PKOLETAMEC je DELAVSKI LIST ZA MISLECE CtTATEUE PROLETAREC Glasilo Jugoslovansko Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 2078. Art at CHICAGO 21, ILL., I. AVGUSTA (August 8), 1S47. Published at «01 8. Lawndals Ave. LETO—VOL. XUI Povest dveh ptičev nojev kako ti kongranlkl kl lik Prvi aaj: Ali al to isvollU, sedaj pulijo poro«? Dragi noj: O. drago leto as besno maščevali nad njimi! Tudi ako potrošim vse do centa, IsvollU koma drage, čeprav ravno take! Prvi noj: Jas tudi. Združeni narodi niso uspeli še v nobeni nalogi Kolonijalne sile za ohranitev svojih ugrabljenih teritorijev. - "Mir" v Indoneziji. - Prepiri med ameriškim in sovjetskim blokom « Pred varnostnim svetom združenih narodov je bilo že mnogo resnih zadev, med njimi na primer mednarodna kontrola nad atomsko energijo. Toda med Ze-dinjenimi državami in Sovjetsko unijo nikakor ne pride de soglasja. Gromejko v imenu svoje vlade zahteva naj prvo mednarodno prepoved atomske bombe, a ameriška vlada odgovarja, da ne prej dokler se vsa atomska raziskovanja ne podvržejo kontroli združenih narodov. Ker je Rusija v manjšini, se njena vlada boji, da ji bo yečina proučevanja atomske sile zavirala dočim jih bo drugim deželam, posebno naši, dovolila. Naloga sa graditev miru Ena najvažnejših nalog združenih narodov je pač graditev trajnega miru. A namesto tega se v te j deželi govori in piše o neizogibni vojni s sovjetsko unijo in se resno pripravlja nanjo. Atomskih bomb imamo baje že cela skladišča. V Sovj. uniji ni take propagande, pač pa, da le ameriški vojni hujskači ogrožajo mirne odnošaje med ameriško in sovjetsko vlado. Torej bo mir mogoče doseči le, ako se zanj vzajemno sporazumeta te dve najjačji sili na svetu. Resni ljudje ne verjamejo, da nam je Sovj. unija nevarna. Nima bojne mornarice in tudi ako bi jo imel* saj tolikšno kot je sedaj angleška, je v zapr-tih morjih. Ne more iz Črnega morja, ne iz Baltiškega in v Murmansku in Arhangelu tudi ne bi mogla biti nevarna ameriški morski sili, ki je sedaj brezprimerna. Niti ne tista, kolikor jo ima v Vladivostoku. Letalske baze, kot smo tu že večkrat omenili, ima naša sedaj združena takozvana obrambna sila vseokrog Rusija. Ona nima nobene blizu nas. Torej bi. nas kvečjemu mogla napasti s kakim bombnikom, a se proti tej možnosti v zvezi s Kanado pripravljamo na daljnem severu, tik Severnega tečaja, da i to nevarnost preprečimo. Lahko da ima sovj. bojna sila na razpolago kake izpopolnjene iznajdba za bombna rakete, kakršne je Nemčija po-Siljala nad Anglijo, ali Ima jih tudi Amerika, ki jih lahko spu-*ča s tal blizu Rusije dočim slednja nima v bližini nas nobenih oporišč. Ako se bi dobil kak močan državnik, kl bi mogel mogočno vplivati na ta dva velikana v prid miru, bi kaj dosegel. Kar ga ni, se oborožujemo in p£ mnenju prenapetih hujskače v res brzimo v tretjo svetovno vojno. Pritožbe, kl niso zalegle Vsled tega krušen ja med interesi imperialističnih sil in onih, ki se bi radi tujske nadvlada i*- nebili, je dobil varnoatni svet združenih narodov že precej pritožb. Nekaterih se je s svojo večino kratko malo iznebil, češ, da so "notranja zadeva" prizadetih dežel, v česar se organizacija Z. N. ne sme vtikati. Kmalu po končani vojni se je pritožilo par arabskih dežel — n. pr. Sirija in Lebanon, proti Franciji Pomagali so jim zastopniki naše in angleške vlade, ker bi z izgubo svoje kontrola nad tema dvema arabskima deželami dobili prednost ameriški in angleški oljni interesi. Francija je šibka, mi smo močni. In tako sta omenjeni dve deželi in še par drugih tam postale svobodne, toda v prid anglo-amerlške-ga oljnega kartela. Francija je protestirala in spet dobila nekaj besede zraven. Nekako bolj nerodno je naša takozvana dolarska diplomacija "rešila" vprašanje odnošajev med Anglijo in Egiptom. Vlada v Kairu je pod pritiskom nacionalistov morala zahtevati od vlade v Londonu, da naj se angleške bojne ladjf ter angleški polki sedaj, ko vojnf ni več, umaknejo Iz Egipta. Aufle-(Konec na strani.) UM Angleška delavska vlada se je doslej zelo slabo izkazala Ko /e vojna vihra io divjala, so Imeli v Angliji volitve in zmagala jo nod Churchillovo torijsko trdnjavo delavska stranka. Obljubljala jo mnogo lepih stvari, prod vsem uvesti demokratični socializem v Veliki Britaniji. Sedaj je ta stranka v silni kriti. Sicer je s svojo večino v parlamentu izvršila podr-iavljenje glavnih bank In premogovniške industrije, deluje za popolno socializacijo transportnih sredstev, obeta podriavM jeklarsko Industrijo — toda vse to vrši tako počasi, in pa z "odškodnino" prejšnjim lastnikom, da si cfcioJo ne samo tla si ne more pomogcrti na noge temveč gazi v ekonomski polom. Ni ga večjega zla za delavsko gibanje kot kadar podeduje bankrotirani kapitalizem, pe ga hoče od« pravi jati kot so to skušale razne socialdemokratske stranke v Evropi po prvi svetovni vojni , in enakih napačnih metod ee poslužuje sedaj angletka in pa francoska vlada. Kapitalizem, ki ima sedaj samo ie eno mogočno trdnjavo na vsem svetu — naše Zed• države, je tega vesel. Ako sploh mu je mogoče biti vesel. Kajti iz njegove propctgande proti "komunizma09 bi bilo razvidno, da le v skrbeh za svojo bodočnost, ako v Franciji in v Italiji propade. V resnici ga je v teh dveh de-ielah bilo konec ie med vojno, a se ga umetno vzdr-uje — največ z ameriško pomočjo. Tragedija angleške delavske stranke. je v tem, da je podedovala sistem /n tvorbo države, ki je zidana popolnoma na kapitalizma in imperializmu. Delavska stranka je obljubila neodvisnost ogromni Indiji in Burmi. In dala je obljube kolonijam. To pomeni, da se bogastva iz teh krajev ne bodo več iztekala v London. Dalje to razkrajanje britanskega ni znižanje živi jonskega standarda v Angliji. Tudi ako bi bila sedanja vlada popolnoma •a, ki je bil skoti stolet ja gra-dežel. ' - Sedaj j» toga fcoMc In Anglija je v pomanjkanju. Njena nekdaj mogočna valuta je postala na mednarodnem trgu šibka in oslanja se na dolarje, ki smo jih angleški vladi posodili lani, oziroma deloma ie predlanskim Zed. države v znesku tri in tri četrt milijarde dolarjev. , Ta kredit pojema. Produkcija premoga v Angliji ni to kar bi morala biti. Anglija je včasi premog izva-iala, sedaj ga uvaia, ker so njeni kapitalisti rove zanemarili, pa bo vzelo leta, predno jih bo mogoče moderno opremiti. In ameriški kapitalizem Angliji ne bo posojeval, v namenu, da se jo preuredi v socialistično urejeno državo. Vendar pa delavska stranka še trdi, da hoče izvesti svoj program in celo komunistična jo podpira v teh obotanflh. ' Nevarnost je le, da Anglija ne bi mogla v nobenem slučaju postati socialistična, — ie radi tega ne -ker ni bila grajena skazi vso svojoxMgo zgodovino za drugega kot za Imperializem in kapitalizem, m n Kaj naj sedaj stori s svojim odviinit* prebivalstvom, če ne bo dohodkov iz Indije, iz Burme, ln iz drugih takih krajev, h katerih se je dovažcrfo blagostanje v Anglijo? . Anglija je v krizi in m tega zaveda. V tej stiski je postala "domlnjon" Zed. držav, kar je Attleeju in Bevinu najbolj neprijetno. , Italija končno le priznala, da je vojno izgubila V minulih par tednih so se v italijanski zbornici vršila razprave o vprašanju, da-li naj mirovno pogodbo odobri ali Je odkloni. Vnanji minister gre! Sfor-sa je dejal, da bi odklonitev ne pomenila drugega kot sa Italijo le še večjo negotovost. Komunistični vodja Palmiero Togliatti je izvajal, da ni sa pogodbo kakršna je, niti ne bodo poslanci njegove stranke glasovali proti nji, kar bi bile to bras popiena. Vojno je izgubila tista Italija, katere on ne zastopa, torej naj tudi sa mirovno pogodbo glasujejo taki, ki so bili Mus-soliniju najbolj sorodni. Aplavza ni dobil, kajti litali-jani so pod Mussoliniras mislili, da so najmogočnejša velesila. Opejil jih Ja s baiMami Pod dučejem so trpeli komunisti In socialisti pa ša bolj, kar so bili takrat Jačji in Jih Ja dal morilcem v roka vsa križam. Toda kat komunisti, so se tudi socialisti vzdržali glasovati sa mirovno pogodbo, kar človek navsezadnje je tudi Italijan (v Italiji) ne samo komunist, socialist ali republikanec, ali kar ša. Zbornica Je mirovno pogodbo odobrila s 2S2 proti S8 glasovi S tam Je priznala, da ja Trst s svajim zaledjem odslej "svobodno, mednarodno mesto", in pa da se Italija odpove kolonijam, katerih Je imela precej ša pred Mussolinijevo dobo. Zelo težavno se ja poražena j Italija sprijaznila s resnico, da Ji bo treba plačati saj deloma škodo, ki Jo Ja storila deželam, katera Ja napadla. Udarila Je n. pr. v Jugoslavijo, kjer Ja morila, terorizirala, paiigala, ropala in rušila, * ' TOifovha pofbdba določa, da mora Italija plačati Jugoslaviji vojno odškodnino v znesku 12S milijonov dolarjev, Rusiji 10C milijonov, Grčiji 105 milijonov, Etiopiji 25 milijonov In Albaniji pat milijonov dolarjev. ♦ Za Italijo Je to udarec. Ameriški ekonomi menijo, da te odškodnine ne bo zmogla, ker še sedaj živi zgolj od ameriške podpore. In Amerika bo podpirala Italijo le, če se ne bo brigala s vojnimi., odškodninami pač £a se skušala postaviti gospodarsko na lastne noge. V Beogradu seveda mislijo, da tako ne bo šlo, kajti kar Je Italija sejala, naj tudi žanje. In sejala Je vojno, torej naj tudi plača stroška. Saj nekoliko sa tisto Škodo, kl Jo Ja storila v svoji lastni histeriji. sr. 5 ♦ Xo dolar se dobi čoidalje več lir 0 . Italijanska v}ada je ^odločila, da bo izmenjevalna vrednost od avgusta dalje 350 lirza dolar. Prej je bila 225 Ur za dolar. Vzrok temu je, ker bi Italija rada dolarjev in pa vsled ta razlike pospeševati trgovino s Zad. državami. Za "prosperiteto" se obetajo slabi časi Delnice velikih ameriških kor-poracij so koncem jujija padla po en do tri dolarje — ali v skupnih transakcijah samo dna tt. Julija nad milijarde dola* i-v. V Londonu pa na angleški boril še mnogo več. Kar pomeni, da sa kapitalistični ekenemljl obeta nevs k risa —morda cele usodnejša kot Ja bila ona, ki sa Ja pričela pri eas leta 1S2S in v Evropi lato del prej. Pravijo, da Je sadaj v tej deželi zaposlenih v doprinoanth obratih SS milijonov delavcev. Nekaj nad dva milijona detav-cev pa Je nezaposlenih, največ onih, kl menjajo služba. Ampak ako pogledata v urada, kjer dala brezposelnim podporo, izgleda, da je kriza ie tu. Seveda, služb ja la mnogo na raspelage, takih, ki dsealejes* najgrša dala najnižjo dovoljeno mezdo. Voditelji unij, bodisi onih pri CIO kakor pri AFL, sa savada-jo, da smo v veliki opaše—ti, e Se sa mod sebe minuli teden znova sediaili, da Ja združenja med unijami sadaj la neizvedljivo. AFL Je napravila novo potezo s povabilom na CIO sa konferenco v svrho sdruienja. Dna 21. julija Je predsednik CIO Philip Murray odgovoril, da dekler ne bo načelnega smisla sa enotnost, Ja boljše, ako sa s tem (s pogajanji) ee trail časa. V sačatku poletja Ja on povabil aa slično konferenco ekseku-tlvo AFL, pa mu Ja odgovorila, da Je v to pri volji le ped svojimi pogoji. Fe domača rečeno, unija CIO sa b| morala najprve priznati sa Sralaice la sa spokarnlea ter sa vrniti kot "Izgubljeni sin" v kl-lo "svojega eieta".