Cene ht sejmska poročila. Vrednost danaija. 1 dolar — 56.78 Din, 1 oemška marka — 13.54 Din, 1 madžarski pengd — 9.82 Din, 1 švicarski frank — 10.94 DJn, 1 avstrijski šiling — 8.01 Din, 1 češka krona — 1.68 Din 2.97 Din. Zltnl tig. Novi Sad. Pšenica: bačka, gorBjebačka in potiska 242.50 do 245 Din, bn. par. Vršac 236 do 238. Oves: bč. sr. in slav. B4&50 do 247.50. Koruza: bačka nova 237.50 do 240, bačka 1—2 237.50 do 242.50. Krompir: medjimurski beli 104 do 110, slovenski 105 do llOč Ječmen: bački, sremski in ban. 256 do 260, bč. pol. 285 do 290. Moka: 0 g »47.50 357.50, št. 2 327.50 do 337.50, štev. 5 »7.50 do 317.50, št. 6 270 do 280, št. 8 205 do ?tt. Otrobi: bački 180 do 185, banatski 175 to 180. Promet: 72 vagonov pšenice, 49 kow*se, 1 in pol ječmena in 9 moke. — Budimefita: Tendenca čvrsta. Pšenica: marec /8.58 do 26.50, saključek 26.56 do 26.50, maj 87.46 do 27.40, zaključek 27.40 do 27.42. Rž: larec 25.06 do 25.08, eaključek 25.08—25.10, Mj ».50 do 26.52, laključek 25.50 do 25.52. i; maf 28.76 do 28.66, zakliuček 28.64 do 28*66, julij 28.94 do 28.90, zaključek 28.50 do 28.92. Lesne cene so ostale nespremenjene. Seno in slama na marib. trgu. Na mariborski trg dne 30. novembra so pripeljali kmetje šest voz sena in 2 voza slame. Seno je bilo po 130 do 150 Din, slama po 60 do 70 Din. Iz hmeljskega trga. V Žatcu je bil zadnje dni jugoslovanski hmelj po 500 do 900 Kč za 50 kg. Nazadovanje cen se je zaenkrat ustalilo. — V Niirnbergu se je trgovalo nekaj z bačkim hmeljem po 50 do 90 mark. — V mesecu ok(~" u je uvozila Čehoslovaška 2705 stotov > kg in od tega iz Jugo- slavije 1791. Gospodarska obvesiila. * PoloviSna vožiaja za isiredno glrno sktapščimo Zadružne zveze v Mti. riboru. Prometno ministrstvo je dovolilo polovično vožnjo za udeležence glavne zvezina skupščino ki bode v četrtek, dne 13. t. m., v dvorani Zadružno gospodarske banke v Mariboru. Polovična vožnja velja za čas ¦kd 10. do vštetega 15. decembra t. 1. Na vstopni postaji kupite cel vozni listek do Maribora. V Mariboru pri izhodu voznega listka ne oddajte, ker velja s potrdilom o udeležbi tudi za vožnjo nazaj. Potrdila o udeležbl se bodo izdajala v poslovnih prostorih zvezinega pododbora in pri glavni skupščini v dvorani Zadružne banke. III. ofolasfea vinska razsfava Łn vinski sajem v Ptuju se vrši v dneh 3., 4. in 5. marca 1929. Ker je letošnja vinska letina izpadla kvantitativno in pri poznih trgatvah tudi kvalitativno prav ugodno, bo razstava brez dvoma nudila vsem zanimancem veliko izbiro dobrega vina po zmernih cenah. Pcdrcžnici Sadjarskega ter čebelarskega drnštva v Vojniku imata svoj redni občni zbor na praznik dne 8. decembra ob 8. uri v osnovni šoli z običajnim dnevnim redom. Pobirala se bo tudl članarina za 1. 1929. Čebelarska podružniea Ljutomer ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 9. t. m., ob pol devetih dopoldne v meščanski šoli v Ljutomeru. Vabijo se vsi čebelarji ljutomerskega okraja k pristopu, da se bomo lažje branili proti vsiljivemu uvažanju tujih čebel k nam v ajdovo pašo, za katero imamo dovolj naših čebel. Mislimo, da ste mnogi letos uvideli, kako škodo ste vsled tega imeli in da je le v skupnem nastopu edina naša rešitev. Zimska premišljevanja za kmetovalca. Jesenski sadeži ao pod streho, ltstje je nagrabljeno. Prišel je čas, ko si tudi kmetovalec lahko nekoliko. oddahne od trdega dela, ki ga je po^ dilo skozi celo leto. Sedaj je čas, dal pretebtaš v duhu dosedanje uspehd in iščeš vzroka neuspehov. Ob enera delaš načrte za prihodnje leto. Do-j voli, da ti pri tem premišljevanjtf malo pomagam. Lansko leto sem priporočal dvoja stvari in sicer napravo gnojišč ter gncjničnih jam in nasajanje sadneg* drevja. Letos mi o tem ni treba vec obširno govoriti, kajti začelo se je jako živahno gibanje za stavbo gnojišč. Kakor se sliši, je prejel