ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE STEKLARNE HRASTNIK MAJ 1978 DRAGI NAŠ TOVARIŠ TITO! Mladina) delovni ljudje in občani Hrastnika ti s štafetno ' palico pošiljamo iskrene čestitke in prisrčne pozdrave za 86. rojstni dan. Z najboljšimi ip najlepšimi željami za tvoj praznik ti Sporočamo, dragi naš tovariš Tito, da bomo dostojno nadaljevali tvoje' delo, da bomb pripravljeni m 'sposobni; da kot mlada generacija prevzamemo ' neposredno odgovornost za dograditev in budno varstvo velikih1 pridobitëv naše revolucije, v katero so vtkana dela naših vèlikih revolucionarjev, med njimi tudi enega največjih sinov našega naroda — Borisa Kidriča, ki'je pred 25 leti omahnil v smrt sredi svojega največjega delovnega poleta. ¡. V letu kongresov in drugih, vi|okih jubilejev, smo še posebno ponosni nate, da:' stojiš na čelu Zveze 'komunistov, da si naš predsednik, da vodiš-'svobodno, samoupravno socialistično Jugoslavijo, skupnost enakopravnih narodov in narodnosti. Ponosni sino nate, dragi tovariš Tito, na prvega soustvarjalca politike neuvrščenosti, ki je. edino upanje sveta, da bi mogel ta svet; živeti v miru in da bi bilo za vselej odpravljeno vsakršno nasilje nad ljudstvi in narodi. Tovariš Tito! Vztrajni in dosledni borci-bomo v izgradnji lepše prihodnosti naše družbe in pogumno bomo hodili po poti tvojega revolucionarnega dela. Tvoja vizija je nšša vizija. Bodi. med nami zdrav in srečen Še. vrsto let! Mladina, delovni ljudje in občani Hrastnika V Hrastniku, 5. maja 1978 Dan mladosti Letošnji dan mladosti proslavljamo v letu kongresov in Titovega 86. rojstnega dne. Vsak mlad človek bi v tistem lepem trenutku 25. maja zvečer rad predal štafeto mladosti in čestital za rojstni dan tovarišu Titu, največjemu in najdražjemu sinu Jugoslavije. Titovo delo, Titova misel, Titova pot, je naša pot, Tito je vedno cenil in ljubil' mladino. Mladina pa je vedno ponosno in smelo hodila po Titovi poti: V predvojnih, ilegalnih skojevskih dneh, v dnevih slavne NOB (partizanska vojska je bila v večji meri — mlada), v dneh povojne pospešene gradnje porušene domovine, v dneh vseh mirnodobskih neviht,, ki so znale padati na našo socialistično samoupravno in neuvrščeno Jugoslavijo, a ji niso nikoli uspele preprečiti poti razvoja. Dan mladosti je Titov in naš rojstni dan, zato slavje doživljamo skupaj — srečni in ponosni. Mladina Jugoslavije bo, kot vedno doslej, dvignjenega čela predala štafeto mladosti Titu, ker je prav tako kot v času NOB in povojne izgradnje v prvih vrstah borbe za napredek, samoupravljanje, socializem. • Srečen rojstni dan in mnogo, mnogo zdravja in sreče bomo voščili dragemu tovarišu Titu. In ne samo z rdečimi nageljni, temveč tudi z našim delom. Tovariš Tito nas je vedno učil, da človeka ustvarja njegovo delo. Delo tovariša Tita, delo za svobodno socialistično samoupravno in neuvrščeno Jugoslavijo) delo za ves svobodni in revolucionarni svet — je NEIZMERLJIVO! Mladi spremljamo politični utrip današnjega časa »Naša domovina je boj in prihodnost. Ta domovina je vredna najžlahtnejše krvi in najboljšega življenja. Iz muke trpljenja in suženjstva neštetih milijonov bo zrasla naša domovina. In tedaj bo le še'grenak in-grd spomin te gosposke domovine, na suženjstvu zidane.