^™, a DoČlm sa reakcija pripravlja na predsedniške volitve in ima kandidata la izvoljenega* pa naj bo te la Taft, Dewey aH Tru-mau, pa Je delavetvo nepripravljeno in v politiki tako zavoženo, da se je čuilitl! V vsem unljakam gibahju nI pe smrti SidnejrJa Hillmana nobenega resničnega progresivcS, eitl med tistimi na, kl Jik oglašajo sa "komuniste" sli pa sa sopotnike. Torej na bo Is delavskih vrst niti Wallace dobil opore. posebno še, kor mo aa zaupajo. Kajti tudl oe svoja mnenja manja take pagasto, da Ja ras nezanesljiv. Da-li sa bodo unije sedinile predno nastane kriza, Je vprašanje. Sadaj, očividno, se nočejo, Bolj složne so kfrporacije, kl unijam prete a novo protldolav-ske pestave. Nehaj "odškodnin-taftb prati nJim Ja fte vlo- ženih, kar pomeni mastne zaslužka sa advokata na obeh straneh In pra znanje unljsklh bla-Kajen. Druga velika skrb unij Ja sistematično manipuliranja monopolov sa umetno ustvarjanja pomanjkanja potrsblfl* — n. pr. v avtni, v Jeklarski le v raznih drugih industrijah. Ake bodo monopolisti s te tektlko nadaljevali, be v prihodnji zimi milijona delavcev brezposelnih. Ob enem monopoli navijajo caea da kaj. Jeklarski trust Ja podražil jeklo $5 na tono ln to pomeni podražitve vsakrižam, kjerkoli se uporablja lalasa. In tudl v takih ebratih, kl se prisa-deti indirektno. Inflaciji torej la ni videti koa-ca. In Trumana skrbi —saj oe pravi da ga — kaj bo, če dežela, te sa prSVt, monopol ea pridejo k pameti. KOMENTARJI Zbira in presoja urednik Ribniška satira pripoveduje, kako so se nekoč gasilci iz Dolenje vasi podali v dir, da poga-se požar v sosedni vasi. Medpo-toma so se ustavili v gostilni, da se odpočijejo in uhlade, predno začno brzeti znova v gorečo vas. Dospeli so v njo ravno ko je bila zadnja hiša v plamenih. In nato so radostno poročali, da se jim je posrečilo ustaviti požar pri zadnji hiši. Nekaj sličnega se je dogodilo sedaj gasilnemu društvu združenih narodov v Indoneziji. Čikaška policija ni še nikoli imela kaj prida slovesa bodisi v tej deželi in še manj pa po ostalem svetu. To ni« toliko njena krivda kot pa je krivda "politične mašine", ki jo upravlja. Nedaleč od naše soseščine je neki spolni perverznež, ki ima slast do malih otrok, Joseph Bort-nyak po imenu, ugrabil zgodaj zvečer s postelje tri in pol leta starega Charlesa Bradleyja, ga zadušil in ga potisnil pod stopnice v sosedni hiši. Ko je lump udiral v Bradleyjevo stanovanje — ki je v pritličju (v kleti), je bil Bradley z ženo zadaj svojega stanovanja v pogovoru s sosedom. Ko sta odšla spat, otroka ni bilo v postelji. Ven sam ne bi mogel iti, kajti če bi, bi moral skozi zadnja vrata in tedaj bi ga videli. Poklicala sta bližnjo policijsko postajo na Damen ave., a tam so si mislili, da se veliko malih otrok potepa in se izgubi, pa se za apel histerične matere niso* zmenili. Nato je šla sama tja, pa jo je nočni policijski uradnik tolažil, naj jo nikar ne skrbi, češ, "tudi jaz, ko sem bil otrok, aaaa se izgubil ponoči, zju-l traj pa so me privedli nazaj." Ko pa je sosed našel umorjenega otroka, se je policija podvizala in bila tam, ko hitro mogoče, s fotografi seveda. In morilec* star 23 let, pa je vso noč spal na prazni loti v travi v bližini hiše, iz katere je ugrabil otroka. Bil je vsled spolnih perverznosti nad otrocmi že dvakrat kaznovan in zaprt, obakrat izpuščen, in ker živi v soseščini, so ga policaji poiskali in prijeli. Zločin je priznal. In policija si lasti zaslugo za naglo "razmota-nje" tega zločina. A otrokova mati meni, da če bi policija takoj prišla ko je bila pozvana, morda bi otroka našla še živega, ali pa ga bi še dobila v rokah perverzneža ter ga rešila. Toda tam, kjer je bil umor izvršen, žive zelo revni ljudje. Ves okraj je smatran za "slums". Ce pa bi se kaj sličnega dogodilo v bogataškem predelu, tedaj bi bila policija vsega medta po radiu mahoma obveščena in vsa bi morala biti na nogah. Torej čeprav živimo v zelo demokratični deželi, vendar imamo dvojno mero, ker smo ob enem tudi v razredni družbi. V Jugoslaviji je precej podtalne propagande, ki ima svoje glavno zaledje v Trstu. Iz nekega pisma, ki ga je nam pokazal prejemnik, vidimo, da se tam suši j a kako silovito ameriška vlada preganja komuniste in da je med političnimi aretirane^ tudi precej Slovencev, med njimi urednik Proletarca Frank Zaitz. Ugodno polje za taka šepetanja ustvarjajo zelo hladni odnošaji Zed. držav do Jugoslavije in rtsdaljrvnnjr na 5u strani.) Nekaj o stališču Proletarca Ob ustanovitvi si jo Proletarec določil za svoje načeto borbo za delavske pravice, za negovanje ljudske izobrazbe in pobijanje nazadnjaitva. To nalogo vrli brez prestanka. V prvi svetovni vojni se je njegov upravni odbor, z večino eksekutive JSZ, odločil podpirati vojno proti kajzerjevemu bloku, s programom za ustanovitev federativno jugoslovanske republike in propagiral Wil-sonovih 14 točk mirovnege programa. Ker so na mirovni konferenci zmagali imperalisti in jo Wilsonovih 14 točk ostalo le na papirju, so nam naši kritiki očitali, da smo gibanje zavozili - češ -bilo bi pametnejie, ako bi bili pfrotl vstopu te dežele v vojno, kot je bil Eugene V. Debs in njegov poznojii naslednik Norman Thomas. Po vojni, ko so je situacija "umirila", smo se vrnili v socialistično stranko. Zaupali smo Debsu, Hillquitu in Bergerju. Ko so preminuli, jirug za drugim, so jih nasledili novi ljudje. Nastala je depresija, potem vojna kriza in vojna. Spet smo bili v položaju kot v prvi svetovni vojni. Večina v JSZ se je odločila za izstop iz stranko, ki ji je zapovedoval Norman Thomas. Propagirala jo (namreč naša zveza) borbo proti fašizmu še veliko proj kot so to storili komunisti. In začeli smo znova oglašati program JRZ, na kar je takrat porajtalo lo ■M MIII ------• maio cirarei|ev. Sedaj jo ta program uveljavljen. Po prvi svetovni vojni smo svarili komuniste in konserativne socialdemokrate, da upropaščajo vse de-levsko gibanje. Naši levičarji so nam to zamerili, isto-tako desničarji. Izkazalo so jo, da smo bili mi v pravom. Izgubili so socialdemokrati v weimarski republiki in komunisti, ki so bili poslani v znani moskovski obravnavi v smrt. Ni lahko urejevati neodvisen delavski list v razmerah v kakršnih smo sedaj, a iz prošlih izkušenj se lahko učimo, kako ostati na pravi poti. Nikoli so nismo spuščali v kako agifacijo za kapitalistične stranke in vedno se trudili uglajati pota za zgraditev prave, velike resnično ljudske stranke s socialističnim programom. Vsi, ki Proletarca poznate in ga čitate, veste, da ni nikoli zgrešil svojih smeri. In upamo, da jih nikoli no bo« Tok list jo vreden, da mu stojimo ob strani. Podprimo ga s pridobivanjem novih naročnlkpv in z zbiranjem prispevkov v njegov tiskovni sklad. m i a i AftBC PROLETAREC UST KA I NTS RISK Dl*JkVSKftGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. D«Unka Tkbva« DrtiW, Ckluf, IB. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOClALlSTlCNK ZVEZI NAROČNINA v Zadiajsnik drima m celo Mo SS.OO; » pol kn SLU; s« četrt 1st* SI.OS. InossaNftve: m celo Isto $3.50; »pol WU SS.SO. vsi rokopisi te ofk«! morajo biti ▼ nošam uradu najpoenajs da pondoljka popoldno aa priobšitev v številki takočsga tod na. PROLETAREC Published Wednesday by the Jngoalav Workmen's Publishing CoM Ins. btahlishod 1S0S. Editor. .Ffcaak Salts SUBSCRIPTION RAT 18: Jnited States: One Tear SS.00; Six Months $1.76; Three Moathe S 1.00 Foreign Countries, One Year $3.50; Six Moatfe SS.00. PROLETAREC •SOI S. Lawndale Avenue CHICAGO S3. ILL. Telephones ROCKWELL 2864 Ako smo proti "agresiji", iemu > ne stopimo Nizozemski na prste? Avstralija se je nedavno odločila vložiti pritožbo v varnost-em svetu Združenih narodov proti Nizozemski, ker je prekinila pogajanja z indoneško republiko ter udarila vanjo z najmodernejše opremljeno mehanizirano armado. Na avstralsko zostopstvo v Združenih narodih je bil narejen pritisk (vir časniški poročevalci AS, UP, New York Times Itd.), naj se ne "prenaglijo". Pritisk je bil na podlagi Istih virov narejen iz Washingtona v London, in nato iz Londona na avstralsko vlado. Zaten) se je oglasila nova, "osvobojena" Indija, ki je po svojem predstavniku Nehriju javno zapretila, da se bo pritožila v obrambo indonežke republike. A je tudi njen glas utihnil. Združeni narodi so se končno vseeno oglasili in "zahtevali**, naj se z vojno preneha. Nizozemska je obljubila to storiti žele ko je zasedla vse strategične točke. Medtem so časopisi v Londonu "ugibali**, da se indoneško republiko davi s "privoljenjem" naše vlade. In ugotavljali so, da bi Nizozemska nikdar več ne mogla tja, če je bi mi ne oborožili in financirali. In pa če bi začetne invazije tja tik po poražen ju Japonske Anglija ne izvršila. Rekli smo v prejšnji številki, da je Indonezija ena najbogatejših krajev na svetu. Toda njena bogastva ne služijo domačinom temveč tujcem. Bogatašem v Nizozemski, v Ameriki in v Angliji. Štirideset milijonov domačinov pa mora garati v suženjskih razmerah in to zapadne kapitalistične avtoritete označujejo za "krščansko civilizacijo".. ' Naša hinavščina