vsote, pred katerimi je treba dati klobuk z glave. Načrt je namreč zahteven, vprašanje pa je, ali bomo lahko tako globoko segli v žep naše občinske blagajne. Prav o tem so tudi odborniki največ razmišljali na seji, da-siravno načrtu, tako kot je pripravljen, ni kaj očitati. Občinska skupščina se je predvsem zavzela za to, da ne bi gradili vse hkrati, pač pa da bi morali osredotočiti vse moči le na en objekt, ga hitro in dobro zgraditi, nato pa se usmeriti na drugega. Sirjenje gradbene fronte im več objektov hkrati bi bilo nesmotrno. so menili odborniki, saj imamo s takim načinom dela še preveč izkušenj. Nekateri so sicer sodili, da ni nujno ta načrt razbijati po letih, marveč da bi kar rekli »to je naš načrt in kadar ga bomo izpolnili, ga pač bomo«. S tako tezo se večina odbornikov ni strinjala, čeprav so vsi dopuščali moknosti, da bomo vse gradili leto ali dve več. Toda, zdi se, da neki program sploh ne more biti program, če ni časovno o-predeljen! Zato so tudi odborniki z večino glasov ta program tudi sprejeli. In prav so storili, prav, v interesu občanov in tudi v interesu proračuna, ki mora pač s takimi izdatki tudi račiinnu K. I \ ■ ■ ■ ■ Novi del Savskega naselja ob Crtomirovi ulici 2» ZBOR OBČANOV NOVEMBER 69 ZAKAJ SO CESTE TAKO KRVAVE? Rdeči križ trka na človekovo vest Republiški odbor Rdečega križa Slovenije in republiška komisija za varnost prometa bosta izvedla skupno akcijo »prva pomoč m cesti«. Trajala bo od 1. do 10. novembra. Številne prometne nesreče, ki iz dneva v dan terjajo večji krvni davek na naših cestah, postajajo še bolj tragične, ker večina šoferjev prvih hip ponesrečencem ne zna pravilno nuditi prve pomoči. Gre za malenkosti: umetno dihanje, pravilna lega ranjenca, obvezovanje, dezinfekcija, itd. Delavci RK in prometni strokovnjaki menijo, da bi se moral sleherni šofer naučiti, kaj mora storiti, kako nuditi pomoč ranjenemu na cesti, da bi mu zares pomagal, ne pa škodoval. Kakor ugotavljajo zdravniki, bi marsikateri hudi ponesrečenec ostal pri življenju, če bi bil deležen zadostne im pravilne prve pomoči takoj po nesreči. Krvni davek, ki ga plačujemo cesti in motorizaciji, je že zdavnaj prevelik. Nekaj moramo storiti in to takoj. RK bo v teh dneh razdelil nad sto tisoč letakov, z navodili, kako pomagati v nesreči sočloveku. Organiziral bo desetdnevne tečaje prve pomoči, itd. Ob vsem tem se moramo nujno vprašati in hkrati zahtevati: Zakaj še zmeraj nimamo republiškega zakona o- prometu, ki bi v marsičem lahko odpomogel neredu na naših cestnih kolovozih? Zakaj ne bi vsak kandidat za šoferja hkrati položil izpita o nudenju prve pomoči ponesrečencu? Zakaj vsaj ob glavnih cestah nimamo telefonov? Zakaj nimamo ob prometnih cestah službe »Pomoč človeku«, če imamo vse poskrbljeno za avtomobile in turistične informacije (Služba pomoč informacije)? Zakaj, zakaj, zakaj mora toliko ljudi umreta v prometnih nesrečah? Se bomo res sami med seboj pobili z avtomobili, ne da bi bila za to potrebna nova vojna? Rdeči križ Slovenija trka na našo vest, poziva v nas človeka: ČLOVEK pomagaj SOČLOVEKU! Torej je čas, da se zganemo, da se naučimo abecede prve pomoči. Zakaj danes je na vrsti sosed, jutri bom jaz. Tega se moramo zavedati, da bomo ta naš krvni davek cesti čim bolj zmanjšali, če se mu že ne mislimo povsem odpovedati. Jesen in zima sta tista dva letna časa, ko je na cesti najbolj nevarno. Nenadne poledice na mostovih prežijo za ovinki na avtomobilista kot sovražnik v zasedi. Preden se bomo zavedli, bomo sami žrtve. Kaj ni zato prav, da se naučimo pomagati vsaj sami sebi, če nam že ni čto sočloveka? Prva pomoč v nesreči na cesti je tisto najmanj, kar lahko storimo za človeka, ki ga je prizadela. Pomembno Pri tem je, da mu pomagamo pravilno, ne da mu samo Pomagamo in s tem (nestrokovno) celo škodujemo. V takem primeru smo sokrivi njegove nesreče. Ob vsakem trčenju na cesti se takoj zbere na prizorišču huiožica radovednežev in do onemoglosti komentira, kako, kaj in zakaj. Ponesrečenec pa čaka na rešilca. Čaka in ga Pričaka. Kakor kdaj. V določenih primerih je pomembno samo, kako ponesrečenca položimo, da se ne zaduši, nič drugega. In če tega ne znamo, pred nami umre. Kaj ni to žalostno?! Torej Rdeči križ Slovenije s svojim pozivom: naučimo 86 pravilno pomagati ponesrečencu na cesti, trka na vest bks vseh, ne samo šoferjev. Posebej še ta poziv velja vsem ljudem, ki stanujejo ob cestah in so ponavadi prvi neme Priče tragedije na asfaltu. Zamenjava stanovanj Pismo društva upokojencev »Komisija za revizijo sta-^arvjske zakonodaje v Beo-fadu je obravnavala predlo-strokovne grupe za spre-p^embo Ih dopolnitve ZSO. ^dk»g za zamenjavo stano-anJa je naslednji, kamenjava stanovanja naj . v Prihodnje izvede le s so-s Us.k'm stanodajalca. Alternativa: sodišče naj oce-upravičenost zamenjave. 1 strinjamo se, da bi hišni stnik odločal o zamenjavi Juvanja. Soglasja za zali „ avo Pa tudi ne bo dal: če nie f>rav' Pa zapusti stanova-r ' Njegov cilj je svobodno Polagati s stanovanji, svo-ha^0 Pečati o višini sta-U16: kakor pred II. sve-v^vojno oziroma pred os- Zarn P? P0 le dal soglasje za Z8j®hjavo, ima možnost, da Vh HVa naSradt>; torej, nov HUt®°h°z ima v najemu majhen K°t v goli mora nik, na katerem se v a , na letovanju igrajo in se udejstvujejo jo. da ne pridejo raznih športih. Predlagam,^ ^clNlne razlike med bi v proračun vnesli tudi 99 j tf> i S _ fl) l«ri' naprav in ... . k*'"**™*. — -----Ponovno predla- kup prenosnih športnih rj ^bazena ------------- L na rt.01 Unel dom ..._____ in name- prav\in igral, ki jih za letovanja otrok namestijo travniku, po letovanju r C*1 Privlačno kopa-spravijo v dom. laj, bi imeli Ti dve pomanjkljivosti delo, saj bi od- bi terjali velikih denaf^b, v Velenje in sredstev. Stopnik pa hi ^ »j^Ost za zapravija-mnogo bolj vabljiv, saj 0vv i sla|Ioled). Brane ci prav zaradi plavanja X, ^kupujejo, saj pi- trrArtrt v rtnk ^ io 94 tega ne store v vsakem razre- ^."oV Lr, ‘,.ra*'ičnih social- gredo v naš počitniški ^ je hrana od- v Umag, Predlagam tudi, ..t, Je ie dovoij! bi komisija za letovanje v. je osnovni pro-redila seminar za vodiče, Itako omogočiti bi jih seznanili z delom v&rstvo čim več- troci na letovanjih, ki ie jjik ptfok v poletnih veda drugačno kot v Soli,-oOF VjJ* tudi če gredo vem. koliko ima dom 'T^b^da v kolonijo, slovnih in strokovnih atvu šele en me- z gradivom (družabno tarši pa imajo ipd.) za zaposlitev otr0*]lA ritnic kot otro-deževnih dneh. Prav bi varstva da bi skromne knjižnice t,s*trbi movih vsako leto izpopo za otroke KINO SAVLJE 8. in 9. novembra barvni CS film poročilo«. 