« Kako sončno, pa tudi kako temno zvenijo Cankarjeve besede! Bili smo majhen narod, stisnjeni med same močne gospodarje, zatirani in ponižani, pa smo se dvignili' in sovražniku pokazali. Tepli' So nas, pa smó udarili nazaj. Preteklost boja delavca in kmeta se že počasi odmika, a je pri starejših rodovih še živa, čeprav že močno nagrizena. • V letih med obema vojnama je v Revirjih nastala KP, vzklila je trboveljska komuna, prišlo je- do spopada z orjunaši, pa pretresljiva gladovna stavka, Čebine in še bi lahko naštevali. Socialistična misel je osvajala delavski razum in delavska srca. Po zaslugi komunistov, ki so poznali javno dejavnost, kakor tudi novo obliko ilegalnega delovanja, smo dobili novo'spodbudo in navdih, kar je postalo živo vodilo za akcije, priprave' in izvedbo socialistične revolucije »Delu čast in oblast« je bilo geslo, ki je osvajalo srca proletarcev. Revolucija pa je bila rdeča zvezda — vodnica. Delavec je živel v nečloveških razmerah, razpet je bil med delavskim gibanjem in izkoriščanjem, Močna in trdna je bila nje- gova volja, s katero si je izklesal in izdolbel pravico. Krčevito hrepenenje ga je vodilo v uporih proti sovražniku in strastna želja po svobodi. Danes živimo v miru. Skoraj smo že pozabili, koliko mrtvih jé terjala vojna. Takoj po vojni smo vsi zgrabili za lopate, krampe in motike ter gradili; ceste, mostove ... ' Tudi danes gradimo svoj lepši jutri.'Eden izmed pomembnih datumov, ki jih je zabeležila zgodovina je tudi 27. junij 1950, ko je bilo uvedeno samoupravljanje. Samoupravljanje nas spremlja na Vsakem koraku. Z njim se srečujemo-v šoli, v službi, doma, vsepovsod. »Kaj je sploh samoupravljanje?«, se vprašam. Odgovorim z besedami, ki sem se jih »nadrdra-■la« v šoli. To je demokratičen način soodločanja množice interesov, ¡njihovega usklajevanja Z družbenimi interesi in njihovimi nosilci. S| Gradili smo socializem in še ga gradimo. Praksa vsak dan potrjuje misli tovariša Tita: »Danes mi sami gradimo socializem v naši državi, ne uporabljamo več kalupov, temveč nas vodi " marksistični nauk in gremo po svoji poti, upoštevajoč posebne okoliščine v naši državi. Naša pot je pot neustavljivega napredka, ki ima čedalje več privržencev v svetu. Politika miroljubne koeksistence nas je (Nadaljevanje na 2. strani) Zakaj slavimo 1. maj Prvi maj praznujejo vsi delovni ljudje sveta. To je največji praznik delavskega razreda. Praznik, ki ga je izbojevala proletar-jeva roka. Praznovanje. 1. maja je krvava zgodovina, pot posuta z bodečim osatom, ki je strmo vodila navzgor do enakopravnosti in solidarnosti. Posvečen je prazniku dela vsega delavskega ljudstva na vsem svetu. Zgodovina 1. maja se pravzaprav začne leta 1886. In kaj je privedlo do tega, da se je tkalec, mornar, rudar, delavec v tovarni uprl? Položaj delavstva je bil izredno slab. Delavci so delali v tovarnah in rudnikih tako rekoč od jutra do večera v temnih, nezdravih prostorih. Delavni dan je bil dolg 14 do 16 in celo 18 ur. Plače so bile tako majhne, da je delavec le s težavo preživljal sebe in svojo družino. V enem samem prostoru je živela največkrat vsa delavčeva družina. Pohištva skoraj niso poznali in po tleh so bile razgrnjene slamnja-če,'ki so jim služile kot postelje. Slaba stanovanja, nezadostna prehrana in težko, izčrpaj oče delo so prinesli neozdravljive bolezni. Med delavstvom je vladala velika umrljivost. Za delavca v bolezni in nesreči ni nihče skrbel, ni imel ne zdravnika ne .zaslužka. Kdor ni mogel več delati, so ga enostavno odpustili. Na starost, če jo je seveda dočakal, delavec ni imel pokojnine. V tovarnah in rudnikih so kapitalisti zaposlovali tudi žene in otroke od 5 leta naprej, plačevali pa so jih slabše kot moške. Proletariat v večini tudi ni imel nobenih političnih pravic — ni imel volilne pravice v parlamentu, ne pravice, da bi bili lahko izvoljeni v parlament. Med delavstvom je vladala nepismenost in neizobraženost. Tako bedno življenje je proletariat sililo v nemire in upore. Vedno bolj