oblastnf odbor toliko prošenj za polovični prispevek k cementu, da letos ne boda mogoče vsem prošnjam uf^oditi. Glede sadnega drevja so se prepričali letos zlasti posestniki v marib, okraju in Slovenskih goricah, da labi ko vrže sadjarstvo lepe dohodke bre*; velikega truda. To bo najboljša pobisi da, da bodo sadjarji letošnjo zimo" bolje negovali sadno drevje, ga okopali, zagnojili, obrezali in pobelilL^ Tudi sc bo nasadik) mnogo lepih no-s vih sadonosnikov. To so stvari, kl donašajo tako otividnih koristi in ki povzdignejo vrednost posestva v to* liki meri, da bo vsak pameten gospodar tukaj začel z zboljševanjem svojega posestva. ! Danes hočem tvojo pozornost obr* niti na dve drugi važni stvari. To je globoko obdelovanje njiv za okopavine in gnojenje travnikov. Globoko oranje njiy v jeseni prtporočam posebno i& koruzo, krom^ pir in peso. To velja za težko zemljo; za peščeno zemljo globoko oranje n» na mestu. Globoko oranje omogočf^ da se korenihe globokeje razrastsjo in da zemlja pridrži dalje časa po^ mladno vlago. , Letošnje leto je bilo v tem ozim poučno. Kjer je bilo plitvo orano, ie' koruza zelo trpela vsled suše. Kjer je bila pa zemlja globoko obdelana, suša koruzi ni škodila. Videl sem ns lastne oči krasne primere. Celo tako daleč gredo skušnje, da ogrebanje koruze pri globokem oranju ni potrebno, pač pa večkratno okapanje. Še imaš priliko za globoko oranjej Če nimaš Sackovega pluga za globoko oranje, pomagaj si na ta načinj da orješ z navadnim plugom, a takof za njim idi po isti brazdi s plugomf ki si mu odvzel desko, torej s samini' Z lemežem zrahljana zemlja ostanaf spodaj, dosegel si pa poglobitev obdelovalne plasti. čc bodo še lepi dnevi, imaS priliko, da poskusiš. Kesal se ne boS. Posebno še, ker se v mescu decembru (»gnilcu«) brazde še lepo razmrvijo in dobiš za pomlad lepo rahlo zemljo. Oglejmo si nekoliko še naše travaike. Tudi tem je suša letos škodovala. Če bi ne bilo pozne paše in dovolj repe, bi bila trda za govedo čez zimo. Že dve leti pada v oči, da sb dobro gnojeni travniki dali dobre odkosi sena, slabo gnojeni pa zelo male. — Sledimo tudi tukaj izkušnjam! Vse izkušnje nam pa pravijo, da naši travniki trpe lakoto na redilnih snoveh. Naše načelo letošnjo zimo naj bode: Gmojite travaike! Najboljši gnojili za travnike sta rcaešanec (kompost) in gnojnica. Pofelednje pa je le enostransko gnojilo, !ki ga je treba v učinku podpreti z umetnimi gnojili in še zlasti s superfosfatom, ker je drugača premalo uspešno. Pri nas se je utrdilo mnenje, da spadata izmed umetnih gnojil na travnike Tomažova žlindra in kajnit. To mnenje ni popolnoma točno. 5sfa travnike sodi namreč izmed fosfatnih gnojil pred vsem superfosfat, ker je v vodi topljiv, ter 40%na kaliIjeva sol in po potrebi apnov dušik. •Lahko pa rabiš tudi mešano gnojilo nitrofoskal. — Pri letošnjih poskusih sem opazil, da daje superfosfat, pomešan s pepelom, na travnikih izvanredno lepe uspehe. Za manjše posestnike, ki imajo pepel na razpolago, priporočam z mirno vestjo mešanje superfosfata s pepelom. Če to mešanico raztrosiš v bližini doma, kjer jje v zemlji vsled odpadkov na paši vedno precej dušika, boš imel čez celo poletje fino, mehko in zelo redilno pašo ali pa hvaležne košnje. Glede množine redilnih snovi se priporoča letno raztrositi po 1 ha ;travnika s superfosfatom 30 kg fosforove kisline, s 40%no kalijevo soljo 80 kg kalija in z apnovim dušikom 30 kg dušika. Za tako gnojenje bi bilo treba 200 kg rudninskega superfosfata, 200 kg 40%ne kalijeve soli in 150 kg apnovega dušika.Apnov dušik se more nadomestiti z gnojnico, tudi kalijeva sol lahko odpade, če izr#bljamo gnojnico, ker vsebuje gnojnica dovolj kalija. Zopet pridemo na potrebo uporabljanja gnojnice, ki nam prilirani lahko marsikak izdatek za umetna gnoiila. Če ima zemlja malo apna, ne pozabi travnike od časa do