3.3 RAZVOJ V PROSTORU
3.31 POSELITEV IN ORGANI7ACIJA
DEJAVNOSTI V PROSTORU Usmeritev razvoja poselitve in organizacije dejavnosti v prostoru
¦ Osnovni pogoj za skladnejši družbenogospodarski razvoj v prostoru je izoblikovati in izvajati strategijo razvoja poselitve, ki bo omogočala na eni strani učinkovito in ekonomsko opra-vičeno omrežje naselij, humanejše pogoje življenja v mestnih naseljih in na podeželju, nemoten razvoj in smotrno organiza-cijo vseh dejavnosti v prostoru, na drugi strani pa racionalno koriščenje neobnovljenih naravnih virov, izboljšanje in varp-vanje okoija, naravnih in ustvarjenih vrednot.
Bistvenega pomena pri usmerjanju bodoče poselitve je ugotoviti osnovne probleme dosedanjega razvoja, vzroke, ki so pogojevali neprimercn razvoj, predlagati rešitev in ukrepe za preusmeritev negativnih trendov ter usmerjanje razvoja v skladu s sprejetimi cilji.
Osnovni problemi dosedanjega razvoja poselitve v občini Grosuplje so predvsem:
—  odseljevanje   iz   manj   razvitih   območij,   opuščanje   in zaraščanje kmetijskih površin, socialna problematika,
—  neustrezna preobrazba in konfliktna raba ter nedorečeno urejanje ravninskega prostora,
—  degradacija naravnega okolja, propadanje kulturne dedišči-ne,
—  razpršena poselitev z nezadostno komunalno in prometno opremljenostjo,
—  nezadostno   število    neagrarnih   delovnih   mest,   slaba starostna  struktura   kmečkih  prebivalcev  in  neustrezna poklicna sestava.
18
—  nezadostna in prostorsko slabo razporejena opremljenost z oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi,
—  itd.
Razlogi za navedeno stanje so predvsem:
—  hitri razvoj industrializacije, ki ga ni spremljala ustrezna socialna,  kmetijska,  urbanistična,  stanovanjska,  komu-nalna, investicijska itd. politika,
—  vpltvi bližine  Ljubljane brez ustreznega medobčinskega usklajevanja na področju stanovanjskega, komunalnega, gospodarskega (investicijskega) razvoja, razvoja družbenih dejavnosti itd.,
—  odsotnost celovitega dolgoročnega planiranja
—  zaostajanje izdelave ustreznih študij, prostorske in urbanis-tične dokumentacije za razvojnimi potrebami.
Iz analize naravnih pogojev v občini, omrežja naselij in njihovih sedanjih funkcij, komunalnega in prometnega omrežja, iz obstoječe lastniško-posestniške strukture, usmerjenosti kmetijske proizvodnje, ob sedanjem zaposlovanju polkmečkih prebivalcev v bližnjih in bolj oddaljenih središčih itd. lahko zakljufcimo, da do konca stoktja niso potrebni in smiseini večji premiki v sistemu poselitve v občini.
Ukrepi, ki lahko vplivajo na postopno zaustavitev ugotovljenih negativnih trendov, morajo biti predvsem usmerjeni v
—  gospodarski razvoj (ustreznejša razmestitev investicij),
—  vsestransko preverjeno prostorsko in urbanistično urejanje območij večje koncentracije prebivalcev,
—  zagotovitev racionalne hierarhične strukture omrežja cent-ralnih krajev,
—  zagotovitev poselitve vvseh območih,
—  večjo gradbeno in urejevalsko disciplino pri razvoju vseh naselij in drugih posegih v prostor.
Glavni učinki zavestnega usmerjanja poselitve morajo biti:
—  Enakomernejši gospodarski razvoj, kar pomeni več delovnih mest v proizvodnih dejavnostih v občini in takšna razmes-titev,  da  bodo  dostopna  tudi  prebivalcem  iz  območij praznjenja;  intenzivnejši  gospodarski  razvoj  bo  možno zagotoviti le s povezovanjem v regiji oz. z investicijami iz drugih občin.
—  Gospodarski razvoj in medobčinsko povezovanje sta tesno povezana tudi z razvojem stanovanjskega in komunalnega gospodarstva in družbenih dejavnosti.
—  Intenzivnejši razvoj v ravninskem delu občine je mogoč pod pogojem, da se vsestransko preverijo prostorske možnosti in omejitve, da se pravočasno izdela vsa potrebna dokumenta-cija, da se zagotovi komunalna in prometna infrastruktura ter da graditelji upoštevajo veljavno dokumentacijo oz. da se uvede strožji nadzor.