še je povezoval v boju proti svojim izkoriščevalcem. Zahtevali so višje plače, krajši delavnik, izboljševanje delovnih pogojev in politične pravice. Prve uspehe so dosegli v Angliji, kjer je bila industrija najbolj razvita in proletariat najbolj močan. Že v prvi polovici 19. stoletja so izbojevali več zakonov, ki. so omejevali delovni čas, zlasti otroško in žensko delo. To so bili prvi dosežki za uspeh do enakopravnosti med ljudmi. Kapitalisti, bankirji, bogati trgovci in veleposestniki so bili proti enakopravnosti. Buržoazija KAKO DOLGO ŠE? V soboto, 6. maja je Center za mladinske delovne akcije pri Občinski konferenci ZSMS na osnovi dogovora s Steklarno Hrastnik, ki je organizator letošnjega PETEROBOJA zagotovil petinštirideset brigadirjev in brigadirk, ki so na lokalni delovni akciji urejali športne objekte steklarne Hrastnik na Kranjskem. Akcija naj bi se pričela ob 7.30, vendar Steklarna Hrastnik kljub predhodnemu dogovoru ni zagotovila orodja in strokovnega; vodstva. Tako smo bili prepuščeni sami sebi in le lastni iznajdljivosti se lahko zahvalimo, da smo si priskrbeli zadostno število orodja za delo. Tako smo z več kot enourno zamudo začeli urejati in uredili igrišče za odbojko, zakrpali, mreže okrog rokometnega igrišča, neuporabne pa sneli. Neuporabnih mrež nismo mogli nadomestiti z novimi, ker pač ni bilo potrebnega pribora za taikšno delo. Del brigadirjev je zato odšel na urejanje okolice Brodarskega društva, katerega smo si po koijčani akciji tudi ogledali. Res je bilo žalostno videti športne objekte, kakor tudi njihovo okolico, na katerih se bodo srečali udeleženci PETEROBOJA. Vsekakor ni krivo samo pomanjkanje denarja, da so objekti tako zapuščeni oziroma že skoraj razpadli. Jasno je, da ob rednem vzdrževanju ne bi prišlo do tako žalostne slike. Sedaj pa bo spet treba nekje najti nekaj »milijončkov«, da se stvgri spravijo v kolikor toliko zadovoljivo stanje. Seveda bi moral biti nekdo ODGOVOREN za takšno stanje. Kot navadno pa se krivica za to in ono vali na druge, nihče ni za nič kriv. Zato niti ni čudno, da je že marsikdo vse skupaj poslal k vragu, če se stvari ne premaknejo z mrtve točke — in čedalje več bo takih. Ko se" bomo čez čaš spet vprašali, zakaj je tako in kdo je kriv, bo pa (verjetno) spet vse po starem: nihče ne bo za nič KRIV in nihče za nič ODGOVOREN! Tone Bezgovšek MLADI SPREMLJAMO POLITIČNI UTRIP DANAŠNJEGA ČASA (Nadaljevanje s 1. strani) povzdignila tudi v. očeh naših ne-prijateljev. Pomemben datum, ki je zapisan v srcih delegatov in vseh ljudi, je tudi pravkar končani 8. kongres ZKS. Ljubljana je za tri dni spre-jela 754 delegatov iz vseh krajev Slovenije, pa tudi nekaj gostov .iz tujine. Kongresni dokumenti bodo še dolgo odmevali v delavskih sredinah in v srcih delegatov. 1 V naši domovini je lahko sre-: čen vsak. Imamo vsega, kar si želimo, pa vendarle sreče ne more ustvariti ne država ne politični sistem,.Srečo si človek lahko ustvari samo sam, kot pravi Edvard Kardelj. Na koncu pa se mi v glavi plete misel, kako dolgo in uspešno pot smo prehodili v zadnjih letih in kako bogata so naša gledanja na sodobni svet in ocenjevanju njegovih protislovij, t Vendar nikoli ne smemo pozabiti tistih, ki so padli z. edino željo, da ne bi umrli zaman. Manja Podkoritnik, gimnazija je odločila, da se ne glede na izbiro sredstev, stavka mora zatreti. Tako se je na trgu HAYMAKIT policija zapletla v krvavi spopad s stavkajočimi. V tem krvavem pokolu je bilo na stotine mrtvih in ranjenih. Čez 13 dni pa je sodišče v CHICAGU izreklo sodbo petim delavskim voditeljem. Bili so obsojeni na smrt z obešanjem. Vsi so bili ob poslušanju sodbe izredno hrabri, a eden izmed njih je vzkliknil: »Če ste prepričani, da boste z mojo smrtjo v meni zadušili misel ljubezni do domovine, svobode in enakopravnosti, vam ponosno kličem 1— obesite me ...!