časa poapnati. Vendar ne pozabi, da samo z apnanjem zemljo zelo izsesaš. Z gnojenjem travnikov boš zboljšal svojo živinorejo, dobil bodeš boljši hlevski gnoj in s tem podlago za uspešno kmetovanje. — Vidiš, to sem ti moral povedati! Iz Iastne skušnje sem se prepričal, da vse drži, kar sem ti povedal. Izdatki, ki jih boš imel za nasvetovane svrhe, se ti bodo bogato vrnil*. Držimo se tega, kar se je obneslo in začnimo z zboljševanjem kmetovanja tam, kjei; si obetamo največ stalnih uspehov! J* Z. Igračkanje s hmeljarii. Hmeljarsko društvo je razposlalo tia poverjenike okrožnico, v kateri hoče sklicanje izvanredne skupščine, katera naj obsodi in zabrani pred prodajo hmelja. O uspehu te okrožnice, to je, kakšen je odgovor gospodov poverjenikov, mi ni znano, vem pa, da večina hmeljarjev odklanja takšne stvari. V časih. ko smo pro- dajali hmelj po sto in še več dinarjev, smo si lahko tolažili vest z raznimi protesti in papirnatimi sklepi, kateri so koristili kvečjemu trgovcu s papirjem. Danes pa, ko nas tlačijo izgube nizkih cen, ko nas tepe brezbrižnost strokovne organizacije, ko stojimo brez varstva prepuščeni na milost in nemilost, bi rad poznal hmeljarja, kateri verjame, da nam je s takšnimi sklepi kaj pomagano. Obsojamo predprodajo hmelja kot skrajno škodljiv pojav za višino cen, prepričani pa smo, da protestna skup ščina tega na.imanj ne bode zabranila. Spominjfime j grmečih besedi proti prodaji s.idežev — pa tudi stotisoče istih, prodanih iz Savinjske doline — spominjamo se črne table, za katero je bilo toliko navdušenja s strani Hmeljarskega društva — seveda samo napram hmeljarjem — katero pa ves čas zaman iščemo po Žalcu. Zakaj je ni? Odgovor prepuščamo hmeljarjem! Hmeljarsko društvo, oziroma njega odbor, je vsled svojega delovanja, oziroma nedelovanja, zgubilo zaupanje oblasti in hmeljarjev. Neprestano nasprotovanje oblasti, preziranje in omalovaževanje želj in zahtev hmeljarjev — zgled nova pravila — nezanimanje za vsa pereča vprašanja hmeljarstva nam zaznamuje pot, katero hodi odbor naše strokovne organizacije. Gospodom pri društvu, kateri nočejo ali ne morejo umevati novega Casa in položaja, se majejo tla. Popol noma zavožena-hmeljarska gospodar ska politika, brezbrižnost za zaščito hmeljarjev, komoditeta v reševanju raznih problemov so začele odpirati oči tudi tistim hmeljarjem, kateri so se doslej še zadovoljevali z raznimi frazami in demagoštvom, še verovali raznim lepim besedam. Vzdržati se za vsako ceno, pa čeprav pri tem trpi napredek hmeljarstva, to je njih cilj in namen. Z bobnečimi frazami premotiti in uspavati hmeljarje, še za trenutek si utrditi položaj, to je namen skupščine proti predprodaji hmelja. Bliža se nam prodaja sadežev v drugi izdaji. Predprodajo hmelja bi zabranili le samo zadostni sezonski krediti za hmeljarje, pa tudi oklic na trgovce, da ne prevzamejo takšnih kupčij. Ta pridejo v poštev večinoma samo domači prekupci, kateri vrše prednukup na račun tujcev. Njim na čaat pa moramo reči, da mnogi od njib. ž» v načelu odklanjajo vsako tako kupčijo. Predprodaja hmelja se vrši večtnoma vsled pomanjkanja denarja. Preskrbeti sezonske kredite za hmeljarje, bo najboljša obramba in protest, kateri bo proti predprodaji največ zalegel. Da se gospodje v Žalcu ne spomnijo, da je tu hvaležno polje za delovanje Hmeljarskega društva, kdo bi jim po dosedanjih skušnjah zameril, njih pač ne tarejo denarne skrbi! Ne rabimo velikih besedi v zrak na skupščinah, katere naj nas uspavajo, ne protestov in sklepov, kateri se ne izvršujejo. Rabimo marljivo strokovno delo v korist hmeljarstva, zahtevamo — že sklenjeno — reorganizacijo društva, katero je temelj boljšega delovanja. Upamo, da nam ne bo treba se sklicevati na oblast — koje brezbrižnosti v tem oziru se že čudimo —, da naredi red in zavaruje pravice članstva. F. Turnšek, Polzela.