List 82.
Katran iz premoga
naj boljše mazilo za sadne drevesa.
V Švajci in v učilnici Hohenheimski so se po obilnih skušnjah vertnarji prepričali, da katran iz premoga (Steinkohlentheer) je naj bolje mazilo za ranjene sadne drevesa, ki veliko prekosi navadni drevesni vosek. Drevju, ki je bilo že večidel ob skorjo, če se je namazalo s katranom, je zrastla skorja spet
Katran pa naj se rabi na sledečo vižo: i. Rana se  mora do  dobrega  o če d i ti,   in vse, kar je mertvega, odterganega itd., se mora z ojstrim nožem do živega in zdravega odrezati.
2.  Itena se mora berž, ko je porezana bila, namazati s katranom tako, da pride v vse razpoke in kote.
3.  Katran se mora s sajami pomešati, tako da je takošne gošave kakor lanena farba, in naj bo raji enmalo redkeji kakor pregost.
4.  Mazilo naj se večkrat ponavlja, vsako leto enkrat ali dvakrat, dokler se rana popolnoma ne zaceli.
5.  Dobro je in veliko pomaga, da nova skorja hitreje zraste, ako gospodar, preden drevo vdru-gič namaže, enmalo nove skorje poverh odreže, ker katran ima to lastnost, da močno požene rast skorje, avko se namaže na frišno sočno odrezo.
6.   Če se katran s sajami še bolj gosto napravi, je prav pripraven za zamazanje odsekanih vej, in je veliko bolje kakor vosek in smola, ker tudi tukaj pomaga, da nova skorja raste.
7.  Nož pa, s kterim vertnar obrezuje, mora vselej prav ojster biti, ker nova skorja toliko raji raste, kolikor ojstreje in gladkeje se je porezovalo.
Zakaj pa je katran tako posebno dober? Zato ker ima kreosot in še druge empirevmatične olja in nekoliko oglja v sebi — vse te stvari pa so gnjilobi nasprotne; zraven tega je katran pravi strup za vsaktere červe in merčese, ktere prežene ali pomori. Tudi druga žival ne gloje nikdar tako namazanih dreves, ker ji je duh in okus katrana zopern. — Ali ne samo za sadno drevje, temuč za vsako drugo, kakor tudi za germovje, rože itd. je katran neizrečeno dober.
(Wurtemb. Woch.  f. L. u. F.)