« Že na prvem kongresu druge internacionale v Parizu, 14. julija 1889 so se zedinili, da bodo v spomin na zločinski pokol v Chicagu, praznovali praznik dela. Pred leti so bile na ta dan! velike demonstracije in stavke proti početju vlade in izkoriščanju buržoazije. Prve prvomajske demonstracije leta 1890 šo bile razširjene po vsem svetu in so vsako leto dobivale vedno.širši značaj. V Jugoslaviji so bile prve prvomajske proslave že od same proglasitve 1. maja kot praznika dela. V stari Jugoslaviji so po mestih, vaseh, tovarnah, trgovinah in drugih ustanovah mladinci in delavci razobesili zastave in lepili plakate ter pisali borbene besede po zidovih. Organizirali so tudi delavske izlete, mitinge, na njih pa protestirali proti kapitalizmu kot družbenemu redu izkoriščanja in zatiranja. V času NOB pa so borci praz- novali praznik dela na ta način, da so slavili zmago nad poraženo sovražnikovo vojsko. Po zmagi revolucije je 1. maj postal praznik vseh delovnih ljudi, narodov in narodnosti. 1, maj je simbol našega uspeha v gradnji naše socialistične skupnosti, ki jo uspešno vodi tovariš TITO, eden izmed velikanov zgodovinskih revolucionarnih preobrazb sodobnega časa. Manja Podkoritnik Namesto komentarja V mesecu aprilu so v naših osnovnih organizacijah potekale volilne in programske konference, pisali in brali so se referati in poročila, dajali prikazi in oce,ne o družbenopolitični aktivnosti in sploh o stanju, problemih in rezultatih. Te naše konference šo, kot smo lahko opazili, po obliki in vsebini podobne druga drugi kot. jajce jajcu, skoraj vse so enake. Osnovna želja je, da vse teče po ustaljenem redu. Da se ne odstopa od oblike. Pa vsebina? Vsebina je v pustih referatih in poročilih. Številke, podatki. Kar težko je zaslutiti, da za temi uspehi in neuspehi stojijo ljudje. Da se zalagajo in grešijo. Silni odstotki, brez krvi in mesa. Lahko bi rekli, da so podatki sami sebi namen. Nizanje številk v nedogled, podat-, kov in dejstev, ki vsekakor nekaj povedo. Toda ne govorijo dovolj, ne govorijo s pravim jezikom. Po poročilu je — kot po nekem pravilu — na vrsti dolga tišina. Potem pa diskusija, največkrat splošna, ležerna in boječa. Disku-tanti, največkrat s kopico opravičil govore o tistem, kar jih muči. Trudijo se, da bi čimmanj povedali in pazijo, da ne bi kdo v njihovih besedah zaslutil ali celo prepoznal samega sebe, Res je, nekateri »udrihajo« kar po vseh, po Janezu in Lojzetu, Cvetki in Tinetu, vendar kaj kmalu utihnejo, če jim kdo pravilno stopi na prste. Bolj simpatični so tisti, ki molčijo (nekateri zelo uporno), skomigajo z rameni, bežijo od resnice in s tem pazijo, da še ne bi komu zamerili. Komu? Pozabljajo, da bi morali na mladinskih sestankih govoriti z odprtim srcem, odrešenim - jezikom. Morali bi vedeti, da je to razgovor tovarišev, kjer ni podrejenih in nadrejenih, kjer ni skomiganja z rameni, bežanja od resnice, nasmehov, ki ne prihajajo od srca, Da na naših sestankih še vedno ni dovolj odprtosti in konkretne kritike, da sta še vedno »najboljša« molk in nezamerjanje je očitno in — nesprejemljivo^ tone b. iniiiiiiiiiriiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiti’ § . Aktiv ZSMS Dol vabi na j§ PLESNI VENČEK J H v kino dvorani Dol v soboto, 20. 5. 