je očividna posebno v sledečem: Hočemo, da organizacija Združenih narodov poetavi straže ob grški meji, da preprečijo "agresijo** Jugoslavije, Albanije ln Bolgarije. Toda levičarski laboriti v Angliji se pritožujejo, ds igramo s tem svetohlinsko politiko. Če smo zoper "agree!jo" v1 Grčijo, čemu so tam angleške čete in naše "vojne komlaije**, po noli dolarji? In pa na Kitajskem? In ako smo toliko za mir na Grškem, čemu zapraviti skoro milijardo za oborožitev armade, ki ji "na-čeljuje" kraljica Wilhelmina? Mar se nam 40 milijonov prebivalcev Indonezije nič ne smili, pač pa le rojalisti v Grčiji? Vse se tako zdi, da bo naša demokracija s Trumanovo doktrino zelo slabo skončala. Svet gre naprej, mi ga tiščimo nasaj. Mo nt bo šlo. Pritožba proti državnemu department^ ker odklanja potne viae v -- 1 KOLONUALNA LJUDSTVA v bor M. ds sa tatffajo Is ver* otresla Indija Anglije ln enako tudi Bonna. In Mefclaa Ja v noslja pa da se otrese nisosemakega imperialisms, tudi v francoskih ter v dragih kolonijah Afrike Tako se Je ps dolgi borbi spe* Francije, Indo-otresti ee angleške nadvlade ia vse KATKA ZUPANČIČ IVERI Slike izmed vojnih dni, ko so se bogati zabavali in revni umivali Pokojni Roosevelt nam je zatrdil, da iz "te (druge svetovne) vojne ne bodo rasli multimilijonarji kot so (pod Wilsonom) v prvi svetovni vojni." Izkazalo se je, da je med kapitalisti patriotizem nemogoč. Kajpada, saj so patriotični in te obsodijo za prekucuha v eni ali v drugi obliki če se jim zdiš opasen. In tako morajo brezpravni kritiki pred sodišča, magnetom, ki kontrolirajo industrijo, ps se podeljuje kolajne v priznanje za pospeševanje produkcijo. Se predno je Roosevelt preminul, so se že začeli "ftandali". Niso sicer bili pritirani na dan iz pravičnosti pač po zgolj iz ljubosumnosti. FDR je bil razočaran, a bi bil sedaj še veliko bolj, če bi živel. Kajti varali so ga tudi taki ljudje, katerim je najbolj zaupal. In tako sedaj v kongresnih preiskavah o medvojnem graftu i njega blatijo. Iz rasnih pričanj izgleda, da je imelo v "korupcij-ski praksi" tudi par njegovih sinov prste vmes In nedvomno je sedaj, ko se (Roosevelt) ne more več braniti, njegovi vdovi najbolj hudo. Le par ljudi doslej je bilo obsojenih in tik nato oproščenih. Plačali so nekaj tisočakov globe pa je zadostovalo. So pač bili v tekih zvezah — češ — ako bomo mi morali v zapor,'boste tudi vlsšli notri — raj ste vendar vi vzeli podkupnine.. .1 Bivši kongresnik May iz Kentucky ja je bil obsojen, ker je preodkrito igral municijskim graftarjem v roke. In njegovi mu-ntcijski magnati bratje Garson so dobili zaporno kasen, ker so začeli iz nič in dobili vladnih naročil za okrog sto milijonov dolarjev. Tako so vsi obogateli čez noč, ob enem pa so nam pohu-jali propagando patriotiztna in pa ds noj kupujemo vojno bonde Garsni so bitko izgubili, toda nedvomno so bili toiHto previdni, da ko bodo "oproičeni", jim ne bo ntčdear manjkalo. Nedavno*se je kongresni odsek za preiskovanje medvojnega in povojnega grafta zelo pečal z multimilijonarjem Howardom Hughesom in pa z enakim medvojnim municijskim magna torn llenryjem J. Kaiserjem. Ker je tudi pokojni Roosevelt veroval le v "free enterprise", je njegova administracija oddajala milijardna naroČila raznim privatnikom in dogodilo se je, da v marsikakem slučaju ni dobila ničesar za zapravljene milijone dolarjev. In kd so se naši fantje borili v Afriki, v Aziji, na Pacifiku in v Evropi, so ti "patrioti** Imeli "partije**, ki so stale po tisoče in tisoče dolarjev In zaračunali so jih v rubriko stroškov muncijske produkcije. 1 r ! f t.\ Legalnim prostitutkam, takozvanhn lepoticam, modelist-kam in "filmskim zvezdam" so plačevali po sto dolarjev na večer f r \tV. Vv>' . i* V.'a «t i/) i; "... V . /.r\ * rf M V t * Se o življenju... Življenje: Kakovost ali značilnost, po kateri se žival ali rastlina razlikuje od neorgenskih fkamenin) ali od mrtvih organskih teles. Tako stoji v besednjaku. Nato sledi še vrsta razlaganj o življenju posameznika in skupnosti, o telesnem in umskem življenju, o: življenskem boju za obstanek, o nagonu samoohrane ln rasplajanju, itd. Toda vkljub vsem razlagam smo fte zmerom tam, kjer smo bili; življenje je še zmerom velik vprašaj. Tudi elektriko poznamo, sli točneje: njeno silo, njena svojstva poznamo toliko, da jo znamo vzbujati bodisi na mehanični sli pa kemični način. In znamo jo uporabljati in izkoriščati. Toda, kaj je elektrika, tega do danes še nihče ne Ve. Takih vprašanj, ki zaman čakajo odgovora, je več. Za mnoga niti ne vemo... Mi, ki niamo strokovnjaki v biologiji, poznamo življenje le v toliko, kolikor se ga sami zavedamo ln pa kolikor se nam samo raikazuje v.kaljenju, rasti In produkciji. V toliko ga je razumel celo cigan Marko Hu-dorovič, ki se ni nič pomišljal, kaj storiti s koruzo, da ne bo pognala. Kmetje so mu namreč odkazali krpo zemlje, mu dali peharček zrnja, pa zaukazali: "Pridelaj si žgance sam!" Cigan po je koruzo skuhal, preden jo je dal v zemljo. In potem je kmete vodil na leho in jim dokazal, da je "debelača v zemlji, ali ven neče! Sam Bog, vidite, Je proti temu, da bi cigan obdeloval zemljo.. .** Da bi bilo le bolezenske kali tako lahko zamoriti, kakor je semenske! In vendar je v njih toliko iivljenske sile in moči, da strmimo, če opazujemo n. pr. fi-žolovo nežno ln krhko betev, ki se prebije včasih i skozi neusmiljeno trdo in skorjasto vrhnjo plast in odrine pri tem morda 1 kepo zemlje, ako ji je v napotje. Pripovedujejo, da so si v zgodnji dobi rudarstV* pomagali rudarji z žirom (kakor se ježičasti bukov sad imenuje). Žira so na-tresli in nabetkali v razpoke skal, ga dobro zamočili, noto pa razpoko skrbno samoiili in zadelali. Kaleči žir je skale raz-gnal. Baš ta življenska moč in sila v rastlinstvu in živalstvu nudi modernim biologom velikansko polje za proučevanje. Njih iz* sledki lahko syetu neizmerno koristijo, lahko ga pa tudi ugo-nobe. Ni dovolj atomska bomba, tudi z bakterijami nas plašijo... Burbank se je pečal samo z rastlinstvom. Iz mrtve tvarine ustvarjati novo rastlino, tega seveda ni znal. Znal pa je iz že obstoječih ustvarjati nove vrste, boljše, rodov it nejše in lepše od izvirnih. Toda razni strokovnjaki v biološki, zlasti še v agronomski panogi se niso omejili le no izboljševanje rastlinskega sveta, marveč so ga raztegnili tudi na živalski krog. Na piko so vseli domače živali. Ruskemu biologu profesorju Zavadevakemu se je "posrečilo razviti metodo, ki omogoča rejcu ovac, da mu povile ena ovco dve ali še več jagpet namesto enega dve teleti, itd.** — čitam da dobi od ene krave namesto enega dve teleti itd.** — čitam v knjigi "Vprašanja naših dni". — Čitam dalje: "Bistvo"metode je v tem, da delamo ovčje Injekcije 'sirotke mnogoplodja", ki povzroča pri samici večje izločanje jajčec iz jajčnika. Iz teh jajčec se tudi razvijejo jagnjeta, v kravi teleta, v srebrni lisici lisičke itd."—In ie: "Večletne izkušnje so pokazale, da se razvijejo pri dobri reji v polnovredne živali tudi taka jagnjeta, ki so bila povržena celo kot sedma ali osma ..." S tem in* še z drugimi pomembnimi odkritji se napoveduje velikanski napredek v -praktičnem gospodarstvu. Toda kdor ima količkaj srca do živali, bi tiho vzdihnll: uboge, uboge živali...! in več, in pa vso "postrežbo", ki v bogataških "klubih*' znala od 50 naprej za večer. Vse to so plačali tisti, ki delajo za vsakdanji kruh. In ie truditi oo se morali, da so ga med vojno sploh mogli dobiti. Ampak municijski magnati in vladni uradniki v njihni družbi, pa lepotice — tem ni bilo treba Jkrbeti kaj bodo Jedli in pili. Omizja so bila polna, postelje belo postlane, denarja na koie. To Je potrdil tudi industrials in filmski magnat Howard Hughes. Bil je pritiran pred kongresno preiskovalno komisijo, češ, da je dobil med vojno vladna naročila s pomočjo priganja banketov in pa z najemanjem lepih deklet, ds bi spravljala vi-aoko vladne uradnike v spolne skušnjave. In je rekel Hughes: "čemu le mene zaslišujete? Saj so vse kompanije delale med vojno isto kakor Jaz! Sevda som najemal dekleta! V tem ni nič pregrešnega. Kaj bitofelali hinavce! Ampak najemale so jih tudi konkurenčni družbo in prirejale prav tako roskuine pojedine kakor mojo! Torej čemu M le mojo ln po Kaiserjevo kompanijo preiskovali'" Zadel Je v živo in bržkone bo ta graftarika sfera zadušena kakor Je bilo mnogo prejšnjih. Tisti ekonomski veščaki, ki so liberalnih nazorov, menijo, da smo bili med vojno od te vrste "patriotov" v kongresu ln izven njega Ogoljufani ne samo za milijone temveč za milijarde dolarjev. # Ia Iz pričanj Je razvidno, da je to ras. Toda ker so Joče le za male tatove, se velikim tudi sedaj ne bo ničesar zgodilo rasen da imajo stro&ce svojim advokatom v korist. lokaj ptice sel like na tvojih dolgih potovanjih he zaidejo ? % Dobro vam je znano, da se vsako jesen selijo mnoge ptice v toplejše kraje, kjer prežive zimo, pa se spomladi spet vračajo v stare domove. Ste se kdaj vprašali: kako da te ptice ne zaidejo na svojih dolgih potovanjih? Kako poznajo pot in smer svojega leta in kako se vedno vrnejo v mesta, ir katerih so iz-letele? Vam se lahko zgodi, da ee izgubite v bližnjem gozdiču, a ptice-selilke prelete tolikšna prostranstva, a jih taka nezgoda nikoli ne doleti. Znanstveniki, ki raziskujejo življenje ptic, so se mnogo ba-vili s tem vprašanjem in o tem tudi pisali. Znano je, da različne vrste ptic potujejo na različne načine1. Nekatere ptice spo snavajo okolico predvsem z očesom in si jo dobro Zapomnijo. Poedine iz vrst ptic spoznajo tek rak, lego planin in jezer. Te ptice dobro pazijo, kot jih vodijo starejše, da bi lahko nekoč tudi one postale vodnice. Toda, kako bi si lahko razjasnili let ptic nad pokrajinami, kjer ni takih točk, ki bi jim lahko služile za spoznavanje, n. pr. let nad velikimi morji? In vendar tudi na takih poteh ptice ne zaidejo. Znanstveniki mislijo, da imajo nekatere ptice razvit ie poseben Čut sa orientacijo. Toda tega znanopt še ni čisto točno ugotovila. Možno je, da so nekatere ptice občutljive za zračne tokove ter teihperature zračnih struj. Vsekakor nam bo pa znanost kmalu dals tudi na ta vprašanja jasen odgovor. 