15. med šol-i e Itako je po-.vj -u, VI86111 tistim or->ra tkbLpri,,«jajo le- »QuUU'rje ‘ Molenja ali ka. Toplo jesensko sonce je ie zgodaj zjutraj odpodilo meglo in na pomožnem stadionu Olimpije se je zableščalo šest velikih, tarč. Pritegnile sq našo pozornost in sklenili smo si pobliže ogledati, kaj sc dogaja mi igrišču za osnovno šolo v jami. Kakih dvesto ljudi se je zbralo tam in med njimi 1e bila vsaj polovica uniformiranih. Takoj smo spoznali taborniške »krojen. Torej so sc zbrali nasledniki skavtov. Toda kaj bodo počeli i tako velikem številu? Vprašali smo prvega nadooudnega mladeniča, kakih 1Ž let je štel. »Ja, kaj ne veste? Z loki bomo streljali, pa najboljši bodo dobili nagrade,« je povedal v eni sapi. No, to bo pa nekakšno lokostrelsko tekmovanje, smo ugibali. Riba smrdi pri glavi, pravijo, in tudi mi smo se obrnili po informacije k organizatorjem. Predstavili so se nam kot elani partizanskega taborniškega odreda Bičkova skala iz Bežigrada. Torej naši jantje! Povedali so, da je to, kar gledamo, republiško lokostrelsko prvenstvo Slovenije, da na njem sodeluje približno 50 tročlanskih ekip in da je že tretje j>o vrsti. Tudi niso zamolčali, da se je zbralo toliko udeležencev iz vse republike in da jih je največ iz Ljubljane ter iz Mute cb Dravi. Kot smo se kasneje sami lahko prejiričali jc bila kvaliteta tekmujočih na zelo visoki ravni, saj 76 krogov od možnih 100 pri desetih strelih le ni tako enostavno zadeti. Toliko jih je namreč nastreljal zmagovalec, Mariborčan Pipan. On m vsa njegova ekipa pa se je lahko pohvalila tudi z izvrstnimi loki, saj je vsak veljal več kot 50 dolarjev brez carine. To pa niso mačje solze, recite kar hočete. No, kot smo že omenili, je bila jMleg kvalitete pohvale vredna udeležba, ne smemo pa tudi pozabiti izvrstne organizacije. Organizator je pripravil tek movanje tako, da )e bilo. seveda ob najjorih vseh članov Bičkove skale, izvedeno v borih 4 urah in pol. Ob tem pa Bičkova niso pozabili tudi na svoje tekmujoče, ki so se tudi dobro odrezali: pri starejših v ženski konkurenci so bili sploh brez tekmeca, člani so bili četrti, mladinke pa tudi ekipno pr\'e. Čeprav se nam je že mudilo, se nikakor nismo mogli odtrgati od prijetne družbe, ki jo je prevzemal tekmovalni duh. No, pa smo se vseeno odločili še za pogovorček s prof Pavlom Kunaverjem. Oblečen v jjopolno taborniško obleko je vedno mladi osemdesetletnik z zanimanjem opazoval moderno super orožje Mariborčanov in nekaj brundal sam pri sčbi. »Jezen sem, ker nisem bolje meril. Ko sem še preizkušal je šlo vse v tarčo, ko pa je šlo zares, sem zadel samo eno. Ampak, glede na to, do sem leto starejši kot ob lanskem tovrstnem tekmovanju in da sem lani tudi zadel samo eno, je to zame uspeh.« se je pošalil. Povedal nam je še, da ta šport pri tms šc ni zlezel is povojev, da pa je zadovoljen, ker se ob dobro organiziranih tekmovanjih opaža vedno večje zanimanje za ta šport med mladimi. Tudi mi smo bili zadovoljni z vsem, kar smo videli lo dopoldne in ni nam bilo žal zamujenega časa. Sploh jxi, ker smo sklenili, da bomo drugo leto prišli tekmovat — setreda če bomo dovolj trenirali — saj smo videli, ko smo za slovo tudi mi napeli tetive, da ni tako enostavno zadeti črne pike sredi tarče BO ... Tl, novembra .^barvni OS film ^ o- 22. in 23. novembra eJPe, Sklice h Prežive d vvestem »Štirideset ški jalcev« ,“JV2 skupščina je 29. in 30. novembra Utvimnie m Skl b«,»l CS tlim fi. ki 1. dectunbm barvni OS v,«,™ .K«'” revolveraša«. ^ V^stva ^ vzgo. Predstave so v sobotah ^ Je ■ iz, nmroZd.^n 20. uri in v nedeljah c® k 1« in 19. uri. Novi projekt0 ^ Dom na Mali planini Proračuna cest« ali prenovljena dvoranal LEŠNJAK Na zadnji seji je Upravni odbor Planinskega društva Črnuče sklenil, da bo interna otvoritev doma na Mali planini na Dan republike — 29. novembra. Interna zato, ker dom še ni povsem dograjen (notranja oprema), in sicer samo za prostovoljne graditelje. Hkrati so ugotovili, da je za popolno ureditev in opremo doma potrebnih še 15,970.000 starih dinarjev, ki jih bodo skušali dobiti, da bo .mali hotel na planini zares lahko postal odprtega tipa. Ce bo denar, ga bodo za široko javnost odprli prihodnje leto. Doslej je vanj vloženih 18 milijonov starih din družbenega denarja (občinska skupščina Bežigrad), vreden pa je okrog 50 do 60 milijonov. Večinoma so ga planinci zgradili s prostovoljnim delom. N. L. čkova skala. Dve leti bo, odkar obstojamo. Ustanovili smo se samoiniciativno, le voiiča Staneta smo dobili od Bičkove skale. Naša družina je zrasla takorekoč čez noč. Saj veste, novo naselje, veliko otrok. Razdeljeni smo na tri skupine. Vsaka ima svojega vodiča in svoj program: ročne spretnosti v zvezi z naravo, priprave za proslave-, igre (vzgoja, disciplina). Letos smo imeli več izletov. Najlepši je bil dvodnevni izlft na Gorjuše, ko smo na odprtem pekli klobase,... In taborni ogenj in 4 ure dolga hoja iz Bohinjske Bistrice. Zadnjič smo bili na šmarni gori. Čudovito vreme je bilo.« In denar. Lani so Črički po soseski nabirali papir in ga prodali Dinosu. Za 54 starih tisočakov ga je bilo. Kilogram starega papirja je po 24 st. din. Si predstavljate, kakšna gora papirja je bila to? »Otroci bodo prišli po papir. Taborniki,« mi je pred dnevi rekla mama. »Glej, da ga boš pripravil!« In res. Malodane pri vsaki hiši so rade volje pripravili in dali papir marljivim zbiralcem — otrokom — tabornikom. Ljudje so se navadili in zdaj dajejo star časopisni papir na kup in pričakujejo zbiralce. Letos so Črički zbraii za 32.000 st. din papirja, kar je več kot ena tona. Krajevna skupnost jim je obljubila deset tisočakov, itd. Dinar na dinar. . . »Lani smo deset dni taboril; na Visokem v Poljanski dolini,« je nadaljevala Majda Severjeva. »Direktor Instalacij tov. Cerjanec nam je dal tovornjak, da smo tja prepeljali vso našo opremo. Po tisočak na dan je prišlo na člana. Pozimi smo bili na desetdnevnem smučarskem tečaju na Gorjušah. Blagajnik, moj mož, pravi, da bo odstopil, ker nima kaj počet; s tako malo denarja. Pa se nimamo kaj pritoževati. Z dobro voljo in veseljem kar gre, le prostor za sestajanje imamo premajhen. Nasproti zdaj zidajo novo šolo. Morda bo pa v njej našli kakšen skromen prostorček zase?