1978 ob 20. uri. = | Igral bo ansambel Jožeta Rusa. | Vstopnice lahko dobite pri Ančki Čeperlin, Janji Erman | E in Slavku Gorniku, | iMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTi NA KRATKO V sredo, 26. aprila se je na slavnostni seji ob obletnici Osvobodilne fronte slovenskega naroda sestala Republiška konferenca SZDL Slovenije, 2e devetič zapored so podelili republiška priznanja OF, eden od dvajsetih nagra- jencev je tudi predsednik RK ZSMS, LJUBO JASNIC. Predsednik slovenske mladine je prejel priznanje za uspešno organiziranje in vodenje zlasti mladih delavcev ter pri uveljavljanju mladine sploh v samoupravnih družbenih odnosih. Predstavniki mladinskih organizacij jugoslovanskih steklarn v Hrastniku • V zadnjih dneh pred dnevom mladosti bo v Hrastniku organiziranih več tekmovanj v različnih športnih panogah, na katerih bodo med drugimi sodelovale tudi ekipe aktivov in osnovnih organizacij ZSMS iz TOZD, krajevnih skupnosti in šol. Na zaključni slovesnosti, ki bo v četrtek, 25. maja s pričetkom ob 18.30 bodo podeljena priznanja najboljšim ekipam ter priznanja mladim družbenim delavcem in mentorjem, ki jih vsako leto podeljuje Občinska konferenca ZSMS. • V prvih dneh maja je (z rahlo zamudo) izšla .prva letošnja številka glasila MLADOST, ki ga je izdal Center za obveščanje in propagando pri Občinski konferenci ZSMS Hrastnik. Na dvajsetih straneh je precej zanimivega branja, saj so zastopana skoraj vsa področja mladinske dejavnosti. Žal je glasilo izšlo v premajhnem številu izvodov in so ga zato lahko prebrali le redki od nas. V bodoče bo potrebno glasilo izdajati v večjem številu, da ga bo prebralo več mladih Hrastničanov. Sicer pa je vsak začetek težak, kajne? Še štirinajst dni in odprla se bodo delovišča na slovenskih mla- dinskih delovnih akcijah. Drugega junija bo v POSOČJE odšla mladinska delovna brigada BRATSKA MESTA, ki jo bodo Sestavljali mladi iz pobratenih občin: Trbovelj in Lazarevca, Zagorja in Aleksinca ter Hrastnika in Raške. Pokrovitelj brigade je REK ZASAVJE, mi pa se pridružujemo željam, da bi nas tudi ta brigada kot že leta nazaj dostojno predstavljala in uspešno opravila naloge, ki ji bodo zaupane. V začetku aprila se je v Hrastniku na svoji redni. Seji sestal Akcijski odbor za pripravo mladinske delovne brigade »STEKLARJI JUGOSLAVIJE«, ki bo letos delala v III. izmeni od 16. 7. do 6. 8. na MDA »Slovenske gorice 78«. Predstavniki mladinskih organizacij iz jugoslovanskih steklarn smo se dogovorili o Obveznostih in terminih za pripravo brigade ter se dogovorili tudi o kadrih za vodstvo brigade. Komandant brigade bo RAJKO ŽAGAR iz Steklarne Hrastnik, kot organizator brigade pa moramo zagotoviti kadre še za manjše število ostalih 'vodilnih mest. Ker Smo organizator brigade, smo s tem sprejeli še nekatere druge obveznosti, ki jih bomo š skupnimi močmi poskušali rešiti v okviru TOZD in OZD. Tretjo delovno soboto v aprilu — 15. aprila so našo tovarno obiskali mladinci in mladinke tovarne stekla KRISTAL iz Samo-bora. Vsi so si z zanimanjem ogledali našo ročno in avtomatsko proizvodnjo, žal pa jim je popoldanski del ekskurzije pokvarilo slabo, deževno vreme. Upamo, da nam bo na našem izletu (v jeseni) vreme naklonjeno. • Manjše število mladincev je v počastitev 27. aprila — dneva OF in 1. maja obiskalo večje število spominskih obeležij v Hrastniku, jih očistili in položili cvetje. Želeti je, da bi v bodoče sodelovalo še večje število mladih iz naše OZD. • Na predvečer 1. maja so na ustaljenih mestih mladi iz OO ZSMS pripravili že tradicionalna KRESOVANJA s kulturnimi programi v počastitev delavskega praznika. Tako kot prejšnja leta so se tudi letos izkazali mladi iz aktiva ZSMS Frtica, ki so po mnenju mnogih pripravili najboljše kresovanje. V sklopu praznovanja »Meseca mladosti« smo si prve dni v maju lahko v hrastniškem Delavskem domu ogledali razstavo o MLADINSKIH DELOVNIH AKCIJAH in MLADINSKIH DELOVNIH BRIGADAH, ki jo je pripravil Center za MDA pri OK ZSMS Hrastnik. Razstava je pripomogla k boljši informiranosti hrastniške mladine o mladinskem prostovoljnem delu. KAKŠNA JE MOČ ČLOVEKA, DA ZEMLJA DRHTI IN NEBO ODMEVA . Zgodovina človekovega razvoja je dolga. Tisočletja sp minila, da se je iz primitivnega bitja razvil današnji človek, ki je postal »gospodar sveta«. Telesni in duševni razvoj sta ubrala svojo pot istočasno. Kot današnji je tudi takratni človek težil, če že ne v samem začetku, pa pozneje, ko je svoje umske sposobnosti že bolj razvil, k napredku. Najprej je odkrival stvari, ki so mu pomagale pri vsakdanjem delu,- iskanju hrane in podobno, nato pa take, kar tere je potreboval še v druge namene. V stoletjih in tisočletjih se je izoblikoval njegov značaj in postopoma je prihajalo do novih in novih odkritij. Ta so mu v veliki meri koristila, v nekaterih primerih pa tudi škodovala. Šole, ki jih je že ustanavljal, so mu širile obzorja in - ga izobraževale. Preprostejša odkritja sb zamenjali izumi, ki so postajali vse večji vse pomembnejšiMZavojeval je svet, vse na zemlji se je moralo podrediti njegovi volji, ki je bila trdna in neomajna. Ni mu bilo dovolj kopno in morje, ril je v zemljo in šel v globine, a tudi s tem se še ni zadovoljil. Moral je v zrak, moral je najti nekaj, s čimer bi letel, letel kot ptica. Misel na prvega bajeslovnega letalca Ikarusa, ki je po pripovedovanju ljudi letal po zraku že v davni preteklosti, mu ni dala miru. Njegov pohlep po dosežkih je premagal vse ©vire, ki so' mu stale na poti napredka. Revolucionarno je bilo odkritje prvega letala, s katerim se je človeku izpolnila velika želja, letel je in postal ne le gospodar zemlje, temveč tudi ozračja. S tem odkritjem se začne novo obdobje, obdobje vojaškega letalstva. Delno v prvi, mnogo več pa v drugi svetovni vojni so z le- Takoj po prvomajskih praznikih — 3. in 4. maja se. j e v Hrastniku mudila Kurirčkova pošta. 5. maja pa smo sprejeli štafeto mladosti, s katero smo se občani in mladina Hrastnika pridružili najboljšim željam za 86. rojstni dan tovariša Tita. V sklopu proslav ob 40. obletnici seje politbiroja CK ZKJ, kateri je prisostvoval tovariš Tito, se bo Mladinska pohodna enota Kam-niško-zasavskega odreda 9. junija udeležila pohoda na Lisco. Na pohodu bodo sodelovale tudi pohodne enote iz Laškega, Sevnice, Krškega in Brežic. V mesecu aprilu so potekale volilne in programske konference v naših osnovnih organizacijah ZSMS, v začetku maja pa se je na volilni in programski konferenci sestal koordinacijski svet ZSMS Steklarne Hrastnik. Podrobnejše informacije o naših »mladinskih« volitvah bomo objavili v junijski številki naše mladinske priloge. Uredništvo znanje, VIII. kongres tali vodili vojaške akcije. Kar je človeku najprej koristilo, mu je nato škodovalo in ga uničevalo. Tudi odkritje dinamita, ki ga je izumitelj Nobel predvidel za korist človeštva, je človek izkoristil za njegovo uničevanje. Najstrašnejše uničevalno sredstvo pa je postala atomska bomba, ki so jo ob koncu vojne vrgli na Hirošimo in na Nagasaki. Zemlja je zadrhtela in stotisoči mrtvih, docela porušeni mesti,, radioaktivno sevanje in še mnogo več grozot je z atomsko bombo povzročilo člo-' vekovo egoistično načelo, da si mora podrediti in osvojiti vse,-kar je živega in neživega. Kruto, toda žal resnično! Takšen je današnji človek. Res je, da zemlja pri tem drhti in nebo odmeva, ne le v vojnah, ampak tudi ob znanstvenih poizkusih