2e na nedavnem drugem kongresu Slovenskega ameriškega narodnega sveta je bila sprejeta reeoiucija, v kateri je dele- Sacija apelirala na naš državni epartment, naj ne bo toliko pristranski pri oddajanju viz pro« silcem, ki žele v Jugoslavijo, in pa da naj neha tudi z drugimi diskriminacijami, .n. pr. glede podeljevanja ali pa odvzemanja državljanstva. . Dne 1. avgusta smo prejeli iz urada ZOJSA (United Committee of SoutrSlavic Americans) pismo, v katerem nam sporočajo, da so se pritožili na državni department slično kakor SANS. Pismo, ki Je bilo naslovljeno državnemu tajniku generalu Marshallu, se v slovenskem prevodu glasi: Zelo smo vznemirjeni zaradi neprestanega odklanjanja potnih listov za Jugoslavijo od strani državnega departmenta. To se izvaja že skoraj devet mesecev in se ie nadaljuje. Vaši argumenti, češ, da Američani nimajo primerne protek-cije v Jugoslaviji, da je trans-portacija nezadostna ter da so slabe stanovanjske razmere, niso resnični. Ako vzamemo v po-štev dejstvo, da se izdajajo potni listi za potovanje po bivših sovražnih deželah, po Francovi Španiji ter po Grčiji, kjer je v rkzmahu popolna civilna vojna, tedaj je zelo težko zapopasti, čemu je Američanom prepovedano potovanje po državi, ki je bila naša zaveznica tekom zadnje svetovne vojne, ki je tako veliko doprinesla za našo skupno zmago, in ki je pravomočni član Združenih narodov. Sorazmerno so narodi Jugoslavije doprinesli za zavezniško zmago več kot katera koli druga slična skupina. Pregled vaših arhivov bo pokazal, da so pred to vojno, ko Je bila Jugoslavija še pod vlado monarhije, obstajale nekatere potežkoče za zaščito ameriških --t----- državljanov in to zaradi dejstva, ker je mednarodna postava priznavala dvojno državljanstvo, razen če je obstajala pogodba, ki je krila državljansko vprašanje' Taka pogodba pa ni nikoli"Wltf sklenjena med Jugoslavijo in,Združenimi državami. Seveda, take pogodbe tudi sedaj ni z Italijo in z drugimi državami. Vz|ic temu pa državni department Združenih držav ni odklanjal potne liste za potovanje po državah, s katerimi nismo sk%nili pogodb glede dvojnega državljanstva Zavedamo se poteŽkoč z osebami nemškega porekla, ki se opirajo tehnično na ameriško državljanstvo, kj terega nigbrže jugoslovanska vlada np priznava in to zaradi tega, kei; bila ta skupina po večini na jstrani osisča. Našemu odboru so znani razni žalostni slučaji posameznikov in poznani so tudi državnemu departmentu. Vemo za slučaj 68-letne vdove, ki nima nobenega živečega sorodnika v Ameriki, v Jugoslaviji pa dva otroka, pa ji Je bilo odklonjeno dovoljenj?, da bi se vrnila k njenim otioipm. Znan nam je slučaj premogarja, ki boleha na je-remu pa je bil odklonjen potni list, i Jih glede velikosti lahko primerjal};* kunci, imajo le malo mladičev in navadno le enkrat na leto, kunci in miši so pa v tem oziru pravi stroji. Zak*j m pa kiti, ti morski orjaki, oe hranijo z rastlinami? V njihovem iivljenskem prostoru, v morju, Je stvar drugačna. Tu so rastline redke, živali pa v obilici. [q Vegetarijanci na kopnem dosegajo velike izmere, ker jim nudi narava vedno kakor že omenjeno "pogrnjeno mizo" in »e jim ni treba pehati za vsak-ianjo hrano, kakor roparicam. da ni nihče brez na-če bi kdo bil, ne bi prijatelja. — Tole mi ne gre r glavo? gi drevesa, >ristijo rast hrani s mesom, Je petkrat tako dolgo ko njeno telo. Črevo goveda pa 20krat. Pri domači mački, ki dobiva masno hrano, se podaljša črevo sa polovično telesno dolgoat. Ne smemo se vprašati, zakaj so kunci In poljske miši ostali tako majhni kljub rastlinski hrani. Rastlinska hrana nikakor ne pospešuje rasti. A tudi kunci in miši nam kaiejo, kako J prav posebno prj*a ta I Rastlinska hitfiale uWljsvlJ. pri teh majhnih živalcah v dni- Kongresnik Eaton, republika-nec i| New Jerseyja, je pred kongresnim odsekom sa vnanje radeve dejal, da če se ruske egreeivnoeti ne bo moglo ustaviti na miren, "psihologičen" način, bo to treba storiti s na*o obornfanSiSllo. Toda le čemu ne pomisli tudi na naše agresivno- IJ) na*° Nko*!iMfc in Kitajski, to mi im^ nikakor na gre v glavo! Mar je k^k.^s^^ rm *r*na not Katera druga, to bi rad vedel! i • raOUTARIC Those Flying Saurcers Not For Us WANDA wasakwskat Iz ljubezni (Nadaljevanje.) 4 Dekle je prišlo k Vasji," je javila Raise. Zjutraj je priilo Vasjino dekle. On je čakal z veseljem, s vero. Pripeljalo se je dekle is oddaljene vasi. S težavo je dobila karte za vlak, da bi* pripeljala domov svojega fante. Zdaj bo videla, prepričala se bo, de je tistega, ki ga je ljubila, neusmiljena roka vojne pohabile, iz-premenila, da ga ni mogn6e spoznati. Ni več tisti, niti ne spominja več na tistega Vasjo, s katerim sta hodila pod višnjami. "Naj jo odpeljem gori, ah naj počaka tu?" — "Odpelji jo, nai mu tam pomaga, če bo hotele. Marijin ton je začudil Raieo. Kako misliš — če bo hotele?" Marija se je premagala ln se zasmejala s suhim, neprijetnim smehom. "Neumnica! Sej je vendar tvoja dolžnost, pomagati ranjencu, da se obleče." — "No, seveda, to se razume," se je pomirila Raise. Ne. Raisa ni ničeeer razumela. Pa saj ni bila ona Grišine Žena. Niso njej pripeljali pohabljenega človeka, ki ga je nekdaj ljubila. Raisi je vse teko enostavno: prišlo je dekle in bo odpeljalo invalida domov... Zdaj ga bo prvič videla. In spoznala bo, da je pissti pisma z zagotavljanjem o svoji pripravljenosti na vse — eno, drugo pe je gledati dejstvom v oči„ Marija je prišla po prstih po stopnicah. Pridrževala je dih tn se bližala tisti sobi. Ali bo slišala krike? Ne, motila se je. Naenkrst jo je presenetil nerazumljiv, nepričakovan zvok. Tam za vrati so se smejali! To ni bil histeričen smeh obupe. Te je bil običajen, vesel smeh. Odprla je vrata. Na stolu Je sedel Vasja, ki je bil že oblečen. Žalostno je viael ob nJem prazen rokav. Pred stolom je klečalo kmečko dekle in poskušalo z iglami speti zavihano hlačnico, v kateri ni bilo noge. In oba sta se smejala — Vssja, ki jo je gledal, kako ae trudi, in dekle v ruti. Raisa je stala poleg in posprsvljsla stvsri. Dekle ie vstalo in Marija Je videle ivetle lase, ki so gledali izpod rute, modre oči in smehljajoč se, srečen obraz. Ustavila se je, kot da jo je nekaj sunilo v prsi. Vasja jo je pogledal s svomi črnim očesom. "Vidiš, Olja, to je sestra, o kateri sem ti pisal, sestra Marija ..." Dekle ji je ponudilo roko. Marija je začutila stisk močne, hrspave roke. JCot začarana, ne da bi kaj razumela, Je gledala v vesele, modre oči. "Hvala," je rekla Olje kratko in se spet obrnila k VasjUVzela Je k steni prislonjeno berglo in si jo mojstrsko ogledala. "Je močna?" "Ne boj ae, zdržala bo, saj nisem več tako težak, ena roka in ena noga Je manj" Je reeelrf, kot da se šali, rekel Vesjs. In d* klice je vzele njegove besede kot šalo. Izza ustnic so se zssvetili vlažni, beli zobje. "Potem mu bodo naredili proteze, nič se ne bo opezilo," je z gorečnostjo prepričevala Raise. Dekle je sko-tnizgnilo z rsmeni. "Zakaj pa? Pravijo, da je težko s protezo. Pri nas v vasi je invalid iz prejšnje vojne, pa pravi, da je težko, de Je s bergljami bolje. Če pa ae vidi, eli je to srsmots, da bi skrivel? Kaj še! Naj vidijo vsi, kako se je bojevsl. Kaj ne, Vasja?" "Bova šla, kaj?" Mudilo se ji je, rada bi že odpeljala svojega Vasjo iz teh bolniških sten, ga vzela domov pod svoje varstvo. "Avto gre na kolodvor, odpeljal vas bo," je rekle Marija suho. Raise je pomagala Vasji vstati. Olja mu je hitro podala berglo. Oprl se je nai^jo in nepričakovano se Je zazdel visok in močan. Podal je roko Raisi. Potem je nerodno naredil nekaj korakov z berglami in se ustavil poleg Marije. "Če vam bom pisal, sestra, mi boste odgovorili?" Marijo Je zadel njegov ton. Nič več ae ne spominjs, kaj je preživel v tej bolnišnici, pozabil je na noči strahu in nemira, na globok obup, ki ga je morala miriti, na vse te meeece, ko so jo klicali k njemu, ker ni znal nihče razen nje ravnati z njim. "Seveda bom odpiaala," je odgovorila suho. Fant si je dal opraviti s svojimi berglami. Ni razumela, kaj mu je treba. Naenkrat po ja je objel s svojo edino roko in jo poljubil na lfce. Stisnilo jo je v grlu in pobožala ga je po glavi, kot ga je božala prej, ko je še ranjen in bolan ležal kot majhen otrok. "Srečno pot, Vasja..." Mariji se je zdelo, kot da odhaja od nje nekaj svetlega in čistega. Glasno Je ropotala bergla po hodniku. Zabrnel je motor. Bivši pecient je mahal Mariji. Marija se je vrnila v dežurno sobo. Lica so ji gorels. Ksj ni bila ona neizmerno slabša od tega kmečkega dekleta, ki je ob tem srečanju našlo v sebi vesel smeh, običajne, mirne besede — in nič obupe, nič strahu? V tem pohabljencu je takoj spoznala svojega Vasjo in gs brez po-miHjanja priznala. Ni razmišljala, ni ae borila v sebi; enostavno prišla Je in, kot je pissle, tako ga Je tudi sprejels. Njeno pismo je bilo do krsjs pošteno. To de-W'bi gotovo ne govorilo visokih besed o domovini, o idealih, o žrtvah. Zanjo tu sploh ni bilo nikake žrtve — samo z veseljem Je prišla k svojemu fantu,' bila nanj ponosna in je srečns prevzela vlogo njegove strežnice. In to je bil kmečki fent, ki se t vračal na zemljo brez roke in sz noge. Marija je stisnils ustnice. Namenila se je v sobo h Griši. Ds, treba bo, da se pogovorita o nekaterih stvareh. Na pragu pa so ••••••eaeaeeseeeeeeee Seeseeeeeeeeeeeeeeoeeeeeeeeeee| PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI l "•^•Jf.Zfc ' '.''»H > ^ ustanavljajte NOVA DRUŠTVA. DESET clanov(K) je juha za novo mu«tvo 1 jo moči zapustile. Ne, ni mogla ponovno gledati, kaj pe je zgodilo z Grišo. To ni bil Griša, naj si je govorila kar koli že, to vseeno ni bil Griša. Tuj, neznan človek, ki se je le po tem razlikoval od drugih ranjencev, da je druge prevezovala mirno, s sočutjem, z globoko željo, da jim nudi olajšanje'in pomoč, on pa je vzbujal v njej nepremagljiv strah. "Profesor je dovolil, da greš domov, Grigorij," je rekla Marija in se kot vselej umikala pogledu moža. "Domov..." je zateglo ponovil. Skrivoma