—  Boljšo oskrbo v vseh območjih je pri razpršeni poselitvi mogoče zagotoviti s krepitvijo lokalnih centrov (in tudi nekaterih   mikrogravitacijskih   središč),   ki   morajo   biti predvsem dobro dostopni gravitacijskemu zaledju in nuditi ustrezno dnevno oskrbo temu zaledju; odpiranje novih delovnih mest v teh centrih pogojuje tudi delovno priselje-vanje prebivalcev,  kar dodatno krepi  razvoj  naselja in ustvarja pogoje za večjo koncentracijo oskrbnih dejavnosti. Pomembna je racionalna mreža lokalnih centrov, ki zahte-vajo vsaj 3.000 prebivalcev gravitacijskega zaledja za orga-nizacijo primerne oskrbe. Istočasno pa je potrebno tudi v območjih redke razpršene poselitve zagotoviti obstoj vsaj minimalne   oskrbe,   čeprav   ekonomsko   ni   upravičena. Specializirane oskrbne dejavnosti je treba usmerjati v centre višje stopnje, kjer je glede na dostopnost in zaledje mogoče zagotoviti »ekonomske pragove« za njihov razvoj.
—  Učinkovito komunalno in stanovanjsko gospodarstvo bo mogoče zagotoviti z večjo koncentracijo dejavnosti in z organiziranim  ucejanjem  tistih  naselij, ki so vsaj delno komunalno   že   opremljena * ali   pa   itnajo   vsestranske dolgoročne razvojne možnosti, tako da je upravičeno usme-rjati v njihovo urejanje tudi večje začetne investicije.
—  Zagotovitev poseljenosti v hribovitih območjih je možno doseči  le  z  zavestnimi  ukrepi  kot so dobra prometna povezanost, možnost zaposlitve za kmeta—delavca v bližini
doma, zagotovitev osnovnega komunalnega standarda in osnovne oskrbe, stimuliranje in usmerjanje razvoja primarnih dejavnosti, možnosti načrtovane novogradnje stanovanjskih in gospodarskih objektov.
—  Učinkovito gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči in gozdovi bo mogoče ne satno z uskladitvijo dolgoročne namenske rabe površin, temveč predvsem z uresničevanjem dolgoroč-nih   razvojnih  programov  kmetijstva  in  gozdarstva  ter razvoja takšnega sistema poselitve, ki bo zagotavljal aktivi-ranje vsega prostora.
—  Varovanje vodnih virov, kot prednostna naloga skladnega dolgoročnega    razvoja,   zahteva   dosledno   upoštevanje režimov varstvenih območjih vodnih virov, kakor tudi, glede na kraški teren, stalno spremljanje možnih vplivov iz širšega območja.
Sistematično urejanje odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter preprečevanje onesnaženja vodnih virov zdrugimi posegi v prostor je temeljni pogoj in naloga za ustvarjanje zdravih bivalnih pogojev v občini.
—  S primerno razmestitvijo in izborom proizvodnih ter drugih dejavnosti   v   prostoru   bo   mogoče  varovati   okolje   in postopoma izboljšati negativne vplive dosedanjega razvoja: onesnaženje vode   in zraka, hrup, neprimema preobrazba kmetijskih in gozdnih površin, degradirana območja.
—  Naravno in kulturno dediščino bo mogoče ohraniti le s prav-očasnim   vrednotenjem   te   dediščine   in   uskladitvijo   z razvojem drugih dejavnosti, predvsem pa z zagotovitvijo programa vključevanja naravne in kulturne dcdiščine v družbeno življenje.
Pri usmerjanju razvoja poselitve bo potrebno doseči kvalita-tivni premik v procesu urbanizacije in nasploh v omrežju naselij. Ta bi se moral odraziti tako v razmestitvi dejavnosti po naseljih, v fizičnih prostorskih strukturah naselij, v komunalni in energetski oskrbi, v prometnih povezavah med naselji in v nase-Ijih, kakorvtudi v socioekonomskih dejavnikih ter v načinu usmerjanja ;in usklajevanja razvoja v prostoru.
V okviru priprave strokovnih podlag za smernice so bile izdelane tri variantne možnosti usmerjanja bodoče poselitve. Variante so se razlikovale predvsem v razmestitvi bodočih prebi-valcev in delovnih mest ter v organizaciji dejavnosti v prostoru in namenski rabi površin, ki jo pogojujejo različne koncentracije prebivalcev in delovnih mest.