« Bolj ali manj novi člani krajevne skupnosti se zlivajo z njo. Cricki so povsem sa mostojni, samorastniki tako rekoč. Za dan republike, 29. november, bodo v Domu krajevne skupnosti v Stožicah sodelovali na slavnostni proslavi, kamor bodo povabili tudi svoje starše. Potem si bodo okrasil; novoletno jelko, kot lani. Veveričke in Breza pa tudi ostali medvedi« in čebelice že nestrpno pričakujejo praznike. Vodja Stane in vodiči Neva, Alenka in . . . pripravljajo svoje na praznovanje. Tako žive taborniki Črički. Pomagajo si sami, kakor vedo in znajo. Ljudje po soseski jih že poznajo. N.LAPAJNE Nižje takse za potne liste Za podaljšanje potnega lista bodo Bežigrajčani od 1. januarja naprej plačevali po 3500 starih dinarjev in ne 7000 starih dinarjev kot doslej. Vizum bo veljal 2500 starih dinarjev (zdaj 5000 starih dinarjev). Tako določa novi odlok o upravnih taksah, ki ga je sprejela občinska skupščina na zadnji seji. Tarifa bo od 1. januarja naprej enaka za vse Ljubljančane. Prebivalci občine Moste namreč že od junija naprej plačujejo za podaljšanje potnega lista 3500 starih dinarjev, vsi drugi Ljubljančani pa so plačali po 5000 st. din. »Danes je ples,« mi je jx>-vedal znance. »V Krajevni skupnosti. ..« Pa sem šel po-gledat. V rdečem mraku so se gnetli jjari, bolj prerivali. Samo pogledati sem hotel skozi vrata, pa so me takoj zapodili: »Ven. ven . .« Kaj sem hotel9 Za šankom so pili starejši. Mladina na plesišču ne sme piti al.co io-la.. Vsaj uradno ga ne to. čijo Sem pa videl zunaj, kako dolgolasec prodaja steklenico kratkokrilki. Skozi okno. Res da je bila trda tema in mogoče je. da sem se zmotil. Glasovi in glasba sta po-stajala zmeraj glasnejša. Tri-je jantje so odšli z dvema dekletoma. Za šankom so pili.. Potem so se malo spoprijeli. Tudi po cockti včasih zavre kri. Imamo ples Mladi ljudje radi plešejo. Organizirajo ga sami Iz rdečega polmraka razbija orkester Mladi se prerivajo. Skozi iobakov dim je komaj kaj razločiti. Steklenice pod suknjičem sploh ne opaziš, še manj pod mizo. Ples, alkoholizirana cockta, rdeči polmrak, glasba Dekleta in fantje. Pod oknom, morda pn tudi znotraj, so se pošteno spoprijeli Beseda je dnin besedo. pest je trčila nb nest... Ples pn le imamo Za mlade. »Ven, ven...« mi je še nekaj časa odmevalo v ušesih N. L. DOPISUJTE V ZBOR OBČANOV Najlaže je odvreči »smeti« kar ob stranski cesti Olepšana spominska obeležja NOB Samostojna organizacija Ustanovna skupščina občinske zveze vojaških rezervnih starešin Redko katera občina ima na svojem področju toliko spominskih obeležij NOB, kot jih ima naša. Ce izvzamemo grobišče na ŽALAH, GRAMOZNO JAMO in SPOMINSKE STEBRE ob žici okupirane Ljubljane, za kar skrbi Mestni svet Ljubljane, ostane naši občini še vedno 27 spominskih plošč na hišah, 9 spominskih stebrov z napisi, 2 spomenika s skulpturami, 2 partizanski grobnici in muzejska zbirka NOB. Da so obeležja NOV primerno vzdrževana in glede na njihov namen tudi po videzu dostojna, skrbi Odbor za vzdrževanje spominskih obeležij in muzejske zbirke NOB, ki deluje v okviru sveta za prosveto in telesno kulturo občinske skupščine. Letaš je dal odbor obrobiti 9 spominskih plošč, ki vsled barve marmorja iz katerega so izdelane, niso prišle dovolj do izraza. Obrobe so iz takoimenovanega plavega marmorja, širine 5 do 8 cm. Plošče imajo sedaj veliko lepši videz, poleg tega pa so že od daleč opazne. Tudi napisi na ploščah sčasoma, večkrat pa že po 2 letih oblede ali pa se barva odlušča. V mesecu oktobru da so bile na Dan mrtvih kot nove, Je bilo prebarvanih 1543 črk na 11 spominskih obeležjih. Odbor je dal popraviti tudi dva datuma, ki sta bila na ploščah napačno vklesana. Na plošči, ki označuje protidra-ginjsko akcijo pred nekdanjo občinsko hišo m Ježici, Titova 238, je pisalo, da je bila akcija »konec septembra 1939«, v resnici pa je bila točno 7. septembra 1940. leta. Popravljena je bila tudi letnica smrti Antona Dragarja, katerega žena Rezka Dragar je narodni heroj. Na plošči je namreč pisalo, da je padel leta 1943, v resnici pa je padel 9. februarja 1945 na Čavnu na Primorskem. Vsa ta dela je prevzel Stane Krašovec iz Stožic in jih v redu in pravočasno izvršil. Zanimiva je njegova izjava, da je v dneh, ko je delal na ploščah, zvedel več o NOB v naši občini, kot vsa leta po vojni. Domačini so mu z veliko ljubeznijo pripovedovali o ljudeh In dogodkih, ki so ovekovečeni na spominskih obeležjih. -sk- Doslej so bile organizacije rezervnih oficirjev in podoficirjev JLA v Zvezi združenj borcev NOV. Z novimi nalogami vseljudske obrambe pa so se dolžnosti rezervnega starešinskega ka-dra tako povečale, da so terjale samostojno delovanje. Odcepitev ja opravičevalo tudi dejstvo, da med rezervnim starešinskim kadrom že prevladuje število mla-dih rezervnih oficirjev m podoficirjev, ki niso sodelovali v NOB. Iniciativni odbor ZROP občine Ijubljana-Božigfad je to vpraša, nje, na osnovi odločbe Zveznega odbora ZZB NOV. dokončno ■ izpeljal na ustanovni skupščini, ki je bila 23. oktobra letos. Član iniciativnega odbora tov. Fratnik je polog finančnega podal tudi izčmno poročilo o delu ZROP občine Ljubljana-Bežigrad za skoraj 2 leti nazaj. Najprej se je dotaknil strokovne vzgoje članstva, ki je bila zad j/oljiva, čeprav ne pohvalna. Kritična ocena je bila upravičena vsled novejših zadolžitev vojaškega starešinskega kadra, ki jih i menja nov Zakon o narodni obrambi. Kritika pa se je nanaša.a pied-vst m na mlajši rezervni strneš tiski kader, ki ne pozna j an ižanskega načina bojevanja, ki bo v eventualnem spopadu, ozlrcma v vseljudskem odporu, gotovo večkrat igral odločilno vlogo. Nato je omenil aktivnost odborov krajevnih organizacij ZROP. ki je bila zelo različna. Pohvalil je organizaciji v krajevni skupnosti Stadion in Posavje, kjer se J« starešinski kader prizadevno iz-obraževal, razvili pa sta tudi svoja prapora in organizirali izlete članstva. V času, ki ga je tov. Fratnik PROJEKTIRA, MONTIRA IN PROIZVAJA — centralno ogrevanje, sanitarne naprave, plinske instalacije in prezračevalne naprave — električne naprave jakega in šibkega toka, komandne in signalne naprave za industrijo in komunalne zgradbe — regulacije — opravlja kalorične in električne meritve — odlivamo visokokvalitetne odlitke sive litine, ki jih po želji obdelamo v poročilu zajel, je v občinskem merilu napredovalo v višji čin okrog 3G0 tovarišev, odlikovanih pa jih je bilo 45. Pri teh podatkih je povedal, da so tako napredovanja kot odlikovanja povsem odvisna od aktivnosti posameznikov m poaianih predlogov, ki jih morajo sestaviti in poslu-ti odbori krajevnih organizacij. Potem je govoril o nujnooti povezave organizacij rezervnega starešinskega kadra z drugimi d’už-beno-političnimi organizacijami, zlasti pa z mladino, operativnimi enotami JLA in organi Narodne V razpravi je največ delegatov govorilo o predlogu statuta novonastale organfeacije. Strinjali so se, da se njihova organizacija imenuje Zveza vojaških rezervnih starešin in ne več Zveza rezervnih oficirjev in podoficirjev. V razpravi so delegati poizkusili razčistiti vprašanje prostovoljnosti Članstva. Kakšna desetina navzočih je zavzeto zagovarjala stališče, da bi članstvo moralo biti obvezno za ves rezervni starešinski kader Drugi so po Utrjevali, da takšna obveznost organizaciji, ki je strokovna prod-v;em pa družbeno-politična, ne b’ prav nič koristila. Precejšnjo skrb je delegatom povzročalo tudi vprašanje ali bodo za svojo dejavnost dobili dovolj sredstev. Bili so mnenja, da bodo za izvajanje načrtovan h nalog potrebovali precej ve* sredstev, kot so jih dobili doslej. V razpravi o bodočih nalogah organizacije in metodah strokovnega izobraževanja je kot gost sodeloval komandant vojašnice narodnega heroja Ljuba Šercerja, podpolkovnik Nikola Damjanovič. Pojasnjeval je tudi vprašanje financiranja izobraževalnih akcij za rezervni starešinski kader rednih in partizanskih enot. Financiranje deluje, oziroma bo delovalo na principu: kdor organizira, vabi, tudi plača. Pred koncem . skupščine so delegati izvolili 13-članski cdbor, ki bo imel 3 komisije in sicer: za strokovno vzgojo, za personalno evidenco in za stike z drugimi d; ,*beno-političnimi organizacijami. Občinska zveza bo poleg predsednika, ki bo volonter, imela še profesionalnega tajnika in Na ustanovno skupščino nove občinske organizacije vojaških rezervnih starešin je bilo povab- ljenih 11 gostov, toda prišli so le štiri*. Ustanovno skupščino sta pozdravila in novemu odboru zaželela uspešno delo tor tesno medsebojno sodelovanje predsednik obv|nske konference SZDL tov. Artnak in predsednik občin- skega odbora ZZB NOV tov. KJ-novar, ki je delegate v zahvajj za dosedanje sodelovanje v Zvej borcev, povabil na zakusko v Pr°' štorih družbenih organizacij krajevne skupnosti Posavje. ^ Novi predsednik Adriian Kumar Na Posavju tudi krajevna organizacija Od zadnje krajevne konference ZROP »Posavje« je minilo komaj 10 mesecev. Vzrok za tako hiter sklic je bila Odločba zveznega odbora ZZB NOV o odcepitvi ZROP od ZZB NOV. Novi Zakon o narodni obrambi daje organizacijam vojaških rezervnih starešin nove in odgovornejše naloge In to je eden od poglavitnih vzrokov za osamosvojitev. Na začetku konference, ki je bila 10. oktobra. Je tov. Golob, dosedanji predsednik krajevne organizacije, izročil priznanja sedmim članom, ki so bili v zadnjih 10 mesecih najbolj aktivni. To so: Milan Ogrinc, Viktor Per-tor, Anton Pregelj, Jožo Jakše, Djoko Jelič, Andrej Žirovnik in Vito Pirc. Tovariš Ogrinc je nato prebral poročilo odbora. Uvodoma je orisal položaj Slovenije in Jugoslavije v zunanji in notranji politični situaciji. O strokovni izobrazbi članov je povedal, da se bo le uresničila želja skoraj vseh vojaških rezervnih starešin, da bi se izobraževali v tistem rodu vojske, v katerem so služili, ko so bili še aktivni V letu 197» bo poleg posebnih vojaških vaj, ki jih bodo organizirale enote posameznih rodov JLA, tudi več splošnih predavanj in sicer: o najnovejši vojaški tehniki. o okupacijskih sistemih, o vseljudski obrambi, o partizanskem bojevanju v Vietnamu in drugih krajih ter še nekatera druga predavanja. O samem delu odbora je bilo poročilo zelo natančno in je posebej zajelo vsako sejo odbora, ki je bila vsak mesec Kot lani je organizacija, oziroma njen odbor. tudi letos organizirala veselico. Zanimiva je številka prosto- vol.nih ur članstva, pred/sem nov odbora in članov komisi Številka, v katero so zajete ''“"i ure ko so odborniki m člani * misij sejali, znaša — 24)3 ur. V razprav po poročilu je l>*j največ vprašanj in pojasnje«" v zveai z delovanjem vojaškW( rezervnega s-tarešinskega kadra novi samostojni organizaciji, up ga tema je bila — stroko^ vzgoja. Izpiti, ki naj bi pokal*; koliko so rezervni oficirji in F' oficirji napredovali v zadnpv letu, bodo jeseni 1970 in sktffi; šolskem sistemu. To je nov®: skern sistemu, m je , bo pu predevala, da bi t*^, oceno dobil tudi tak ni dobro obvladal. V razpravi pa so nekateri i*J pravljali tudi o vprašanju F, stovoljnosti člastva in obvezo0' strokovne vzgoje. Tudi kdor član organizacije se bo J" » strokovno izpopolnjevati. To •, določeno v Zakonu o nare1 obrambi. Predno so izvolili nov 17-£L s-ki odbor -n delegate zn oljsko in republiško ustanovno terenco vojaških rezervnih st“b Sin, je navzoče pozdravil ?:,;j in, je navzoče pozdravil ednik krajevne organizacijo J'i NOV in predsednik kraJSLJ rov in predsednik k™t : .kupnostl Posavje, tovariš JL! melj. Oglasil pa se je tudi P;,, -- - Mf! tednik "odbora pevskega ^ iPcsavje« tovariš Pirc in se infin>: tanizaciji zahvalil oomoč zboru. tl)[ Za novega predsednika krelc'j irganizacijc vojaških itarešin na Posavju je bil '"7 [jen Adrtjan Kumar, ki jc "J »rodlagan za člana repupujj »kupščine vojaških rezervnih ^ rešin. ^ Krajevna organizacija ZB NOV Danile Kumar, ki združuje člane iz naselij, Ježica, Stožice, Savlje bi Kleče v občini Ljiib-Ijana-Bežigrad, po domače iz ljubljanskega Posavja, je tudi letos in sicer 12. oktobra priredila izlet za svoje članstvo. Obiskali so borce NOV Gornje Savinjske do. line. za izlet z avtobusi se je prijavilo rekordno število elanov in njihovih najožjih svojcev, predvsem otrok. V zgodnjih jutranjih urah je 12. oktobra odpeljalo proti CUju kar 5 polnih avtobusov podjetja Lju-bljana-transport in več osebnih avtomobilov ,-tj prvotnem programu bi si izletniki is Ljubljanskega Posavja morali ogledati Velenje ter Lesni kombinat in umetniško galerijo slikarja Jakija v Nazorjih, toda dan pred odhodom je' bil program spremenjen. Vodstvo krajevne organizacije