jo je opazoval, ne da bi rekel besedo. Ona je tam nekaj zbirala, kot da bi bila strašno zaposlena. Da le ne bi opazil... Najstrašnejše je še pred njo: dom. Tam se ne bo več mogla izgovarjati na delo, tam ne bo mogle biti z njim kot s pacientom. Tam bo že dom, običajno življenje, čujece oči matere, ki jo opazujejo z nezaupanjem. Tam bo še stokrat teže, kot je bilo doslej. Mati seveda ni zdržala in je povedala sosedam. Ali pa so morda same uganile, same čakale? Triumfalen sprevod. Obrazi sosed pri priprtih vratih, otroci so hodili pod noge bolničarjem. in sredi vsega brezmo-čna postava Grigorija ... Prvo nadstropje, drugo, kot pot na Golgoto. Končno vrata, ki jih lahko zapreš za seboj, da se rešiš radovednih človeških pogledov. Soba. Grigorijev obraz bledi od razburjenja. Saj to je njuna soba, soba njune sreče. Z roko se dotakne pisalne mize, prestavi Marijino fotografijo. Vzame svojo fotografijo v srebrnem okviru, fotografijo Grigorija, ki ga ni več. "Morala bi jo skriti," misli Marija, "a zdaj je že prepozno ..." Bolničarji so pozdravili in odšli. Odšel je Voroncov, ki je seveda mislil, da nujno mora biti pri vsem tem zraven. Marija ga je skušala zadržati, a Voroncov nikdar ničesar ne razume. Marija se je z obupom držala matere, jo o nečem nesmiselno spraševala in ni poslušala odgovorov. Čaj so popili, kazalci ure bežijo kot blisk. Mati je za lahko noč poljubila Grigorija. Marija je v strahu poskočila: brez potrebe je snela prt in ga pozorno zlagala. Kaj zdaj? Grigorij je tiho rekel: "Marija, prenesla bi si divan iz te sobe." Marija ga ni pogledala. Pred začudeno materjo je prenesla divan v sobo, kjr.ni bilo niti prostora zanj. "Utrujen sem," je rekel Grigorij, "oprosti, takoj bom legel." Grigorij je legel in tiho rekel: "Lahko noč," ter se obrnil k steni. In Marija js legla sama. A spanca ni. Srcc ji zaliva moreč sram. Začutila se je majhno in bedno. Ta trenutek ni bil pohabljenec on — pohabljeno, zamazano in nevredno je bilo njeno srce. (Dalje prihodnjič.) NAROČITI SI DNEVNIK | PROSVETA 99 Naročnina sa •MS na leto; $4t# Cook Co., 99.se as ve < lete; HH sa ) ftn četrt leta; sa Chieago In t sa teossmstvo $11. Noelov so list hi tajništvo jo: 2657 SOUTH LAWNPALE AVENUE CHICAGO 33, ILUNOIS • e e e e e t s e e e • e e e e e • • e e e e e e e e e • s e e e e • e e OGROMNI HLEBI IN DOLGE KLOBASE Francoski satirik in najznamenitejši pisatelj 16. stoletja Rabelais Franc je spisal humo-ristično-satiričen roman Gar-gantua et Pantagruel, kjer popisuje v klasičnem jeziku s šaljivo porogljivostjo in izredno domišljijo razkošne pojedine orjaka Gargantue in njegovega sina. S tem delom se je pisatelj zelo zameril duhovskemu stanu, čeprav je bii sam redovnik in pozneje svetni kanonik. Na ogromne obede popisane v tej knjigi se že spomnimo, ko beremo, da je pek Zaharias leta 1730. ob prihodu Viljema I. in njegovega sina v Draždane, spe-kel hleb, dolg 18 vatlov, širok 8 vatlov in visok poldrug čevelj (en saški vatel je 0.565 m, en škorenj Je 0.314 m). Za ta hleb je porabil pek 18 mernikov moke, poldrugo tono droži, 326 vr-čev mleka, 3600 jajc in tri funte Poslušajte v so ko nedeljo prvo In naj* starejšo jugoslovansko radio ura v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGiS, 1360 kilocycles. Vo0 jo George Marchan. muškate. Da so spekli to pogačo, so morali nalašč za to zgraditi izredno dolgo peč in jo opremiti s pripravo, s katero so spravili pogačo v peč in iz peči. In to pogačo je peljalo na posebnem ogrodju osem vpreženih konj v slovesnem sprevodu vseh draž-danskih pekov k dvornemu obedu. Ogromni nož, ki so z njim rezali pogačo, se še dandanes hrani v Draždanih. Nekaj manjših, a še vedno precej velikih, je bilo osem hlebov in šest prest, ki so jih spekli peki v Koenigsburgu na Pruskem. V ta namen so porabili 12 mernikov moke. Leta 1601. so jih nosili peki za Novega leta dan skozi omenjeno mesto. Istočasno so pa nosili mesarski pomočniki. bilo jih je 105, 900 funtov težko klobaso, ki je merila 1005 vatlov. Za to klobaso so uporabili 180 prekajenih gnjati in 18 in pol funta popra. Nato so peki in mesarji skupno pojedli hlebe, preste in klobaso. N^ko drugo poročilo ve za drugo ogromno klobaso. V Nue-rnbergu so napravili mesarji 1. 1614. iz 183 funtov slanine in svinjine in 20 funtov popra klobaso, flolgo 493 vatlov. Meriti bi sicer morala 500 vatlov, toda petim mojstrom, ki so klobaso pripravljali, je počilo črevo, preden so dokončali delo, zato so jo morali skrajšati za sedem vatlov. Ce je Nemčija bila, (danes seveda ni) dežela klobas, je pa Anglija bila dežela pudingov. 18. avgusta leta 1864. so pripravili puding, težak nad 700 kg. Zanj so uporabili 1500 kg rozin, 150 kg grozdink, 125 kg sladkorja, 100 kg obistne maščobe, 50 kg citronata, 4500 jajc, 10 steklenic ruma in 15 kg dišav. Ker niso imeli tako velikega prtiča, so zavili vso zmes v jadro, namazano s 25 kg masla, položili jo v kotel iz najfinejše bele pločevine in šele to pločevino v velik kotel. Polaganje se je vršilo s škripcem. Puding se je kuhal pet dni in pet noči, zaužili pa so ga v petih četrtih ure. Precejšnjo težo je imel sir, napravljen iz mleka 750 krav. Ta sir je dobila angleška kraljica Viktorija v dar ob priliki svoje poroke leta 1840. Dvomimo, da smo s tem član-čičom ustregli bralcem ker prav gotovo ni v tej povojni dobi kdo ve kako_simpatično pomanjkanje in draginja. Iz Mmo De Gasperi: "Le na desno se držimo! To je zanesljiva pot!" Glas ljudstva "Mi v to stran vam ne sledimo, ker tam čaka vas — bankrot!" Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN snd SURGEON S724 WEST SSth STREET Tel. Crawford ttlt OFFICE HOURS: l:St te 4 P. M. (Except Wed., Sat. and Sun.) i:St to !:te P. M. (Except Wed., Sat. and Sun.) ttlf Se. BMfswar Ave. Tel. Crawford Mil If se aaswer — Call Aaatla UN Julia Parkel piše Ijos Angeles, Calif. — Obljuba dolg dela, kaj ne, tovariš Zaje? Vseeno, bolje tudi pozno kot nikoli. Uredniku sem namreč obljubila, da bom v Proletarcu opisala nekoliko o svojem potovanju iz lepe Californije v Milwaukee in v Chieago. S tem sem se sicer precej zakasnela. Vzelo mi je par dni, da sem se nekoliko odpočila. V tem času je pa moj Jože dobil počitnice, pa sva šla spet z njim okrog. Obiskala sva tudi Fontano, kjer sva se ustavila par dni. S tem pisanjem bi morda še odlašala, ako bi me mož ne priganjal. in pa novi naročniki, o katerih sem mislila, da jih moram omeniti. Kajti na tem potovanju agitacije za Proletarca nisem pozabila. V Fontani smo se slučajno srečali z Nick Pahorjem iz Las Vegas, Nevada, ki je prišel sem na obisk k svojemu sorodniku Albertu Hrastu. Vsi smo bili veseli snidenja, posebno ker smo vsi nekdanji Milwaucani, pa smo prišli skupaj v tako oddaljenem kraju. To, da je Albert Hrast naročnik Proletarca, sem vedela. A dvomila sem, da je Nick, pa sem ga hitro vprašala, da bi se naročil, češ, ako ga ne bom, me bo John Pečnik prehitel. (Bili smo namreč zbrani na njegovem vrtu in on je zastopnik Proletarca v Fontani.) John mi menda ni zameril te naglice (krfjne, da ne, John?) Ni bilo nikakega truda. Nick Pohar se je takoj naročil za celo leto. Ako bi bilo več takih, pa bi list ne bil v težavah. Upam da mu je list všeč in da ga bo priporočil tudi drugim rojakom v Las Vegas. Po vrnitvi v Los Angeles sva poskusila z Josipom svojo srečo tu in tako spet dobila novega naročnika. On je Peter Brecko. Imam namen dobiti tu se enega, ki se bo gotovo naročil. Ko ga dobim v roke, mi ne uide. Sedaj pa nekoliko o mojih obiskih. Zaželela sem si po sedmih letih spet videti moje stare prijatelje in se odločila, da grem na NE ČAKAJTE, - da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa» izvršite svojo obveznost napram listu. : BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD Tol. 20-SG1 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. pot. Milwaukee je moj nekdanji dom z mladih let. Čeprav sem tu v Califomiji že enajst let, na Milwaukee se zmerom spominjam. Namreč prijateljev in prijateljic v tem wisconsinskem mestu. Seveda, naj prvo sem morala dobiti dovoljenje od svojega mo* ža, kar ni bilo težko, dasi sem pričakovala ugovarjanje. Ker je kar hitro privolil, mi ni bilo všeč. Rajše bi videla, da bi mi branil. Saj veste, sem pač sebične. Ko ni ugovsrjsl, sem si mislila, glej ga no, saj je kar lahko brez mene! A on je bil pač drugega mnenja. Hotel mi je ustreči. Tako je prišel dan odhoda. Zabičil pa mi je v slovo, da ne ostati dalj kot en mesec na poti. A moje potovanje se je zavleklo na celit pet tednov. Sem si mislila, saj bo morda zopet sedem let preteklo, predno bom šla znova z doma. V vlak sem se vsedla zvečer in po 39 urah sem bila v Chicagu, par ur pozneje pa že v Milwaukeeju. Zelo sem bila vesela videti mojo sestro Mary Evanich in njena otroka kakor tudi vse moje številne prijatelje. Rada bi jih tu po redu omenila, a bi vzelo preveč prostora. Iskrena hvala jim za gostoljubnost in prijaznost. Posebno Puncerjevi družini in drugim, ki so me vozili po mestu. Povrnile jim bom, ksdar pridejo v Los »Angeles. (Kaj pravita k temu Puncar in Ančka?) Tako so bili vsi prijazni z mano, da je čas vse prehitro potekel. Ne vem zakaj, a bilo mi je težko ločiti se od te prijateljske družbe in sestre in ob slovesu, ko je bilo čas reči "good bye", so me zalile solze. "Morda se vidimo zadnjič," sem si predstavila. Nismo več mladi in potujemo le red koma, ker finančne razmere ne dopuščajo, da bi šel človek na pot po mili volji. Tako sem se s tega slovesa v Milwaukeeju kislo držala skozi do Chicaga. A tam sem se spet hitro opogumila, ko zagledam Katko Hrvatin in novo znanko Tončko Zavrl. Zraven pa me je še presenetil gl. predsednik SNPJ Vincent Cainkar. Potem je nas vse odpeljal na Katkin dom, kjer sta s Tončko pripravile fino večerjo. Tam sem ostala dva dni. Vsem trem iskrena hvala—Katki, ker ker mi je tako lepo stregla, Tončki, ki je tudi imela stroške z manoj in g. Cainkar ju, ki nas je vozil po Chicagu ln mi razkazal zanimivosti tega mesta. Peljal nas je tudi v urad SNPJ, kjer sem se seznanila z vsem štabom in vsak