Na osnovi ovrednotenja variantnih zasnov in iz razprav o strokovnem gradivu v občini Grosuplje povzemamo naslednje usmeritve.
—  Zahtevna priprava stavbnih zemljišč, visoka cena komu-nalne in energetske oskrbe, sedanja in bodoča delovna mesta ter  prometne  povezave  pogojujejo  koncentracijo stano-vanjske gradnje v osrednjih urbaniziranih območjih občine Grosuplje—Šmarje—Sap in Ivančna gorica—Stična.
—  Večji  obseg  stanovanjske graditve  in  prenove moramo pričakovati   v   vseh   pretežno  urbanih  naseljih  oziroma centrih, v katera bomo usmerjali oskrbne in storitvene dejavnosti in delovna mesta.
—  V naseljih, ki bodo tudi v bodoče imela pomembno ruralno funkcijo, je treba omejevati obseg novogradenj nekmečkih prebivalcev tako zaradi nemotenega razvoja kmečkih in polkmečkih   gospodarstev   kakor   tudi   zaradi   čuvanja kvalitetne kmetijske zemlje.
—  V manjših, pretežno ruralnih naseljih v obrobnih območjih moramo obdržati za delo sposobno prebivalstvo, zato je potrebno   stimulirati   obnovo   stanovanjskega   fonda   in zagotoviti osnovni komunalni standard.
—  Lega   ob   glavnih   prometnih   vozliščih   in   komunalna opremljenost sta temeljna lokacijska dejavnika za razvoj industrije, tako zaradi zmanjšanja stroškov urejanja in delo-vanja komunalnih naprav, zmanjšanja transportnih stroškov kakor tudi zaradi dobre dostopnosti do delovnih mest. Za razvoj lokacijsko in zaposlitveno zahtevnejše industrije se v občini  razvijata industrijska cona Grosuplje in Ivančna gorica.
—  Za tehnološko, transportno in kadrovsko manj zahtevne programe je treba zagotdviti primerne lokacije v manjših
zaposlitvenih središčih, predvsem v Vidmu (Predstruge) in Zagradcu.
—  V ostala lokalna sredi.šča, predvsem pa v obrobna območja, kjer je potrebno približati neagrarno zaposlitev polkmečkega prebivalstva je smieslno usmerjati razvoj drobne obrti, orga-nizirati delo na domu itd.
—  Hkrati z urejanjem stanovanjskih območij in delovnih mest je potrebno v odvisnosti od števila prebivalcev naselja in gravitacijskega   območja   zagotoviti   razvoj   oskrbnih   in storitvenih dejavnosti ter komunalnega standarda.
Ob upoštevanju navedenih temeljnih usmeritev za razvoj bodoče poselitve lahko pričakujemo naslednje gibanje prebi-valcev do leta 2000:
—  V urbanizirano območje Grosupljega se poleg naravne rasti širšega območja občine priseljujejo tudi prebivalc4 iz regije (3.000—3.200 novih prebivalcev).
—  V urbanizirano območje lvančna gorica—Stična se poleg naravne   rasti   iz  ožjega  območja  priseljujejo  prebivalci širšega gravitacijskega zaledja (500—600 novih prebivalcev).
—  V ostalih območjih lahko glede na dosedanje negativne trende  gibanja   prebivalcev   pričakujemo,  da  sc  bo  ob ustreznih izboljšavah življenjskih pogojev negativni trend postopoma ustavil, ni pa računati, da se bo do leta 2000 izkazala rast števila prebivalcev.
—  Smiselno je usmerjati nekoliko hitrejši razvoj centralnih naselij — centrov krajevnih skupnosti. vendar v mejah prostorskih možnosti, ki so v večini naselij omejene.
Razvoj omrežja naselij
Razvoj omrežja naselij v občini bodo tudi v bodoče v veliki meri pogojevali specifični geografsko ekonomski pogoji.
—  Osrednji ravninski del občine, po katerem potekajo glavne prometnice daje osnovo za razvoj najpomembnejših urba-niziranih   območij   in  zaposlitvenih  ter oskrbnih  središč Grosupljega in Ivančne gorice. Ugodni pogoji za razvoj poselitve   in   kmetijstva,   ter   zaledje   razpršenih   naselij severnega hribovitega dela občine pogojujejo v tem prostoru razvoj lokalnih centrov Šmarje—Sap, Višnja gora, Stična, Šentvid.