ZB NOV Danile Kumar je bilo zaprošeno, da se z izletniki udeleži srečanja štajer. škili m koroških partizanov v Šmartnem ob Paki. Srečanje je bilo organizirano ob preložitvi posmrtnih ostankov dveh prvo-borcev-domačinov v tamkajšnjo grobnico. Vsled tega je odpadel ogled Lesnega kombinata v Nazorjih, na žalost pa je odpadel tudi obisk slikarju Jakiju, ki se kljub pravočasnemu obvestilu ni dal preprositi, cla bi tako številnim interesentom omogočil ogled svoje galerije. Slovesnost v Šmartnem ob Palci je z udeležbo preko 300 borcev NOV iz Ljubljane. id so napolnili trg sredi leaterega stoji osrednji spomenik NOB, pridobila na veličasnosti. Nobenemu Posavcu, v imenu katerih so Mirko Jerman, Jaka Avšič in Janez Dremelj, položili venec k spomeniku, ni bilo žal zaradi spremembe programa. Navdušil jih je prisrčen sprejem, lep program, zlasti pa skrbno izbrane in zato nepozabne besede Bogdana Osolnika, ki je na svečanosti govoril o veliki borbi tega predela slovenske zemlje za osvoboditev. Obiska Ljubljančanov pa so bili najbolj veseli sami borci NOV iz Šmartnega ob Paki in Mozirja. Sprejel jih je in se jim zahvalil za obisk predsednik občinskega odbora ZZB NOV tov. Košir in predsednik občinske skupščine Mozirje tov. Dobršck. Po svečansoti v Šmartnem ob Paki so se ljubljanski izletniki popeljali z gondolo ~io novi žičnici na Golte, najdaljši in najmodernejši v Jugoslaviji Tamkajšno podjetje »Izletnik« jim je, navdušeno nad takšnim obiskom, v ceni pojmstilo za eno tretjino. Z veliko gondolo se je na vrh peljalo naenkrat j>o 65 oseb. Nihče od izletnikov ni hotel izpustiti izredne prilike, da si ta del sonca polne Savinjske doline 10 ZB0R OBČANOV ------------------------ Srečanje borcev Posavja in Savinjske doline to zgodilo v drugi polovici meseca bra letos. Gostom bodo pokazali Muzej5* zbirko NOB občine Ljubljana-Bežigrad, P\ sebej prirejeno za šolsko mladino, raztavljene eksponate razlagajo otroci > mi s pomočjo magnetofonov in telejonsK' slušalk Zadržali jih bodo tudi na rekh cijskem centru ob Savi pri Sternu L popeljali v podjetje »Ljubljanske mleK~\f ne«, za katero so tovariši iz Bočne še sebno zanimajo. Prijateljsko srečanje^ bo končalo v klubskih prostorih družbcv organizacij v Stožicah. kjer jih bodo teli tudi 350 m dolg film o pisanem v Gornjo Savinjsko dolino in sprejeli ki so jih Posavčani doživeli. Film so L sneli požrtvovalni sodelavci RTV na. Zelo verjetno bodo Posavčani ta P : poklonili organizaciji ZB NOV v 'ti\ Izlet organizacije ZZB NOV »Danile Kumar« iz Stožic gleda z vrha Mozirske planine. Tja se ni ovzpelo le kakšnih 20 do 25 članov, ki o res v visokih letih svojega življenja. Obisk članom ZB NOV v vasi Bočna ri Gornjem gradu je bil naslednji in lavni cilj članov organizacije ZB NOV krnile Kumar. Za kolono petih avtobusov, kvašenih z zastavicami in transparentom Pozdravljeni borci Gornje Savinjske doli-e«, je vozilo še kakih 30 avtomobilov iz jubljane. Mozirja in Šmartnega ob Paki. Bočna, leta 1944 do tal požgana vas v lomji Savinjski dolini, je bila slavnostno kvašena, njeni prebivalci pa zbrani pred združenim domom. Goste iz Ljubljane so risrčno sprejeli in navdušenega pozdrav-anja, ki ga je začel predsednik organiza-ije ZB NOV tov. Sašo STRBENK, ni bilo raja. Prebivalci Bočne so se res počuti počaščene s tako številnim obiskom, lasti pa zato, ker so med drugimi gosti ihko pozdravili vidne osebnosti naše re-olucije: Franca Leskoška-Luko. Franca tadlerja-Pepeta, Mirka Jermana, Jaka Av-iča, Jožeta Borštnarja, Pavleta Zavcarja z še aktivnega generala JLA Jožeta Seme- Prisrčno pa so pozdravili tudi 4 člansko tlegacijo organizacije ZB NOV iž Kum-wca. rojstnega kraja maršala Tita, ki je vodil predsednik njihovega občinske, i odbora ZZB NOV iz Klanjca. Organi-cije ZB NOV iz Kumrovca je pobratena krajevno organizacijo ZB NOV Danile umar z Ježice. Medtem ko se je sredi Bočne, pred spo-enikom žrtev 1. in II. svetovne vojne Ivijal program, med katerim je bilo spre. to tudi pozdravno plsmc maršalu Titu, i vojaki-kuharji, pod vodstvom kapetana razreda tov, živkoviča, iz ljubljanske tjašnice narodnega heroja Ljuba šercer-pripravili za vse izletnike odličen »par tonski golaž« in spekli dva prašička. To loto je na prošnjo krajevne organizacije 3 NOV Danila Kumar, ki ima tesne stike vojaki in vodstvom omenjene vojašnice, jslal v Bočno komandant vojašnice, pod-likovnik Nikola Damjanovič, že v sobo-11 oktobra, da bi bilo pravočasno vse ’ tra. Krajevna organizacija ZB NOV v Bočni sama nikakor ne bi mogla pripraviti toliko hrane, kolikor jo je bilo potrebno za vse goste. To je videlo tudi vodstvo organizacije »Danile Kumar« in jim priskočilo na pomoč. Preskrbeli so jim tudi posodo in jedilni pribor, več zastav in drugo. Ko so Franc Stadler, Jaka Avšič in Janez Dremelj tudi tu položili venec je slednji ob koncu svečanosti, v imenu članov ZB NOV Danile Kumar povabil vse borce NOV iz Bočne na Ježico z željo, da pridejo še letos. Zabava v zadružnem domu je ob glasbi in plesu potekala še nekaj ur po izdatnem kosilu, še pred mrakom pa so se izletniki dobre volje vrnili domov- Zdaj Posavčani že mislijo na dan, ko bodo dobili obisk iz Bočne. Menda se bo Partizanski izlet članov ZB v NOV nile Kumar« iz občine Ljubljana-BežiQri.\ je uspel in veliko doprinesel negodovej1",] . MOVuta tradicije NOB. Pri tem je treba imeb ; mislih tudi to, da je na sprejemih ^ prireditvah s programskimi točkami s0", Ivap veliko šolske mladine, pevski ^ gasilske organizacije in dmgi. STANE m Na cesti v Bočni NOVEMBEB KOŠARKA Ježica v prvi ligi Ekipa članov dve sezoni zapored ni izgubila prvenstvene tekme na domačem igrišču Letošnjo tekmovalno seeo-no so košarkarji iz Ježice zaključili zelo uspešno. V II. republiški ligi-center so si Priborili prvo mesto in s tem v prihodnjem letu, sodelovanje v I. republiški ligi. Odigrali so 18 tekem, od kadrih so izgubili samo tri in sicer: v spomladanskem dedu v Metliki z ekipo Beti, v jesenskem delu pa v Ljubljani s Prulami in v Novem mestu 2 istoimenskim moštvom. Prvo mesto so si priborili fniadi igralci, katerih večina ie v lanski zesoni nastopala ^ mladince, zato je njihov dspeh še toliko večji. Upa-P10, da jih ta letošnji uspeh d® bo uspaval, temveč da jim 1)0 dal polet, tako da bodo v dbvi sezoni lahko izpolnili za-dPdnje, ki so si ga pridobili, ‘dvedati se morajo, da je tek-btovanje v I. republiški ligi ^elu zahtevno in naporno, za-V3 sc bodo morali tega zave-“dti že v pripravljalni dobi, 03 ne bodo doživeli poloma. Za ekipo Ježice so nastopa- Slavko Lamberger, Jernej rdjec, Brane Bucaj, Lado *r6P. Marjan Božič, Tone La-rid, Janko Plevnik, Mičo Re-'^an, Andrej Pesjak, Tomaž 1 v*001’ Mirko Kogoj. Janko , dk«:, Jože K(xmur, Igor ragolič, Tilen Peče in Mar-lan Ogrin. Ekipo sta trenila in vodila Metod Logar 1,1 *nž. Jože Vertelj. Rezultati jesenskega dela P^finstva: Litija : Ježica,49:70, ■sentvlci : Ježica 47:77, Prule .1J?