je imel prijazno besedo zame. Od tam smo šli pa v Slovenski delavski center. Tam sem se seznanila osebno z upravnico Ano Beniger, ki je prav prijazno dekle. In seveda z urednikom Frankom Za j com, ki je nam razkazal ves Center in nato še hladilnico kluba v tako-zvanih spodnjih prostorih, kjer streže gostom mladi Arley Bo-žičnik. Tu se mi je še najbolj dopadlo, da sem nenadoma postala Članica kluba. Tu smo začeli tudi nekoliko debatirati, kot je pač običaj v takih prostorih. Še danes si mislim, le čemu sem se temu zlomku (uredniku) toliko zamerila, da mi je naložil kvoto, koliko novih naročnikov moram dobiti. ' Da si ostaneva v prijateljstvu, in ds ga razveselim, sem poskusila in uspeh je povoljen, ali ne, t. Zaje? (Seveda je, hvala za ves tvoj trud in lepe besede!) Od tsm sem se zopet morala posloviti ker čas je prihajal za odhod. Na postajo nas je zapeljal V. Cainkar, kjer je bila tolikšna gnječa, da si še v roko nismo mogli seči, in že sem bila v vlaku. Teko se je moj obisk v vseh ozirih dobro obnesel. Torej še enkrst, vsem v Milwaukeeju in v Chicagu najlepša hvala! * . Sedaj bi pa rada omenila, da me zelo zanimajo razprave kako pomagati temu listu, ds gs ohranimo. Z mojim možem raz-motriuava, kako bi ga finančno podprli, da mu zasiguramo izhajanje. In to v enaki obliki kot jo ima sedaj. Zmanjšanje bi mu škodovalo posebno v agitaciji. V prid lista je bilo podsnih že precej priporočil, s še vse pre* malo. Zelo vzpodbudni apeli prihajajo od Joško Ovna, in od našega kalifornijskega soseda 'Big' Tonyja, pa od Anton Shularje in drugih. Midva sva torej zato, da Proletarec ostane tak kot je. In obdrži si naj angleško stran, ker v nji je vedno kaj koristnega za nas in za mlajše čitatelje. Zelo mi je všeč roman na tretji strani. Kar se pa ponatisko-vanja tiče, je tega včasi res preveč. A jaz bi to prepustila uredniku v razsojanje. Naročniki in vsi drugi ljubitelji dobrega in zdravega čtiva, ki ga nam nudi Proletarec pa vedite, da je njegov obstoj odvisen samo od nas. Ako. ga bomo gmo-tnp podpirali, ga bomo imeli. Torej pridobivajmo mu novih naročnikov in vsak nov naročnik naj bi tudi dobil enega novega, pa bo število čitateljev raslo. Vsa čast tistim, ki prirejajo listu v korist razne prireditve in mu s tem pomagajo kriti stroške. Zal, da mi, ki smo daleč proč, nimamo takih priložnosti, razen da tu pa tam potisnemo kak "copak" v tiskovni sklad. Ampak to je malenkost napram onim naporom, ki jih Pro-letarčevi naročniki organizirano vrše. Sedaj pa končam, da se vam preveč ne zamerim. Julia Parkel. Zvoza mod Bolgarijo in Jugoslavijo V pogajanjih v juliju, ki so bila zaključena v pričetku avgusta, sta Jugoslavija in Bolgarija oznanila prvo resno vzajemno pogodbo med njima. Bolgarsko vlado je na pogajanjih v Beogradu zastopal njen premier, bivši tajnik kominterne, Giorgi Dimitrov, jugoslovansko pa maršal Tito. Skupno z ekonomskimi in drugimi veščaki so zasnovali načrt, ki ima za svoj smoter spremeniti ti dve deželi v enotno gospodarsko telo. Zato se predvideva v tem načrtu skleniti med Bolgarijo in Jugoslavijo ekonomsko unijo, kot jo je Jugoslavija sklenila že prej z Albanijo, in v političnem ozi-ru pa združenje teh dežel v balkansko unijo. Mirovna pogodba, sklenjena med zavezniki in narekovana Bolgariji, določa, da mora slednja plačati Jugoslaviji $25,000,-000 vojne odškodnine. Jugoslavija je sedaj Bolgariji na tej konferenci sporočila, da ne bo od nje tirjala nikake vojne odškodnine, torej ji ves omenjeni znesek oprosti. V Chicagu so porabi tudi mnogo vodo Chicago slovi vsled marsičesa, n. pr. vsled obilice salu nov, ker tu si ga lahko ustanoviš kjerkoli, razen v restriktnih predelih, samo če imaš denar za licenco. Zato je salunov ponekod kar po pet na enem bloku in tudi več. Vendar pa v Chicagu popijejo tudi mnogo vode, in seveda, uporabljajo jo tudi v druge koristne namene. Davek za uporabo vode v tem mestu je znašal v prvih sedmih mesecih tega leta $9,780,557, ali $252,569 več kot v isti dobi lansko leto. Ker ta pristojbina ni bila zvišana, pomeni, da smo vzlic dolgotrajnemu deževju še vseeno porabili toliko več vode kakor lani. Samo podražitvo Ze jeklarskim trustom je pri-šls korporacija General Motors, ki je cene svtom in drugih spojih izdelkov zvašala od dva 4o šest odstotkov. Izgovsrjs se na inflacijo. -.- Ako verujete v poslanstva "Proletarca', priporočajte ga snancem In prijateljem v fitev ob vsaki priložnoati. za učne tiskovine vseh vrst n po zmernih cenah se vedno OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO 4 ADRIA PRINTING CO. Tek MOHAWK «7t? 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL PROLETAREC SE TISKA PRI NAS PtOtfYARIC VELIKA TROJICA Ko je Edison umiral, so nekateri časniki razpravljali o tem, kako bi bilo, če bi lepega dne zginili s sveta vsi njegovi izumi. Svetovna civilizacija bi bila na . mah spet hudo siromašna. Pozabili pa so listi v svojih razmišljanjih pristaviti, da bi bila za svet Še neprimerno hujša izguba, če bi poleg Edisonovih izumov čez nod zapravili tudi plodove, ki sta jih dala svetovni civilizaciji in tehniki velika jugoslovanska izumitelja Nikola Tesla in Mihajlo Pupin. Nad tisoč patentov si je pridobil Edison s svojimi izumi. Pot tega velikega izumitelja je bila značilna za vzpon nadarjenega mladeniča v dobi, ko je bila Amerika še vsa mladostna, polna kipečih sil. Pred sto leti, U. februarja 1847., se je rodil Edison v mestu Milanu v državi Ohio. Bil je sin siroma-' šne, priseljene družine in je moral že s 7 leti prispsvati svoj zaslužek za vzdrževanje. Po vlakih je prodajal okrepčila in časnike, v zapu£5enem vagonu si je . uredil tiskarnico in izdajal svoj list, dobil je nato službo telegrafista in začel študirati; še " zlasti se je bavil z električnimi THOMAS EDISON s svojo prvo žarnico. aparati in se trudil za izboljšave. Leta 1869. si je pridobil prvi patent za nekakšen glasovalni aparat, s katerim so znatno skrajšali prištevanje glasovnic pri volitvah. Nato se mu je obneslo brzojavljanje dveh brzojavk po eni sami žici. To je bil pričetek njegove slave. Od 1871. do 1876. je bil vr-" hovni nadzornik Law Gold Ini-ciator Company v New Yorku in je uvedel mnoge izboljšane električne aparate lastnega sistema. Leta 1874. je ustanovil svojo tovarno za telegrafske a-parate, ki jo je pozneje opustil, pač pa si je v parku Melno pri New Yorku uredil velik laboratorij, v katerem je v desetih letih dosegel velike izume, na področju elektrotehnike šibkih in močnih tokov. Sestavil je fo-nograf, izboljšal dinamo in izumil žarnico. Zgradil je prvo eletrično železnico na čikaaki razstavi (1884), na kateri se je že v prvih 13 dneh prepeljalo 2?,000 oseb. Ko si je uredil v Orangeu v državi New Jersey nov velik laboratorij, je izboljšal med drugim kinematograf, ki ga je bil, izumil Francoz Lumier. S tem laboratorijem je nerazdruino zvezano veliko število izumov v elektrotehniki. Tu je Edison sestavil okamulator in tu je skušal proti koncu življenja pridobivati umetni kavčuk. Dokončno slavo je žel na svetovni energijski konferenci 1930. v Berlinu, ki se je sam ni udeležil, pač pa jo dal na njej predvajati govoreči film, ki je prikazal nastanek njegovega največjega izuma — električne žarnice. Umrl je 18. oktobra 1931. ob 15:24 v 85. letu in radio in brzojav sta bliskovito raznesla po svetu vest o njegovi smrti. Na vsakem koraku srečujemo Edison o ve izume. Odkar je leta 1879. zagorela prva žarnica s svojimi tankimi žicami, se mesta kopljejo ponoči v lučih. Vsakovrstne priprave lahko združimo z električno lučjo. Po velikih mestih vozijo elektromobill, ki jih žene električna energija, shranjena v lahkih Edisonovih akumulatorjih. Tramvaji vozijo po mestnih ulicah. Edisonov gramofon je pripomogel k velikanski popularizaciji glasbe. Kinematografi večer za večerom privabljajo množice gledalcev in jim nudijo poleg zabave tudi mnogo proavete. Pa saj je na tisoče reči, s katerimi ae je bavil Edisonov obsežni duhnn bolj ko napreduje človeštvo, večja je vrednost njegovega dela. Proti koncu svojega življenja je mnogo razmišljal, kako bi z novimi izumi koristil zdravju človeštva. Ta obsežni program je odnesel s seboj v večnost. Edison in Tesla Edison je bil vseskozi praktičen Američan, ki je zrasel iz majhnega postopača v genialnega izumitelja. Pri vsej naprednosti je bil kdaj pa kdaj konservativen, kar se je pokazalo zlasti tedaj, ko je prišel 1884. v Ediso-novo električno družbo v New Yorku Nikola Tesla, ki je tam dobil zaposlitev v oddelku za izdelovanje generatorjev isto-smernega toka. V knjižici o Nikoli Tesli (1933) nam pripoveduje dr. Lavo Cermelj: Vsi Teslovi izumi, ki so se nanašali na istosmemi tok, so bili s priznanjem sprejeti. O Teslovih strojih za izmenični tok pa ni hotel nič slišati ne Edison, ne njegovi družabniki. Pa tudi ni bilo v Edisonov i družbi tedaj mesta, kjer bil bil Tasla lahko udej-stvil svoj izum. Sicer pa sta dva tako velika, a vendar tako različna izumitelja, kakršna sta bila Tesla in Edison, mogla le s težavo prebivati pod isto streho. Tesla se je kmalu osamosvojil in ustvarjal svoje velike izume. Ko je zrasla prva velika električna centrala za proizvajanje Teslovega trofaznega toka leta 1895. ob Niagarskem slapu v Ameriki, je moralo podjetje Westinghouse, ki je centralo postavilo, prestati trd boj z mnogimi in zelo uglednimi nasprotniki, med katerimi sta bila priznani učenjak in strokovnjak Wililam Thompson in — veliki Izumitelj Thomas Alva Edison. Oba sta ognjevito zagovarjala Istosmerni tok. Pa je nad Edisonom vendarle zmagal Tesla. Danes stoji ob Niagari velikanska centrala za milijon kilovatov, ki proizvaja še vedno le Teslov trofazni tok in ga razpošilja na več sto kilovrytrov naokoli. Kakor drugod po svetu proizvajajo tudi v Sloveniji vse važnejše centrale trofazni tok. Istosmemi tok se proizvaja le Še redkokje za ožje ozemlje. Tako ima Ljubljana še iz prejšnjih let generator istosmernega toka, s katerim zalaga središčne dele mesta. Luč novega človeštva Žarnica, ki jo je bil 1879. izr urail Edison, je ooatala čudežna luč novega