—  Geografska zaprtost dobrepoljske doline in zadostno zaledje prebivalcev  zahteva   in   pogojuje   nadaljnji   razvoj  zapo-slitvenega in pomembnejšega oskrbnega središča v funk-cijskem območju Videm—Predstruge.
—  V obsežnem ekonomsko slabo  razvitem  območju  Suhe krajine se nobeno od naselij ni razvilo do take stopnje, da bi z oskrbnimi in storitvenimi funkcijami ter z zaposlitvenimi možnostmi pokrivalo potrebe širšega zaledja, Zagradec ima glede na prometno lego in zaledje prebivalcev pogoje  za  ponovno  pridobitev  funkcije pomembnejšega lokalnega središča, ki jo je že imel v prejšnjem stoletju.
—  Številni manjši centri (predvsem centri KS) v občini os-kr-bujejo zaledje do   1000 prebivalcev predvsem z osnovno oskrbo, le izjemoma z delovnimi mesti. Njihov obstoj je potrebno spodbujati  predvsem v obrobnih območjih, v bližini pomembnejših centrov pa bodo postopoma izgubljali svojo funkcijo.
Smeri nadaljnjega razvoja omrežja naselij morajo vključe-vati cilj doseči skladnejši razvoj celotnega prostora občine. Omogočiti je treba razvoj celovitega sistema omrežja naselij in zato tudi manjših središč, ki bi z ustreznim razVojem oskrbnih, gospodarskih, storitvenih ter drugih osnovnih družbenih dejavnosti mogli prispevati k preprečevanju pretirane in nezaželjene depopulacije v ruralnih območjih.
Razviti moramo hierarhijo občinskih centrov, katerih funk-cije bodo odvisne predvsem od bodočega gravitacijskega zaledja oziroma od oddaljenosti naselja od najbližjega centra višje stopnje:
—  centralno naselje III. stopnje — središče občinskega pomeria (Grosuplje),
—  centralno naselje  II/l  stopnje — pomembnejše lokalno središče z gravitacijskim potencialom 7000—12000 prebi-valcev (Ivančna gorica),
—  centralno naselje  II/2 stopnje — pomembnejše lokalno
19
središče z gravitacijskim potencialom 3000—7000 prebi-valcev (Vidcm—Predstruge, Zagradec—Fužina)
—  centralno naselje l/l stopnje — lokalno središče zgravitacij-skim potencialom do 3000 prebivalcev (Šmarje Sap, Višnja gora, Šentvid, Stična)
—  centralno naselje 1/1 stopnja — lokalnosrediščczgravitacij-skim  potencialom do  1000 prebivalcev (Muljava, Krka, Ambrus, Ponikve, Račna, Žalna, Dob, Podtabor, Polica, Temenica, Kompolje,),
—  naselja  s  posameznimi  dejavnostmi  za  lokalno  oskrbo (Metnaj, Hrastov dol, Ilova gora, Luče, Staro apno, Ponova vas,   Radohova   vas.  Sp.  Slivnica,  Mlačevo,  Stara  vas, Korini).
Vsa od navedenih naselij s sedanjo opremljenostjo še n-. dose-gajo stopnje centralnosti, v katero so razvrščena. To pomeni, da bo potrcbno načrtno usmerjati nove dejavnosti v tista naselja, ki kažejo največji primanjkljaj ali, kjer je treba s podobnimi ukrcpi spodbujati posclitev.
Večina naselij, v katera je potrebno usmerjati vsaj posa-mczne oskrbne dejavnosti bi morala glede na oddaljenost od ccntrov višje stopnje imeti funkcijo centralnega naselja 1/1 stopnjc. vendar gravitacijsko zaledje ne predstavlja zadostne osnove za organizacijo potrebnih dejavnosti.
Usmerjanje razvoja naselij
Pri usmerjanju razvoja naselij je potrebno doseči predvscm kvalitetcn premik v procesu urbanizacije:
Skladen in načrten razvoj naselij, njihovo urejanjc in graditcv bomo zagotavljali predvsem s
—  smotrno uporabo obstoječih stavbnih zemljišč,
—  prenavljanjem in izboljšanjem obstoječega stavbnega fonda,
—  dolgoročnimi programi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemlji.šč,
—  usklajenim razvojem terciamih in kvartarnih dejavnosti.