*lca 76:67, Ježica : Zagor-M41iiv 5*t' Hrastnik : Ježica r Jež' ’ 'rrnovo : Ježica 34:37-: Metlika 90:47, Novo ! 'esto : Ježica 65:62 in Ježica M°ste 62:56. * u- REP- UGE - 3 NTRALMa skupina 18 15 3 1181 : 845 30 ZatmJ 18 11 4 114« : 847 28 I !8 13 5 1195 : 979 26 r kov, &"• iSiv •h r ,18 13 5 1203 : 990 26 mest0 18 11 7 1316 : 1107 22 * 18 8 10 1002 : 941 16 18 6 12 984 : 1167 12 18 5 13 960 : 1164 10 18 5 13 912 : 1238 10 18 0 18 669 : 1292 -1 ODBOJKA Dva poraza 1 sta odločila Save iz Črnuč so V v j Jesenski del prvenstva l!)69.7n °£ubliSki ligi aa sezono j ' D vrstili so se na četrto ' na koncu so izgubili ^ LtvSJfr ^ tekmi, s Kanalom rir* — obe z najtesnej- y,ti iatoim 2:3 ln tako zapra-»sv nrni0*110*1 ^ odlično uvrsti-M so samem vrhu. Cmuča- mod najboljšimi v republiški ligi, spo-** kak?««86 lahko pomaknejo še iQ jseif. ° mosto više. Zdaj ima-torfn4°Cno ekiP°. saj je Kfhilce® {S?PU «>en nnflaol. . Je k najboljših I,—lik' viuinarja Iz Raven Ste-[l'«U v«a m^tvo \ so vključili mladincev. tgif" s:»sss po jesenskem delu *. republiški odboj« f ^PVEMBER 69 Košarkarji Stadiona in Savskega naselja, ki so tekmovali letos v II. slovenski ligi — zahod so se uvrstili v sam vrh prvenstvene lestvice. Ekipa Stadiona je za. sedla drugo mesto, takoj za pr-vakom iz Tolmina, igralci iz Savskega naselja pa so zasedli tretje mesto. Uvrstitev Stadiona smo pričakovali, čeprav je bilo računati, da se bodo potegovali za prvo mesto. Uvrstitev Savskega naselja je prijetno presenečenje, saj niso imeli trenerja. Rezultati jesenskega dela prvenstva: Savsko naselje : Medvo-de 44:38, Salonit : Stadion 35:81, Tolmin Savsko naselje 74:33, Stadion ': Medvode 52:46, Savsko naselje : Stadion 59:53, Sežana : Stadion 62:65, Savsko naselje 33:60, Tolmin : Stadion 63:52 in Savsko naselje : Meblo 59:46. LESTVICA II. REP. LIGE — zahodna skupina Tolmin 14 14 0 701 : 555 28 STADION 14 11 3 798 : 608 25 S. NASELJE 14 10 I 674 : 577 20 Sežana 14 7 7 818 : 727 14 Medvode 13 6 7 685 : 610 12 Meblo 14 5 9 656 : 802 10 Salonit 13 2 11 480 : 753 4 Piran 13 0 13 0 : 280 0 Jesenski kros bežigrajskih šol Več kot 400 nastopajočih Ob zelo ugodnih vremenskih razmerah, dobri organizaciji in velikem številu nastopajočih iz vseh 12 osnovnih, oziroma srednjih in strokovnih šol, je bilo za Visoko politično šolo prvenstvo bežigrajskih šol v jesenskem krosu. Čeravno je bilo število nastopajočih omejeno (naj- Mladinke Ježice prvakinje SRS Mlade košarkarice Ježice so dosegle letos svoj največji uspeh. Tudi na jesenskem republiškem prvenstvu za mladinke v Novi gorici so zasedle prvo mesto in tako osvojile naslov prvakinj Slovenije za leto 1969. Tako so mladinke Ježice prva košarkarska ekipa v naši občini, ki je osvojila republiško prvenstvo. Na republiškem prvenstvu so nastopale naslednje igralke: Marjeta Lupše, Brigita Ferko, Marinka Žlindra, Majda Kušar, Barbka Vister, Mojca Bole, Jelka Štucin, Darinka Meden, Lidija Beslič, Branka Dobovičnik in Anica Hrovat. Trener ekipe je bil Lovro Močnik. Rezultati: Ježica : Olimpija 43:19, Ježica : Nova Gorica 45:39 in Ilirija : Ježica 26:37. Končna uvrstitev na jesenskem delu prvenstva: 1. Ježica, 2. Ilirija, 3. Nova Gorica, 4. ŽKK Maribor. 5. Olimpija, 6. Jesenice. Prver-stvo mladincev Na letošnjem mladinskem prvenstvu v Celju so sodelovale kar tri ekipe iz naše občine in sicer Črnuče, Stadiona in Ježica. Mladinci Ježice so na prvenstvu igrali zelo dobro, toda kaj več kot častna poraza mladi in neizkušeni igralci niso uspeli doseči. Ekipa Stadiona pa se je uvrstila do polfinala, vendar je tu nesrečno Izgubila tekmo s Črnučami, tako da so se morali na koncu zadovoljiti šele z osmim mestom. Prijetno pa so presenetili mladinci Črnuč s svojo uvrstitvijo na četrto mesto. Zamerimo pa jim lahko, da niso odigrali še tekmo z ekipo Celja za tretje mesto, saj so jo predali kar brez borbe. Rezultati: Elektra Ježica 63:49, Celje : Jezica 63:59, Rudar : Črnuče 40:69, Črnuče : Domžale 50:47, Črnuče : Stadion 57:56, Hinj a : Črnuče 45:36, Jesenice : Stadion 51:39, Celje : Črnuče 20:0 (b. b.). Prvo mesto jo osvojila ekipa Ilirije iz Ljubljane, ki bo morala odigrati še tekmo a spomladanskim prvakom Olimpijo za naslov republiškega prvaka za leto 1969. Na drugo mesto se je uvrstil Slovan prod Celjem, Črnučami itd. Prvenstvo pionirjev Tudi pionirji so imeli jesenski del republiškega prvenstva. Tekmovanje je bilo v Kranju. Iz naše občine se ga je udeležila samo ekipa Stadiona, čeprav je nastopala na prvenstvu oslabljena, se je med 10 ekipami z zmago nad Slovanom uvrstila na dobro tretje mesto, takoj za Olimpijo In Triglavom. Slavko Premože na treningu v Romuniji Smučar tekač, član TVD Partizana iz Dola, Slavko Premože, ki je predlansko in letošnje leto osvojil naslov državnega prvaka v biatlonu, bo skupno s članom ravenskega Fužinarja Izgonom Kar-pačem v začetku decembra odpotoval na 15-dnevni trening v biatlonu v Romunijo. To je vsekakor lepo priznanje sicer izredno prizadevnemu Premožetu, ki je znan po svoji skromnosti in neverjetni vztrajnosti. Romuni, ki so znanj kot odlični biatlonci (4. do 6. na svetu v tej zvrsti) so povabili 2 ali 3 naše tekače na njihov trening, v zameno pa bo Smučarska zveza Jugoslavije sprejela v goste nekaj mladih romunskih skakalcev, ki bodo vadili skupaj z našimi. Ker bodo Romuni Premožetu in Karpaču preskrbeli tudi specialne .puške, lahko pričakujemo v prihodnjih sezonah od omenjenih dveh, posebno pa od Pre-možeta, dobrih rezultatov! J. P. več po 20 iz šole v vsaki kategoriji), so šole skoraj povsod to število prekoračile. To kaže, da je postala ta lepa in nadvse koristna športna zvrst med mladimi zelo priljubljena in da profesorji telesne vzgoje posvečajo veliko pozornost pripravam za te nastope ter da so domala vsi opravili