sredi Tihega oceana, vendar vse to le v škodo človeka. Večni boj za prestiž med Rusi in Američani ne vodi nikamor drugam kot do nove vojne, katere pa si najbrž nihče ne upa pričeti. Z vedno novimi dosežki s področja znanosti in tehnike hočejo drug drugemu pokazati, kdo je močnejši. To je naš današnji, moderni svet, poln bojev, v katerih pa zmaga le najboljši. A človeku tudi vse to še ni bilo dovolj, hotel je še več, hotel je v vesolje. Od blizu je hotel videti njemu dotlej le iz opazovanj znani del vesolja. Želel je doseči tudi druge planete in jih raziskati. Prišlo je do novih odkritij, do novih izumov in človek jč znova zmagal. Raketa ga je odpeljala v neznani svet. Stopil je na Luno. Ni pa daleč čas, ko bo pristal na kakšnem drugem, od zemlje milijone in milijone svetlobnih let oddaljenem planetu.. Moč človeka je res neizmerna, spreminja podobo zemlje, leti in premaguje neznanske razdalje z nadzvočno hitrost- (Nadaljevanje na 4. strani) Človek, produktivnost - Spoštovano uredništvo! Naj vas na začetku vse skupaj prav lepo pozdravim in se vam zahvalim za redno pošiljanje Steklarja. Prav rad ga prebiram, upam, da mi ga boste tudi vnaprej pošiljali. Obenem želim izkoristiti priložnost in vam čestitam za 1. maj — praznik dela. 2elim vsem članom delovnega kolektiva še veliko novih delovnih uspehov. Lep pozdrav! Anton Jecl V. P. 3672/44 66230 Postojna Zdravo Anton! Hvala za tvojo kartico. Veseli me, da Steklarja dobivaš, ker opažam, da vsi vojaki nimajo te sreče in se naše glasilo nekje izgubi, čeprav ga pošiljamo vsem našim vojakom redno in pri tem ne delamo nobenih izjem. Tudi jaz te prav lepo pozdravljam. Urednik ČLOVEK, ZNANJE, PRODUKTIVNOST -VIII. KONGRES (Nadaljevanje s 3. strani) jo, sprehaja se po drugih planetih in od tam opazuje svoj planet, Zemljo. Vse to je sicer ovito z željo po napredku, kar je del resnice, toda prava resnica je povsem drugačna. To je sla po nečem, kar bo samo njegovo, čemur bo vladal in ta moč je tolikšna, da ubija ljudi, uničuje zemljo in se upira naravnim zakonitostim. A kaj bo takrat, ko se nairava ne bo hotela več pokoriti njegovim željam, kaj bo takrat s človekom? Ali se bo takrat on pokoril naravi ali bo šel naprej ali bo pokončan? V vsakem primeru pa bo’ šel le kot potnik skozi atomski vek, in ko bo že dovolj visoko, se 'bo ozrl navzdol, kjer bo ležal atomski vek: vsepovsod, kamor bo segalo oko, beton in železo, železo in beton ... in utrnila se mu bo solza; Nevenka Roglič Za nagradni KVIZ ZNANJA, objavljen v STEKLARJU št. 4 — 1978 smo prejeli 19 rešitev. Pravilni odgovori glasijo: 1. v aprilu 1919 2. v juniju 1920 3. 17. maja'1926 4. DRESDEN 5. ZAGREB Za pravilne odgovore so bili izžrebanj naslednji reševalci, ki prejmejo: 1. nagrada — 30 din: Slavi Peršič, upokojenec; 2. nagrada — 20 din: Milan Ose-njak, vojak; 3. nagrada — 10 din: Marica Rancinger, upokojenka. Spoštovani urednik! Naj vas na začetku mojega pisanja prav lepo pozdravim. Najlepše se vam tudi zahvaljujem za redno pošiljanje tovarniškega glasila Steklar, saj se v njem seznanim z mnogimi dogodki v naši delovni organizaciji. Veste, kot staremu vojaku, mi dnevi zelo počasi minevajo. No, včasih je bolje, saj se zberemo prijatelji in ob besedi in pesmi nam je čas vseeno krajši. Upam, da bo kmalu bolje, saj imam do konca le še sto dni. Ob 1. maju — priznaku delovnih ljudi, pošiljam iskrene čestitke vsem delavkam in delavcem v Steklarni, posebno pa še sodelavcem iz TOZD IV. Se vnaprej pa vsem skupaj želim mnogo delovnih uspehov. Lep pozdrav od vojaka Friderika Felicijana Zdravo Friderik! Tvojega pisma sem se zelo razveselil. Prav imaš, vzdušje