Predavanja in predavatelji Zadnja štev. »Učit. tov.« jc prinesla poziv naše sekcije JUU pTedavatcljem, naj stavijo svoja predavanja na razpolago našim učit. društvom. Sckcija je razposlala take pozive tudi na vsc šole. V pojasnilo tega poziva slcdeče vrste: Teden za tednom čitamo v našem listu objave učiteljskih zborovanj ali poročila o njih, vsa pa vsebujcjo vsaj po eno pedagoško ali s^lošno prosvetno predavanje, ki ga bo ali je imel edcn naših tovarišev(-ic) ali pa kak drug učiteljstvu in šoli blizu stoječi strokovnjak. Po 10 do 15 predavanj sc izvrši vsak teden — koliko dcla, koliko študija je skritcga v njih! Tovariši(-ce), zaposleni s šolskim ter izvenšolskim delom pa še posebno vneto za sodobno pedagogiko in šolstvo, se ne plašijo novega truda, da pomagajo s svojimi prcdavanji mlajšim in neizkušenim do večjih uspehov v šoli. Predavanje se izvrši na zborovanju — potem pa gre zopet v predal, navadno za večno. Razuml.jivo! Pred istim forumom se ne ponovi več, ostala društva pa ne zvedo zanj, razen, če čitajo slučajno poročilo o dotičnem zborovanju. Tako ostane zakopano marsikaj dobrega in potrebnesa in nekdo drugi sc jc morda zopct trudil, da bi se pripravil za enako predavanje. To pa jc škoda, ker bi svoje delo mogcl posvetiti čemu drugemu, prav tako potrebnemu. Treba se je torej tudi v tem organizirati. Učiteljstvo potrebuje pri svojem šolskem in izvenšolskem delu vedno novih pobud. Potrebno in željno je še večjc izobrazbe — zato tudi tako velik obisk raznih pedagoških in drugih tečajev, zato tudi vednc zahteve po reformi učiteljskc izobrazbe, zato tudi — vsaj pri večini — vroča želja po viš.jih prejemkih, s katerimi bi se moglo nabaviti novih prepotrebnih knjig, novih revij. Zato pa je tudi potrebno, da svoje sile štedimo s tem, da zberemo in objavimo predavanja in predavatelje, ki jih naredimo dostopne vsalcemu dru- štvu. Marsikatero društvo si želi kakih prav posebnih predavanj, pa nima v svojih vrstah strokovnjaka - predavatelja. Kako prav bi v takem primeru prišel seznam kakih par sto predavanj iz najrazličnejših strok pedagoškcga dela. Kratek preglcd je tu. Odbori naših društev bi si prihranilii mnogo tuhtanja, zborovalci pa mnogo ncjcvoljc nad neprimernim predavanjem ali nerodnim predavateljem (takih se namreč najde tudi med »strokovnjaki« iz neučiteljskih vrst). In končno — ali ne bi tak seznam delal tudi čast našemu stanu, pričal, da imamo mnogo sposobnosti ter izkušenj, izpovedoval, da smo duma tako v praksi kot v teoriji?! Zakaj bi kliculi druge, ko pa nas je samih dovolj! Dovolj nas jc, da si sami ustanovimo ono visoko šolo, po kateri vse češče kličemo. Ne podcenjujmo lastnih moči in jih ne skrivajmo sramežljivo. Sicer pa si tudi Ijudstvo želi in je potrebno večje pedagoške izobrazbe, saj so roditcljski vzgojni večeri in tcdni vsc čcšči. In vsi so dobro obiskani! Prirejanje roditeljskih vzgojnih tečajev — še posebno po dcžcli tcr v industrijsikih okrajih, pa je v prvi vrsti naloga šol in učiteljstva, tistega učiteljstva, ki po otrocih, katcre vzgaja, čuti včasih prav močno, kaj manjka staršem in kje znanjc roditcljcv ni na potrebni višini. Prirediteljem takih tečajev bi tudi dobro služil tak seznam predavanj in predavatcljcv. Dajmo, lotimo se dela, saj ga ne bo veliko! Vsakdo, ki je kdaj uspešno predaval na učiteljskem zborovanju in ki jc volian svoje predavanje ponoviti ter s tem postati učitelj v najširšem pomenu bcsede, naj javi svoja predavanja naši sekciji JUU, ki bo sestavila prepotrebni scznam ter ga na ta ali oni način objavila in naredila dostopnega vsem, ki ga potrcbujejo. Tudi po objavi prvcga scznama se bo zbirka nadaljevala, kajti novi predavatelji se vedno pojavljajo. Tako bomo pregledali naše znanje in naše zmožnosti in zamašili občutno vrzcl v naši organizaciji. —o—