selekcijska tekmovanja, ki so izluščila zares najboljše. Res je, da na prvih mestih v nekaterih kategorijah zasledimo tekmovalce, ki redno vabijo in nastopajo pri AK Olimpija, toda zmagovali so tudi povsem neznani v atletiki, kot Emil Grad iz Dola (pionir, smučar-tekač), Žirovnik iz Stožic, Kovačeva iz Mirana Jarca, Grecs iz Gradfb. teh. šole. Menimo, da so agilni funkcionarji AK Olimpije zopet vnesli v svoje beležnice lepo število novih imen. REZULTATI: Učenke 1957 in mlajše, 600 m: 1. Kovač (M. J.) 2. Jan (V. K.), 3. Blatnik (B. K.). Ekipno: Osnovna šola Boris Kidrič. _ Učenci 1957 in mlajši, 800 m: 1. Žirovnik (D. K.), 2. Žnidaršič (D. K.), 3. Štrukelj (M. J.). Ekipno: Osnovna šola Danile Kumar. Učenke 1955/56, 600 m: 1. Smrečnik (M. P.), 2. Inkret (V. K.), 3. štrasser (Dol). Ekipno: Osnovna šola Boris Kidrič. Učenci 1955/56 — 1000 m: 1. Grad (Dol), 2. Marcel (Danile Kumar), 3. Udrih (B. K.). Ekipno: Osnovna šola Boris Kidrič. Dijakinje letnik 1953/54 — 800 m: 1. Učakar, 2. Pirnar (obe I. Gimn.), 3. Breznikar (CSŠ). Ekipno:, I. gimnazija Bežigrad. Dijaki 1953/54 — 1200 m: 1. Grecs (GTŠ), 2. Drobež Urnik treningov atletskega kluba Olimpija V telovadnici osnovne šole Mirana .farea, Ipavčeva ulica: Ponedeljek: od 19, do 20.30 — dekleta, od 20.30 do 22. skakalci. Sreda: od 19. do 20.30 — cen-tralni krožek za novince, od 20.30 do 22. — tekači. Četrtek: od 19. do 20.30 — dekleta, od 20.30 do 22. — metalci Vadba za no\ince na stadionu ob Titovi cesti: Ponedeljek od 10. do 12. in od 15. do 16. Sreda od 10. do 12. Petek od 10. do 12. Sobota od 14.30 do 17. Vadbo za novince vodi trener Polde Toplak. Njemu naj se v navedenih urah Javijo vsi, ki se želijo vključiti v atletiko. 'nci Save četrti na republiškem ^ Prvenstvu kS?.tv’4Cza1n,v: Dimic, Gla- var jeva 46. obrtnika Kanca, ki stoji na trasi nove ceste. Lastnik zanjo zahteva 8 milijonov starih dinarjev odškodnine, uradni cenilec pa jo je ocenil na 2 milijona starih dinarjev. »Odškodnina, ki jo zahteva lastnik, je pretirana,in nanjo ne moremo pristati, so nam dejali na podjetju »Soseska«. Zaradi zarmrde nastaja škoda«. Nova Linhartova cesta bo tekla po novi trasi od križišča s Peričevo ulico do Titove ceste. Na Titovo cesto bo priključena tam, kjer je nekoč stala gostilna »Kačič«. Nezaposleni in zdrav, zavarovanje Po sodaj veljavnih pravilih lahko nezaposleni delavec dobi podporo le, če je bdi vsaj 12 mesecev (zadnji dve leti) neprekinjeno zaposlen ali Če ima v istem času 18 mesecev delovnega staža s prekinitvami. Naš sistem priznavanja nadomestila je torej precej trd. Prav gotovo bi ga morali spremeniti, še posebej, če pomislimo na vse tiste, ki še niso imeli prilike, da bi se zaposlili. Prednost pri zaposlitvi dajejo svetovalci za zaposlitev tistim, ki uživajo podporo za brezposelne. Minimalna mesečna podpora je 20 tisoč starih dinarjev. Nesporno je torej, da bi morali sistem nadomestil brezposelnim spremeniti, bistveno razširiti krog upravičencev v skladu s splošnimi načeli socialistične solidarnosti. Podobno je s pravico do zdravstvenega varstva začasno brezposelnih. Najhuje je pri tem prizadeta mladina do 18. leta starosti, ki si Išče prvo zaposlitev. Med njimi so tudi mladi ljudje, ki so uspešno dokončali razne poklicne šole. Ce torej ne uživajo zdravstvenega varstva po starših, so brez njega. Z veljavnim zakonom je torej edravstveno varstvo mladine nezadovoljivo, čeprav so to pristojni večkrat ugotavljali in opozarjali. Nastaja začaran krog: prisilno brezdelje, slabo počutje, zdravstvena ogroženost, pri čemer zadnje stanje vpliva na prva dva. Skupščina Zavoda za zaposlovanje delavcev Ljubljana je zato sklenila, da predlaga republiškim organom, naj se zavzamejo za razširitev kroga upravičencev do socialnega zavarovanja med brezposelnostjo. Predvsem bi morali s tem varstvom zaščititi mladino do 18. leta starosti, ki si išče svojo prvo zaposlitev — in sedaj takorekoč visi v zraku. Kakšna Je struktura ljudi, ki sl iščejo zaposlitev? Prevladujejo ženske. V primerjavi z moškimi jih je dokaj teže zaposliti, predvsem zato, ker j« med njimi precej manj priučenih kot pri moških. Zlasti mlajših žensk se ponekod branijo, ker se boje. da bodo noseče . . . Posebno, specifično kategorijo iskalcev dela, predstavljajo invalidi, ki jih je zelo veliko. Pa tudi ostareli ljudje, ki so spričo bolezni izgubili zaposlitev, je veliko. O spremembah veljavne zakonodaje pri zaposlovanju so razpravljali tako na zvečani kot na republiški ravni. Zvezni ■ svet je na osnovi teh razprav pripravil na črt zakona o spremembah in do polnitvah temeljnega zakona o organizaciji in financiranju zaposlovanja. Predvidene spremembe naj bi bile naslednje: • Dogovarjanje med Zavodi za zaposlovanje za uspešnejše zaposlovanje delavcev. • Odločanje o prednosti pri zaposlovanju določenih nezaposlenih delavcev. • Pravico do brezposelne podpore si lahko pridobi vsak, ki je bil vsaj devet mesecev zdržema zaposlen (v zadnjih dveh letih) preden je izgubil delo. • Republiški predpis lahko določi, da brezposelni delavec hkra ti s podporo dobi tudi dodatek za ožje družinske člane (otroške doklade) In tako dalje. Vprašanje brez-'Solnih in problemi, ki nastaja-v tej zvezi, se torej uspešno premikajo v bolj optimistični smeri. Po sejmu na Črnučah j?' V' V' ČRNUŠKO POKOPALIŠČE Pred Dnevom mrstvih so na črnuškem pokopališču pod okriljem krajevne skupnosti, ki skrbi za njivo mrtvih, preuredili to in ono. Predvsem so odstranili stare betonske okvire ob nekaterih grobovih. Za to so vedeli nekateri prizadeti občani in lastniki grobov, ki imajo tod pokopane svojce, drugi spet niso. Ne da bi po nepotrebnem dvigali prah, je menda le prav, da to povemo. Poslednje počivališče svojcev je kraj, na katerem ne moremo in ne smemo delati, kar bi hoteli, pa čeprav je to še tako smotrno, ne da bd se popra,] posvetovali s prizadetimi občani — svojci pokopanih. To se je na Črnučah zgodilo. Nekateri lastniki grobov so potem, ko so delavci odstranili stare betonske okvire, svoje kose odpeljali domov, dobršen del pa jih je obležal za pokopališkim zidom in pri bližnjem sosedu. Mislimo, da bi bilo prav, ko bi Krajevna skupnost oziroma ljudje, ki jo predstavljajo, sklicala sestanek vseh prizadetih in se z njimi temeljito po- govorila, kaj, kako in zakaj. Ce na pokopališču ni več dovolj prostora, se je treba z