si mo- ra človek ustvariti sam in znati pregnati dolgčas, pa tudi domotožje, ki se ga človek kar rad naleze. Kot vidim, te bomo lahko »Po mejnikih revolucije« Centralni v Hrastniku je posvečen padlim in žrtvam NOB in stoji na Trgu revolucije v centru Hrastnika. . ■M tÊSÊÊÊÊË ! Itl^ÉlÉI iilillllf' i|ipi||l ■ IpltK® mm/sm WmmÊÈÊÊmÊÈm sjllllif s vi' glll ■ Odkrit je bil novembra 1952, leta 1965 pa popolnoiha obnovljen. Se- kmalu Spet pozdravili v svoji sredini. Pošiljam ti prav lep pozdrav! Urednik spomenik danji spomenik je zgrajen iz pohorskega granita in je sestavljen iz dveh delov: sarkofaga in obeliska. Patronat nad tem spomenikom ima Skupščina občine Hrastnik. HUMOR — HUMOR — HUMOR IZGUBE IN OBLJUBE Kaj ste sitni, kaj ste hudi, če imamo same izgube? Saj imamo vendar tudi — sanacijske obljube! —m— ''.iiiiiimiiiiiiiiiiiiwiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiimimiiiiiiMiiiiiiiiiiHMiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii iiiiiiiuimiiiiiiiiimiimimiiiimi NAGRADNI KVIZ ZNANJA GLAS MLADIH 1. Kako se imenuje organizacija držav, v katero so se prostovoljno združile, da bi ohranile mir na svetu in da poglobijo mednarodno sodelovanje. Glavni sedež te organizacije je v New Yorku. O organizaciji prvič spregovore na »ATLANTSKI IZJAVI« (avgusta 1941). Na Jaltski konferenci, februarja 1945 se veliki trije 'dogovore o glasovanju varnostnemu svetu ih določijo datum ustanovne konference. Junija 1945 je ustanovno listino podpisalo 50 držav, pravnomočna postane 24: oktobra 1945, k kateri pristopi tudi Jugoslavija. 3. Prva konferenca »Veliki trije« (Rooswelt, Churchil, Stalin) je bila novembra -1943 v istem obdobju kot drugo zasedanje AVNOJ. Govorili so o situaciji, ki je nastala,po kapitulaciji Italije, usklajevali vojne načrte. Stalin zahteva, da se razbremeni Vzhodna fronta, tako da se odpre druga fronta. Drugega junija 1944 so se v Normandiji izkrcali Anglo-Amerikanci (pod vodstvom Eisenhoverja). Sklenejo, da bodo pomagali tudi Titovim partizanom v Jugoslaviji. Kje je bila ta konferenca in kako se je imenovala? 2. Kako se imenuje osnovni posvetovalni •organ prej omenjene organizacije, katero sestavljajo - članice te organizacije. So enakopravne in vsaka ima en glas. Predlog je sprejet, če je glasovalo »za« 2/3 glasov. Posvetovalni organ skupaj z varnostnim svetom imenuje sodnike mednarodnega sodišča, potrdi nove člane, odobri proračun in višino prispevkov. Ima redna in izredna zasedanja. Redna -so enkrat letno — tretji torek v septembru in traja 3 mesece. Izredna zasedanja so po potrebi. Letos na pobudo Jugoslavije zaradi razdor ožitve. 4. Prvo večje osvobojeno ozemlje je nastalo v jeseni . 1941 v zahodni Srbiji. Sem je prišel tudi tov. Tito kot komandant glavnega štaba. Na osvobojenem ozemlju je bilo v Stolicah pri Krupnju septembra 1941 politično in vojaško posvetovanje vseh jugoslovanskih osvobodilnih gibanj. Iz Slovenije, sta se posvetovanja udeležila Miha Marinko in Franc Leskovšek-Luka. Na posvetovanju se je glavni štab preimenoval v Vrhovni, štab. Kako se imenuje to osvobojeno ozemlje? 5. Kje in kdaj je bila tretja konferenca neuvrščenih, katere se je udeležilo 62 članic in deset opazovalk. Na konferenci je bila sprejeta deklaracija o ekonomskem razvoju. Mul-tinacionalne družbe so se vmešale in jih hotele izkoriščati. Velika večino, članic je tudi članov OZN. iiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinr.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiimmimiiiiimiimi MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiiiimiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiii!