Iz rascniti držav Ljudsko glasovanje za Veliko Nemčijo. V nedeljo se je vršilo po vsej Nemčiji in Avstriji ljudsko glasovanje za Hitlerjevo zedinjenje Avstrije z Nemčijo. Volitev se je udeležilo 99.55%, to je 49,326.791 od 49,546.950 volilnih upravičencev. »Ja« je volilo 48,799.269. Z »ne« oddanih in neveljavnih glasov je bilo 527.522. — V Avstriji je bilo volilnih upravičencev 4 milijone 284.795. Od teh se je izreklo z »ja« za. priključitev 4,273.844. Hitler obišče Italijo 2. raaja. Določeno je, da se bo odpeljal nemški kancler Hitler na državni obisk v Itaiijo 2. maja. V Italiji se vrše velike priprave za slavnostni jsprejem nemškega državnega kanclerja. Romunija bo razdeljena na sedem oblasti. Nova romunska patrijarhova vlada namerava vso državo razdeliti ua sedem oblasti, ki se bodo v svojih mejah ujemale z vojaškimi armadnimi področji. Z novo upravno razdelitvijo v oblasti bodo zbrisane meje Besarabije, Erdelja, Bukovine, Moldave in Oltenja. Uprava v novih pokrajinah bo izročena političnim osebnostim, ki bodo imele položaj ministra ali državnega podtajnika. Za bodoče bodo imenovani vsi župani s kraljevim ukazom. Blumova francoska vlada zopet v stopah. Beg kapitala, odkar je zavladala v Franciji ljudska fronta, presega vsoto 80 milijard dinarjev. Redni primanjkljaj državnega proračuna znaša letos štiri milijarde, narodna obramba zahteva šest milijard, ostali stroški pa znašajo sedem milijard. K temu pride še devet milijard za železnice ter ena milijarda za »manjše« stroške, tako da znaša skupna bilanca 36 milijard 770 milijonov frankov. Za kritje tako ogromnih izdatkov je zahtevala Blumova vlada 6. aprila od zbornice posebna finančna pooblastila. Za pooblastilo je glasovalo 311 poslancev, proti pa 249, 42 poslancev, po večini radikalnih socialistov, se je glasovanja vzdržalo. Koj po tej pičli večini v parlamentu se je sestal finančni odbor senata. Od tega odbora so že v naprei pričakovali, da bo od zbornice sprejeti zakon spremenil in omejil zahtevana pooblastila, ki so usmerjena v razvrednotenje franka in v inflacijo ali v preplavo s papirnatim denarjem. Senatni finančni odbor je Blumov gospodarski načrt odklonil 7. aprila z nepričakovano velikim številom glasov: 25 proti 6. — Pri vseh finančnih težkočah in zapletljajih je grozila Franciji 6. aprila splošna delavska Btavka. Nova francoska vlada. Francoski senat je po poraznem glasovanju v finančnem odboru senata 8. aprila odklonil Blumov finančni načrt z 223 proti 49 glasovom. Vlada ni dobila niti 60 glasov, kakor so cačunali pristaši vlade. Po tem porazu je Leon Blum odstopil z vsemi ministri. Mandat za sestavo nove vlade je prejel radikalni vojni minister Daladier. Nova vlada je bila sestavljena 10. aprila in se je predstavila predsedniku republike Lebrunu. Daladier je ministrski predsednik in minister za narodno obrambo. Zunanji minister je radikal Bonnet, notranji radikal Sarraut. Vsa važnejša ministrska mesta so zasedli radikaii. Dva ministra sta člana socialistične unije in eden je ljudski demokrat. Nova vlada je vlada sredine brez sodelovanja socialistov, ki bodo napram novi vladi zavzemali nevtralno stališče. Poleg vlade se bo sestajal dnevno pcseben svet, katerega bodo tvorili najvažnejši ministri in bo razpravljal o tekočih poslih. Nova vlada je bila v javnosti sprejeta zelo ugodno in se je predstavila parlamentu 12. aprila. Italija in Anglija sta se sporazumeli. Po daljšib. razgovorih je prišlo med ItaJijo in Anglijo do sporazuma. V najkrajšem času bo medsebojna pogodba podpisana na elovesen način v Londonu. Podpisala jo bosta italijanski zunanji minister grof Ciano in angieški lord Halifax. Ko bo sporazum stopil v voljavo med obema velesilama, bo obiskal angleški ministrski predsednik Chamberlain Rim in Mussolini oa London. Prišlo bo tudi do izrnenjave obiskov med italijansko in angleško kraljevsko hišo. Razgovori med čehoslovaško vlado in stranko Henleiii (sudetski Nemci). Pri razgovorih med čehoslovaško vlado in henleinovci so nastopili Nemci z naslednjimi zahtevami: razpis občinskih volitev, uvoz vseh listov iz Nemčije, šolsko avtonomijo, amnestijo za politične prestopke Nemcev ter upravno avtonomijo, ki naj bi Nemcem v »jihovih pokrajinah dala popolno oblast. Stalin strelja ženske in Ijudska sodba o komuiiistični medsebojni morijL Pred kratkim je dal Stalin v Moskvi postreliti 11 žensk. Postreljene so bile žene komunističnih veljakov in so bile osumljene vohunstva. Tri od ustreljenib so bile iz znanih ruskih plemiških rodbin. — Rusijo je zapustil pred nedavnim časnikar Artur Just, ki je bival v Moskvi 11 let. Ta begunec poroča, da misli o medsebojnem klanju vodilnih komunistov priprosti ruski narod tole: »Kaj nam za to, da sovjetsko plemstvo obračunava drug z drugim in da drug drugemu grizejo grlo? Kaj nam mari, če zapirajo in menjavajo tajnike komunističnih klubov? Ali ni vseeno, če Pavlova zamenja Ivanov ali Abramov? Ta čas, ko Čeka zapira in strelja sovjetsko plemstvo, nas pusti v miru in mi bolj svobodno dihamo.«