ljudmi, ki plačujejo najemnino sporazumeti, ali se strinjajo, da se jim zmanjša ali odvzame prostor ali ne. Sicer pa je vse to zelo natančno popisano v posebnem odloku o pokopališkem redu ljubljanske mestne skupščine, in kd je veljaven tudi za našo občino. Kakršnokoli poseganje na njivo mrtvih je vsekakor zelo delikatno vprašanje, posebej če tisti, ki to dela, nima poprej v rokah soglasja slehernega prizadetega občana. Najmanj šest mesecev pred predvidenim rokom za kakršnekoli spremembe na pokopališču se mora (po odloku) izvajalec sporazumeti z lastnikom zemljišča oziroma groba. Vsaj v nekaterih primerih ob urejanju črnuškega pokopališča se to ni zgodilo. Ljudje so zato upravičeno prizadeti in užaljeni. Prav bi bilo, da se ob tem zamislimo, zakaj in kako je prišlo do tega. Pri tem mislimo predvsem na Krajevno skupnost. Ob robu Jezik naš vsakdanji Zdaj še teh zidov ni več — Ob rekonstrukciji Titove ceste na Ježici se je morala umakniti tudi Hromčeva hiša pred gostilno Angelca odreži Naročilnica Naročam »Zbor občanov«, glasilo SZDL Ljubljana — Bežigrad Priimek In ime: Naslov: (podpis) — — — — — — — — — — odreži — — — ______ — Izrežite prilepite na dopismco ali v pismu pošljite na naslov: »Zbor občanov«, Ljubljana. Parmova 41. Pri nas vsak dan tiskamo na tisoče besed, misli in stavkov. Nekdo želi povedati to, drugi ono. Pisana beseda ima dvakrat močnejšo moč, kot izgovorjena. Zakaj znano je, zgolj izgovorjena obljuba ali napoved, je beseda zapisana v veter .. Tiskana beseda pa je dokument. In tako se je zgodilo, kakor se dogaja vsak dan. Tiskarski stroji mečejo na svetlo časopise, revije, knjige, letake, plakate, prospekte... V domačem ali bolj ali manj »podomačljenem« jeziku nas tisk zasipa s takšnimi in drugačnim pisanjem. Nikogar pa ni, ki bi rekel, ki bi odločal, takšno pisanje je primemo, takšno ni primerno za tisk. Republiški odbor Rdečega križa Slovenije je pravkar izdal propagandni letak v 108 tisoč izvodih, ki poziva vse šoferje, naj se nauče nuditi prvo pomoč ponesrečencu na cesti. Ta humana akcija je brez slehernega dvoma vredna vsega priznanja, toda ... Letak v stotisočih, ki ga pravkar razdeljujejo med šoferje, je napisan v tako klavrni materinščini, da je joj . . V roke bo prišel deset in deset tisočem Slovencev, ki se bodo hote ali nehote iz njega naučili vseh ali vsaj nekaterih jezikovnih napak, ki jih je poln. Pomislek, da bomo z jezikovno kritiko propagandnega letaka RK Slovenije škodovali akciji — človek pomagaj sočloveku, je brez dvoma iz trte izvita. Ce je namen letaka dober, je jezik, s katerim to pripoveduje zelo ubog. Marsikdo izmed nas si bo spet osiromašil svoj besedni zaklad, svoj jezikov dar, ki mu ga je darovala mati. Neznanje oziroma a/ektira-nost pri pisanju in prevajanju v slovenski jezik je žalostni vsakodnevni pojav, žal prepo-gosten. Vsaj ob večjih prilikah, večjih tiskih, bi se mu menda brez škode lahko izognili. Kako? Mislim, da je zadnji čas, po pozivu republiške konference SZDL o materinščini, da dobimo poseben »inšpektorat«, ki bo za vsak tisk posebej rekel svoj da ali ne. Malce nenavadna in huda zahteva, vendar potrebna. Podobne ustanove imajo drugod po velikem svetu, po katerem se vsak dan zgledujemo. Tiskana beseda v velikih množinah mora iti skozi strokovni jezikovni pregled. In to ne skozi roke posameznih lektorjev in psevdolektorejv, temveč prek posebnega tiskovnega urada. Jezikoma cenzura? Da. Dokler te ne bomo imeli, bo naše pisanje takšno, kakršno je besedna stava nemška, posamezne besede srbskohrvaške, na tisoče slabo ali nerazumljivih tujk, itd. Bistveni in osnovni namen vsakega pisanja je razumljivost. In če hočemo doseči to, potem je takšne vrste pregled slehernega pisanja nujen. V nasprotnem primeru bomo počasi zajadrali tako daleč, da bomo drug drugega komajda razumeli ali pa zelo slabo. To se že marsikdaj dogaja. Kaj ni škoda denarja za tisoče in tisoče letakov, ki nam v spakedrani materinščini žele nekaj dopovedati? In konec koncev, gre za naš ponos, za zavest pripadnosti narodu, iz katerega smo izšli. 700 metrov nove ceste Za zadnjimi hišami na z«' hodni strani Ulice pohorskega bataljona so prod kratkim pričeli pripravljati traso m novo cesto. Prihodnje leto bodo zgradili odsek od Tolstojeve ulice do križišča 8 predvideno mestno obvozne cesto, blizu Cargove ulice ? Stožicah. To bo prvi odsek »indu; sirijske ceste«, kot jo tu* imenujejo. Ko too v celot dograjena, too vadila od Po**' milščakove ulice pa vse Ježice (podaljšek Slovenčev* ulice). Med kamniško proge In novo cesto (na levi strani) bo industrijska cona, na de-sni strani pa so stenovanjsk* naselja. Kot smo že poročali bode v industrijski coni zgradil* svoje otorate industrija Pw' tovinastih izdelkov »Pluta!*1 podjetje »Emtoa«, voletrgov*' na »Mercator« in izvozno' uvozno podjetje »Agrotehnika«. Zazidalni načrt za to **' dustrijsko cono je na pr0®' zadnji seji potrdila občinsK* skupščina. Vse priprave vodi podje^ za urejanje stavbnih zemlji8® »Soseska«. S pravočasn® gradnjo ceste bodo amagoo* normalen dostop do gradbi*® v industrijski coni. Pri ne8 je največkrat tako, da pon® vadi zgradimo najprej tov*_ ne ali kar cela stanovanj-’*' naselja in šele potlej ure* mo ceste, tokrat pa bo t koliko drugače. Cesta J' zgrajena prej, predno b°a odprli druga gradbišča. Cesta je predvidena k' štiripasovnica. Odsek, ki ^ bodo gradili prihodnje bo imel za zdaj osem metn* široko vozišče, zelenice^ pločnike za pešce. Cez z*8® bodo zgradili kanalizacijo, druge naprave (plin, vo®*' vod, električna napeljava)- Seveda tudi pri tej ne gre brez zapletov. IWa' vat za cesto je širok 30 trov. Zdaj potrebujejo metrski pas, vendar v rez vatu se gradi stanovanj*', hiše, za katere so izdale kacije pristojne službe ^ činske uprave in LJubljan* ga urbanističnega zavoda. Avtobusna proga Črnuče-Vižmarje Avtobusi oziroma troiert si na progi štev. 8 vozijo ^ s Črnuč v Vižmarje in ne v Litostroj. To spremen^ so uveljavili z zimskim nim redom, ki velja od 3-vomibra naprej. Avtobusi bodo vozili jj, pogosto, v presledkih Patino fi do'8 minut. V Pr' tu so nova vozila zna »Mercedes«. j Pri podjetju LjubiJ jj transport računajo, da “fZ) ob koncu meseca noven1^ na progi štev. 6 Ježica-', začeli voziti veliki novi L ^ kasti avtobusi. »Krpani«<^| jih imenujejo, vozijo za ^ NIKO LAPAJNE le na progi Moste—Zale.