—  urbanistično    oblikovalskim    urejanjem,   ohranitvijo    in izboljšanjem  značilnega  oblikovnega  izraza  posameznih naselij,
—  dvigom komunalnega standarda,
—  izboljšanjem prometnih povezav v naseljih in med naselji,
—  učinkovitimi tclekomunikacijskimi zvezami.
Pri usmcrjanju razvoja v prostoru je potrebno postaviti seiek-tivne kritcrije za posege v prostor odvisno od sprejetc pose-litvcnc, urbanističnc in kmctijske politike, gospodarske razvitosti posameznih območij, kvalitete naravnega in ustvarje-nega okolja itd.
Najzahtcvncjše nalogc in doslcdno izvajanje urbanističnc, zcmljiškc, investicijske, komunalne, kreditne in drugih plitik bo zahtevala usmeritcv razvoja v osrednje urbanizirano območje občine — od naselij Šmarjc—Sap do Grosupljega ter prcko Višnje gore do poselitvcne aglomeracije Ivančna gorica—Stič-na—Šentvid.
Pri dolgoročnem razvoju teh naselij upoštevamo predvsem naslednjc usmeritve:
—  Varstvo  kmctijskih  zemljišč  postavlja poostrene pogojc nadaljnjcmu razvoju teh naselij. Z umikanjem stanovanjske graditve na tnanj kvalitetna zemljišča in v gozdove se bodo znatno povečali stroški urejanja stavbnih zemljišč. Pravočasno   opremljanje   stavbnih   zemljišč   bo   mogočc zagotoviti le s koncentracijo novogradenj v poseameznih zaključenih  območjih;  z odpiranjem številnih zazidalnih obmjočij ne bo mogoče slediti osnovnemu cilju zagotoviti višjo stopnjo urbanega standarda in prostorskega urejanja.
—  Pri nadaljnjem razvoju je pomembna opredelitcv faznosti izgradnje. v prvem obdobju bo poudarek na zapolnitvah, kvantitativni in kvantitavini prenovi pretežno poztdanih območij, istočasno pa je potrebno zagotovidi odpiranje in urejanje novih površin za naslednje obdobje.
—  Pri obliki stanovanjske gradnjc prevladuje strnjena enod-ružinska zazidava, manjši je delež blokovne gradnje.
—  Urejanje   površin   za  centralne  objekte  —  družbene   in oskrbne dejavnostij je potrebno zagotoviti predvsem z boljšo ureditvijo   sedanjih   centrov   naselij.   Za   ocenjene   nove
20
potr3ebc zadostujejo proste površine v teh območjih, delno pa jih bo treba pridobiti s temeljitejšo gradbeno prenovo starih jeder.
Za pridobivanje novih površin za te dejavnosti je potrebno v večji tneri sanirati obstoječi gradbeni fond, predvsem kvalitetno arhitekturno dediščino.
—  Sistematično je potrebno urejati nove površine za razvoj industrije ter glede na specifične pogoje postavljati tudi omejitve pri izboru bodočih proizvodnih dejavnosti kot npr.: zaradi klimatskih razmer v širšem območju Grosupijega se je treba izogibati industriji, ki onesnažuje zrak, zaradi kvlaitetne kmetijske zemlje je potrebno v Ivančni gorici razvijati predvsem delovno in prostorsko intenzivno indust-rijo tid.
—  Prometne zveze so osrednjega pomena pri urejanju teh območij.   Prednostno  je   potrebno   rešiti   povezave   na avtocesto in prometne rešitve v naseljih, kakor tudi lokalne povezve z naselji gravitacijskega zaledja.
Zaradi omejenih investicijskih možnosti moramo sprejeti kriterije na podlagi katerih bomo opredelili prednostne naložbe.
—  Pri opredelitvi površin za dolgoročni razvoj naselij je v faznosti izgradnje osnovni pogoj možnost priključitve na kanalizacijsko omrežje sedanjih čistilnih naprav.
Osnovni problem pričakujemo v težnji po nadaljevanju se-danjega trenda razpršene enodružinske gradnje oz. pretiranega širjenja dobro dostopnih, v bližini zaposlitvenih centrov ležečih naseljih.
—  V takšnih območjih je za skladnejši razvoj v prostoru nujen predpogoj oblikovanje dolgoročne zemljiške politike in dosledno izvajanje družbene kontrole nad prometom z zemljišči.
Ustavitev sedanje stihijske rasti številnih naselij je osnovni predpogoj za doseganje višje stopnje urbanizacije in komu-nalnega standarda v izbranih naseljih mestnega značaja, kamor Želimo usmerjati urbanizirane prebivalce.
—  Preusmeritev dosedanjih trendov bomo bolj kot z omejeval-nimi dosegli s stimulativni ukrepi.
Pri pianiranju in načrtovanju stanovanjske graditve je potrebno snovati takšne oblike stanovanjske graditve, ki bodo racionalnejše in oblikovalsko primernejše od današnje disperzne individualne gradnje, vendar pa bodo še vključe-vale tiste vrednote, ki jih prebivalci iščejo v bivalnem okolju. Z zagotovitvijo humanega bivalnega okolja v območjih or-ganizirane gradnje, s sistematičnim informiranjem gra-diteljev o prednostih bolj zgoščene enodružinske gradnje ter s stimulacijami pri bančnih posojilih bomo postopoma zma-njšali pritiske graditeljev na dobro dostopna naselja.
V naseljih, kjer ima kmetijska funkcija tudi dolgoročne razvojne perspektive moramo vse prostorske posege prednostno podrejati kmetijski dejavnosti in izboljšanju bivalnih pogojev domačega prebivalstva, predvsem razvoju kmetijskih gospodar-stev.
Gradbeni razvoj teh naselij bomo praviloma prilagajaii obstoječim mejam naselij, pri načrtovanju pa dajali večji pou-darek celoviti in parcialni prenovi celotnih ali delov naselij, sa-nacijskim programom, omogočali celovito zasnovano nad-omestno gradnjo, zagotovili osnovno prometno in komunalno opremljenost.
—  Osnovna usmeritev pri razvoju dejavnosti v prostoru bo mo-rala  upoštevati obstoj in razvoj kmetijstva ter gozdarstva, kot osnovne funkcije tega prostora. Samo na osnovi razvite-ga kmetijstva in gozdarstva bo mogoče razvijati tudi dopol-nilne dejavnosti kot je turizem, drobno gospodarstvo itd.
—  Posamezna naselja, ki se praznijo, bi lahko »nadomestile« le dobro opremljene in razvite kmetije ali kmetijski obrati z arondiranim ali komasiranim zemljiščem. Te kmetije in/ali obrati naj bi gospodarili z razpoložljivim zemljiščem in opra-vljali osnovno kmetijsko funkcijo. Pozornost pa bi morali tudi v teh  primerih posvetiti dobri  infrastrukturni  po-vezanosti z lokalnimi (oskrbnimi) in središči višje stopnje. To razvojno usmeritev bi bilo potrebno uveljaviti predvsem na območjih ekstremne depopulacije, zavedajoč se dejstva,
da bi tudi taka usmeritev zahtevata načrtni pristop in širšo družbeno pomoč.
—  Poleg prostorsko urejevalskih morajo biti spodbujevalni ukrepi za razvoj hribovitih območij zlasti kreditne in davčne olajšave za vlaganja v razvoj kmetijstva, turizma, drobnega gospodarstva ter organizacije dela na domu, kot dodatnega vira dohodka kmečkih gospodarstev.
Problem sekundardnih bivališč v občini Grosuplje je potrebno reševati skladno z razvojem poselitve in razvojem tu-rizma. To pomeni:
—  obravnavati   sekundarna   bivaiišča   kot  posebno  stano-vanjsko gradnjo z vsemi prostorskimi in funkcionalnimi zahtevami in pogoji,
—  varovati turistično razvojno zanimiva območja pred tovrs-tnimi posegi oz. v določenih primerih evtl. te usmerjati v posebne zazidljive cone naselij s turistično rekreacijskim značajem,
—  v celotnem območju občine pa načeloma preprečevati odpi-ranje novih zazidljivih območij za počitniške objekteoz. do-pustiti le smiselno dopolnjevanje obstoječih območij »poči-tniške« rabe, pcenovo ter adaptacijo obstoječih objektov v sklopu naselij ali objektov samotnih domačij.
Razvoj turizma in rekreacije v občini Grosuplje terja pri ob-ravnavanju gradnje sekundarnih bivališč in razvoja poselitve ohranjanje kvalitet kulturne krajine, vključno z ohranjanjem in preoblikovanjem starega in novega vaškega stavbarstva ter varstvo okolja nasploh.
Vsekakor pa bo morala nadaljnja gradnja sekundardnih bi-vališč temeljiti na kompleksni in podrobni proučitvi obstoječih ali potencialno primernih območij ter na ugotavljanju dolgoro-čnih interesov v širšem Ijubljanskem prostoru, skladno s potre-bami po stanovanjski gradnji.