človeštva. Toda tisti, ki je sistematično prouči 1 to vprašanje, kako bi se žarnica izboljšala, je bil Tesla. Edisonova žarnica je gospodarsko le težko tekmovala s električno obločni-co in s plinom. Teslova razmo-trivanja so postala vodi^ia za ves nadaljni razvoj električne žarnice. Tasla sam je izumil žar-nioo, ki je pri uporabi visokofrekvenčnega in visoko napetega toka gorela z eno samo vodno žico in ki je za enak učinek potrebovala neprimerno manj električne energije kakor Edi-lonova žarnica. Na temeljih Teslovih ugotovitev pa so drugi gradili dalje: od občutljive in razmeroma drage Edisonove žarnice s ogljeno nitko, do trpežna poluvatske žarnice z wol-framsko nitko, ki jo je leta 1906 Izumil Fran jo Hanaman, poznejši profesor na zagrebškem vseučilišču. Pirptn Izpopolnjuje Teslo Veliko skrb je Tesla posvetil nadvse važnemu vprašanju prenosa visokofrekvenčnih tokov. Spoanal je, v čem so težave pri prenosu po žicah in je kazal tudi smer, v kateri je treba iskati rešitev. A rešitev sama'je bila pridržana drugemu Jugoslovanu, EDISON TESLA PUPIN elektrotehnike na profesorju univerzi Columbia v New Yor- ku Mihajlu Pupinu, ki je prav' razvoj elektrotehnike. Pupin je tako kakor Edison in Tesla zra- »el iz naj skromnejšega fantička v velikega izumitelja. Njegova knjiga "Od pastirja do izumitelja", ki jo imamo tudi v slovenskem prevodu, je bodrilno in mamenito delo. Mihajlo Pupin, ki mu Slovenci dolgujemo za- hvalo, da »je po prvi svetovni vojni reAil naš krasni gorenjski kot z Bledom pred grabežljivo roko imperializma, je z Edisonom in Teslo tisti tretji velikan, ki mu gre zahvala za današnji omogočil telefonijo in telegrafi-jo na velike razdalje. Tesla pa je posvetil svoje na dal j ne poizkuse prenosu električne energije brez žičnega voda. Postal Jt ust vari tel j radiotehnike. Is "Tovariša". Sloventyi sprejela zakon o ogromnem petletnem gospodarskem pisat Zidarsko dela vseh vrst VAM NAJCENEJŠE IZVRŠI JOHN PODGORNIK bricklayer contractor and tuckfointer 1213 So. 51st Court, CICWO, ILL % + Telefon OLYMPIC 7MS J u Dne 7. julija je Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije soglasno sprejela zakon o petletnem gospodarskem planu, ki bo v letih 1947-51 bistveno spremenil karakter naše stare domovine v vseh panogah njenega bodočega razvoja. Izčrpni zakon predvideva o-gromne zneske kapitalnih investicij za dvig industrijske proizvodnje, za razvoj in okrepitev slovenskega kmetijstva, prometa in trgovine, za zvišanje produktivnosti dela in povečanje narodnega dohodka ter za preureditev prosvetne politike in povečanje kulturnega razmaha v vseh potezah narodne izobrazbe. Zvezna skupščina Federativne ljudske republike Jugoslavije je že prej sprejela načrt za petletko, ki vsebuje program za podvig industrije, elektrifikacije, gozdarstva in proizvodnjo rudnin federalnega ali zveznega značaja. Posamezne rupubli-ke pa so sprejele svoje zakone o petletki, ki se nanaša bistveno na vse faktorje, ki so republiškega in ne zveznega značaja. Zvezna vlada FLR Jugoslavije bo v teh petih letih vložila za realizacijo petletnega - gospodarskega načrta ogromno vsoto pet milijard petstopetdeset milijonov dolarjev (5,550,000,000), ali 277 in pol milijarde dinarjev. Ta znesek tudi v Ameriki ne bi bil mačkine solze! Slovenija sama pa bo v letih 1947-51 investirala iz lastnih sredstev v celoti 12 milijard 684 milijonov dinarjev ($253,680,-000), od tega pa 3 milijarde 744 milijonov samo za industrijo, elektrifikacijo in rudarstvo ter 450 milijonov za stanovanja v industrijskih krajih. S to vsoto bodo modernizirali, .racionalizirali in specializirali tovarne ter koncentrirali manjše naprave. V kovinski industriji bo zgrajena nova tovarna za vodne turbine "Litostroj", novo tovarno za kolesa (biciklje), novo tovarno za izdelavo pisalnih strojev ter novo tovarno za optične instrumente. V kemični industriji se bo zgradila nova tovarna za formalin, nova tovarna za peroksid, nova tovarna za plastične izdelke, noVa tovarna za organske barve za tekstilno industrijo in nova tovarna za tesnila (Donit). V živilski industriji bo zgrajena nova tovarna za konzerviranje mesa in nova tovarna za izdelavo bonbonov in keksov (cookies). V usnjarski industriji bo izgrajena nova tovarna za usnje ter tovarna za čevlje. Gradbena industrija bo dobila nove opekarne, nove apnenice in razširila že obstoječe. Plan nadalje določa nove tovarne za stavbno mizarstvo, za pohištvo in umetnih lesenih plošč (wood veneers), nadalje za volnene izdelke in papir ter več novih manjših hidrocen-tral in preko 2000 kilometrov daljnovodov ter električnega omrežja. Slovenija se v poljedelstvu ne mora niti primerjati z bogato Vojvodino, vendar pa nudi obilo možnosti, ki jih skrben gospodar vse izkoristi. Petletni program Slovenije si je postavil na važno točko narodno kmetijstvo (na primer gojitev krompirja, vinogradov, sadja itd.), in daje največjo važnost živinoreji, mlekarstvu in sirarstvu, reji ovac v visokih planinah itd. Slovenija je svoje vrste ozemlje, kl ima pri rod ne pogoje za drugačno gospodarstvo, kakor na primer Vojvodina ali Mace donija ali črna gora. Petletni gospodarski načrt izvrstno od govarja na vprašanja, katere so tiste prednosti in ugodnosti, ki jih kaže gojiti v Sloveniji, posebno in v nekaterih se bi naj bolj izpopolnila gospodarska celota zvezne Jugoslavije, pa hkrati proizvajati največ od možnega na slovanskem republiškem ozemlju. »< Petletni ; gospodarski vsebuje tudi last vtlevažnih točk, ki sev bavijo s prosvetno politiko. Točka (1) govori o re-organiziranju vzgoje predšolske mladine in zlasti pri industrijskih podjetjih, proizvajalnih, zlasti kmečko obdelovalnih zadrugah oanovati in organizirati domove igre in dela, ki bodo sprejemali pred vsem otroke zaposlenih mater, Druga (2) točka govori 0 izpopolnitvi slovenskih šol, o uvedbi sistema, ki bi v maksimalni meri omogočil učencem normalen prehod iz nižje na naslednjo višjo stopnjo. Sedem letna šolska obveznost je v Sloveniji že izvedena, vendar pa je nastala neka praznina, ki otežuje prestop iz nižjih v višje šole zaradi različnosti niva izobrazbe med osnovnimi šolami na deželi in nekaterih mestih in večjih krajih. Zato predvideva plan novo rajonizacijo šolskih okolišev, kar se bo upoštevalo pri gradnji in obnovi šolskih stavb, kamor bo investiranih 441 milijonov dinarjev. Nov Šolski načrt bo nudil 75% slovenske šoloobvezne mladine tisto stopnjo izobrazbe, ki enači nižji gimnaziji. Leta 1939 je posečalo v. Sloveniji nižje srednje šole 19,438 dijakov. Novi načrt predvideva v letu 1951 skoraj 50,000 dijakov. Število absolventov (graduirancev) nižjih gimnazij in sedemletk se bo dvignila od 2467 leta 1939 na 15,000 leta 1951. Tem dijakom bo možno nadaljevati študij na višji gimnaziji in jim bo zagotovljen prehod na univerzo. Sedanja vrzel med osnovnimi in nižjimi šolami bi izpopolnila tudi večerna gimnazija in posebna delavska fakulteta, ki bo nudila zlasti delavski mladini dostop na univerzo. V stari Jugoslaviji otroci revnih staršev niso imeli prilike do višje izobrazbe. Nova Jugoslavija pa je vse take in podobne razlike izenačuje. Načrt za preobrazbo prosvetne politike tudi predvideva organiziranje in sistematiziranje slovenskih strokovnih šol ter strokovnih tečajev, ki bodo vzgojili novih 45,000 kvalificiranih delavcev ter ustanovitev strnjenega pouka v trimesečnih šolah za učence v gospodarstvu. Za šolanje nižjih srednjih strokovnih kadrov je določena invest icija 335 milijonov dinarjev in vključuje poleg industrijskih in gospodarskih šol tudi srednjo tehnično šolo ter izpopolnitev srednjih gospodarskih, kmetijskih, zdravstvenih in strokovnih šol. Četrta točka v petletnem planu za prosvetno politiko določa 237 milijonov za izpopolnitev slovenske univerze v Ljubljani. Načrt predvideva novih 2100 višjih strokovnih kadrov, gradnjo novih institutov in laboratorijev, zboljšanje obstoječih fakultet ln ustanovitev novih (gospodarske, poljedelske, oddelek za farmacijo itd.). Peta (5) točka petletke odpira široko perspektivo slovenski znanosti, ki nudi veliko tehnično oporo celotnemu programu gospodarskemu in industrijalnemu podvigu dežele, obenem ugotavlja najbolj ekonomične načine za pridobivanje in predelavanje domačih surovin itd. Znanstveni delavci so že pričeli zbirati gradivo*ta dia-lektološko, topografsko in umetnostno zgodovino, kakor tudi dela posameznih ftloloikih komisij (jezikoslovcev) sa izdajo: Slovarja slovenskega jezika, terminološkega slovarja — splošnega in za posamezne stroke — Topografskega (zemljepisnega) leksikona, Biografskega (živi jen je-pisnegs) leksikona Itd. Terminološki slovar bo tudi sa nas v Ameriki velike vrednosti, ker nam niso znana slovenske ena-čice rasnih strokovnih in teh ničnih besed, imen in israaov. Šesta točka tega dela petletke določa investicijo 80 milijonov za kino na način, da bo prišel po en projektorski aparat na 10 tisoč prebivalcev, 88 milfjotoov nove 20-kllovatne oddajne postaje v Ljubljani in prQizvodpjq zadostnega števila rfcdiosfire-jemnikov za sleherno vas, tovarno solo itd. V Ljubljani bo dograjena moderna galerija, narodni muzeji bodo urejeni po modernih principih, na Ljubljanskem gradu bo ustanovljen muzej narodno osvobodilne borbe, dalje državni arhiv, prostori za umetnostno akademijo in pričela se bo graditi nova opera. "Stara Jugoslavija in fašistična okupacija sta pustili Slovencem težko dediščino," je iz-jsvil minister za Industrijo LKS. "Fašisti so nsm najboljše stroje in instalacije odpeljali. Ne samo nekatere stroje in instalacije, celo cele tovarne so izpraznili in odpeljali v razne okupirane države. V stari Jugoslaviji, kjer proizvajalna sredstva niso bila v rokah ljudstva, se industrija ni gradila načrtno, niti ne po enem sistemu. Če so gradili tkalnice, niso gradili predilnic; če so gradili kemično tovarno, niso upoštevali surovinske baze. Niso upoštevali lokacije tovarn, ampak so jih postsvljali tam, kjer je bila cenejša delovna sila itd. Pri gradnji industrije niso upoštevali tega, da bi gradili tovarno za izdelavo predmetov, ki ,jih ljudstvo potrebuje. Naloga industrije je bila samo ta, da ustvari njenim lastnikom divi-dende in visoke dobičke ne glede na to, ali trg njihove izdelke potrebuje ali ne. Ko pa tovarne niso več delale dovolj dobička, so snižavali plače in reducirali delavce. Kapitalisti, ki so bili po večini inozemci, niso gradili modernih tovarn, niti jih opremili s modernimi stroji, temveč s stroji, ki so jih izrabili ie v lastnih državah, kjer zaradi konkurence in višjega standarda delavcev niso več dajali dovolj dobičkov. S pomočjo korumpiranih ministrov in uradnikov na visokih državnih položajih so si zavarovali produkte njihovih to-varen s visokimi carinami ter druge ugodnosti..." Petletni načrt Slovenije v okviru petletke zvezne vlade jo postavljen tako, da bo modernizirana obstoječa in novo zgrajena moderna industrija po izvršitvi načrta predstavljala velik del jugoslovanske industrije, ki bo že večji del sposobna samostojno, brez tuje pomoči izvršiti popolno industrializacijo in elektrifikacijo naše stare domovina. % St milijonov dolarjev (!) sa Ljubljano Ne upoštevajoč investicije, ki jih bo v letih 1947-51 vložila za podvig gospodarskega stanja zvezna vlada v Beogradu, bo na območju Ljubljane v tej dobi investirano 4 milijarde dinarjev ali po sedanji uradni valuti 80 milijonov dolarjev. Za industrijo bo šlo 1300 milijonov, za uni-verzitetne, znanstvene, kulturne ter gospodarske ustanove 1041 milijonov dinarjev, za 3,-300 novih stanovanj in komunalne naprave 1200 milijonov, za drage zgradbe, zdravstvo itd. 400 milijonov dinarjev. 2e letos se gradi v Ljubljani 400 sodobnih stanovanj. Če bi postavili vsa ta stanovanja v en blok, bi predstavljala trinad-stropno (po ameriško štirinadstropno) stavbo, ki bi segala od Kongresnegs trga do glavnega kolodvora. To pa je le ena osmina petletnega načrta. Ljubljanski vodovod je bil Sajen pred 50 leti in krije le % dnevne porabe. Po petletnem planu se bo kapacitet petkratno povečal in položenih bo 4? kilometrov novih vodov. Proizvodnja ljubljanske mestne plinarna aa bo podvojila ln sicer na 4 milijone kubičnih metrov pitna v letu 1951, kar bo precej zmanjšalo porabo drv ta kurjavo. Za preureditev in modernizacijo kanalskega omrežja (sewer system) se bo leta 1949 pričela gradnja novega ogromnega odvodnega kanala proti Polju in bo trajala več let. Izboljšan bo tudi prevozni promet na tramvaju za 150%, od Ježice do Ljubljane bo pa uveden trolej-busni promet. Položeno bo lio tisoč kvadratnih metrov raznih cestnih tlakov, 35 tisoč kvadratnih metrov asfaltnih hodnikov, postavljenih bo 4500 novih električnih cestnih svetilk. Ljubljana bo štela leta 1901 preko 120,000 prebivalcev, vsled česar bo treba še 2000 na-daljnih novih stanovanj, večje število novih nasadov in parkov, kopališč in pralnic. Tudi klavnica bo moderniziran* na noto bo »grajena modeWis pekama Izdeluje širokopoteznl načrt, po katerem se bo izgi*d mesta v desetletjih bfctv*no spremenil Z graditvijo palače Ljudske sktkpščfoe rta ^roitoru sedanje- S a velesejma, z graditvijo mo-ernega stadiona in Šole za fiz- kulturo, palače poštne direkcije in drugih stavb, posebno Še z uraditvijo osebnega kolodvora v drugi petletki se bo središče me- ita vidno pomaknilo proti severu. t (Sans Noturalizsdjskl Izsledi v Zid. državah Koliko tujerodcev zdaj ž&e- je razumljivo, ako se pomisli, čih v tej dečeli in od katerih skupin med njimi je pričakovati največ bodočih državljanov ali prosilcev za državljanstvo? Ameriška naseljeniška služba je skušala najti primerne odgovore na ta vprašanja v svojem nedavnem pregledu, ki je objavljen v njenem Mesečnem pregledu (Monthly RevieW). Ker od leta 1940, ko je bila izvedena registracija vseh tuje-rodcev v deželi, ni bilo popolnega pregleda števila nedržavljanov, je naseljeniška služba pri svojem pregledu objavljenem v Sej omenjenem mesečniku ra- la za podlago številke izza leta 1940, katere kažejo, da smo takrat imeli v Zed. državah ter priključenih teritorijih 5 milijonov tujcev, torej prebivalcev nedržavljanov. Od tega števila jih je hilo 4,890,000 na kontinentalnem ozdmlju Zed. držav. Ti nadržavljani prihajajo iz 60 različnih dežel na svetu, vendar je pretežna večina (okrog 71% predstavljala le majhno skupino dežel in to predvsem dežele Velike Britanije, Italijo, Nemčijo (vključivši Avstrijo), Poljsko, Mehiko in Sovjetsko zvezo. Ob času registracije v letu 1940 je večina teh tujcev živela v Ameriki že dolgo vrsto let. Nekaj nad polovico jih je prišlo sem že pred letom 1915, nekaj nad četrtino se jih je priselilo med leti 1920-1930 in ostali so prišli kasneje po 1930 letu. Naši tujerodni nadržavljani so povprečno že starejši ljudje, raztreseni po vseh drŽavah Unije, a največ jih je najti v državah ob Atlanski obali ter pacifiškem obrežju, kot tudi na srednjem zapadu, kjer je industrija in pa v državi Texas. Po cenitvah naseljeniške službe je bilo koncem junija lani v deželi kakih 3,054,000 nedržavljanov tujerodcev. Torej 1,836,-000 manj nego 1. 1940. Te pa zato, ker je tekom te dobe umrlo približno 350,000 naših tujerodcev nedržavljanov, dalje jih je veliko Število zaprosilo med vojno za državljanstvo, aty> se k temu prišteje še one, ki so med tem časom zapustili deželo in one, ki so bili deportirani, tedaj je jasno, da se je število znatno skrčilo. Dobili pa smo med to dobo petih let in pol dotok 254,-000 novih naseljencev, kar nam dopolnjuje že precej znižane številke tako, da imamo po vsem vidiku še vedno nad tri milijone tujerodnih nedržavljanov v naši sredi. , Kateri od teh treh milijonov tujerodcev bodo po vsej priliki postali državljani? Pisec tozadevnega pregleda in študije na-s^ljeniske službe pravi, da bodo tekom prihodnjih nekaj let do* bivale državljanstvo predvsem neveste naših bivših vojakov. One imajo to prednost, da so poročile državljane in jim ni treba čakati pet let preden morejo vložiti prošnjo za državljanstvo — to store lahko že po dveh le-Ith bivanja tu. Tudi razseljene osebe pripuščene v to deželo se navadno malo oklevajo in kmalu zaprosijo za prvi papir, kar da so imeli v vojni težke pre-iskušnje in so ostali brez domovine. Kolikor se tiče 2,800,000 onih naših tujerodnih nedržavljanov, ki so prišli sem pred mnogimi leti in ki so se kot tujci registrirali 1. 1940, je pričakovati, da se bo njihovo število stalno krčilo naravnim potom. Med njimi je veliko že priletnih ljudi, ki polagoma izumirajo. Odkar je minila vojna ni več med temi ljudmi veliko volje do zaprosit-ve državljanstva in naseljeni-ško-naturalizacijska služba meni, da mnogi med njimi, ki so med 60 in 65 leti starosti, sploh ne bodo postali državljani. Precej novih državljanov pa bomo najbrže dobivali v bodočih letih ob naši južni meji, kjer imamo mehikanske priseljence . Sicer pa se ti naseljenci malo poslužujejo naturalizacije, in dasi je ena funkcija naseljeniško-natu-ralizacijske službe, da daje spodbudo k vzgoji za državljanstvo, najbrž za enkrat ne bo mogla mnogo storiti za spremembo te situacije. Kongres je reduciral nakazila naseljeniškega urada in l tem omejil polje njegovega delovanja z ozirom na vzgojo za državljanstvo kot tudi iz vidika delovanja urada v splošnem. FLIS. NOVA MEODA ZA ZDRAV-LJENJE TUBERKULOZNEGA MENINGITISA V Moskvi so z lepim uspehom preizkusili zdravljenje tuberkuloznega meningitisa. — Zdravljenje se vrši po metodi akade-mičarke Line Sternove. Dočim ameriški zdravniki pri zdravljenju te bolezni uporabljajo novo zdravilo v izdatnih dozah, je Sternova napravila korak v o-bratno smer/ to je, začela je streptomicin vbrizgavati v majhnih količinah v posamezne dele možganov, neposredno v živčne centre obolelega tkiva. Metoda se je pokazala uspešno v dvajsetih primerih zdravljenja, kjer so bolniki ozdraveli in okrevali. Nasprotja se združujejo in iz različnega nastaja najlepše soglasje—Heraklit. DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK k*jttka, s poljudnimi navodili kako postati AMERIŠKI DRIAV« UAN. Poleg vprašanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljanstvo, vsebuje knjižica levil delu nokaj važnih letnic iz zgodovine Zedinjenih držav, v ni. delu pod na-slovofrn RAZNO, pa Proglas neodvisnosti, Ustavo Zed. drŽav, Linool-nov govor V Gettysburg!!, Predsedniki Zedinjenih držav in Poedine države z glavnim mestom, številom prebivalstva in velikostjo. » ■ Cm knjižici jo imo 50 coatov e Naročila sprej< Knjigarna P role ta red . SSai 8. Lawndale A venae CHICAGO 13. ILL. M za radio, vključivši izgraditvi ' lito* m regulacijo LJubljana | NAJBOLJŠA POMOČNIKA PRI UČENJU ANGLEŠČINE IN SLOVENŠČINI STA AttfcLfc&KO-SLOVENSKI BESEDNJAK Cena $5.00 ANGLESK0-SL0VENSK0 BERILO Ceno $2.00 Avtor obeh kajlf J« Da P. J. KERN NAROČILA SPREJEMA PROLETAREC 2301 SO. LAWNDALE AVE!, CHICAGO 23, ILL 13 PtOlfTARfC Iz SANSovega urada 3424 W. 26th St •i Chicogo 23, HI. SANS se naj še bolj razširi po naselbinah Druga konvencija Slovenskega ameriškega narodnega sveta je med drugim ukrepala tudi o vprašanju, kako povečati, po-krepiti in zboljšati našo organizacijo ter razširiti njen delokrog na čim širše mase slovenskega priseljenega in tu rojenega naroda. Delegacija se je zavedala, da je močna, konsolidirana in čim reprezentativnejša organizacija v stanju vršiti veliko ir potrebno delo, za katerega je bila ustanovljena. Mnogokrat je bilo že poudar jeno, da je SANS ameriška organizacija ter da dela v prvi vrsti za koristi in v interesu naših lastnih rojakov in njihovi! potomcev v Ameriki ter da po tom tega dela koristi tudi našin bratom in sestram v naši star domovini. Vsi si želimo boljših, delavskih in sploh družbeni! razmer v Ameriki. V skrbi sme glede svetovnega miru, vznemirjeno opazujemo svetovno po litiko, ki sili vedno bolj nasprot novemu prelivanju krvi. Potrt in zaskrbljeni zasledujemo do mačo in našo zunanjo politiko ir se vprašujemo, ali je za dosege teh namenov pretrpel demokra tičen svet toliko krvavih žrtev' Navadni ameriški človek » ne strinja s temi razmerami in tudi slovenski Amerikanci, k mislimo pošteno in delamo od krito, se zavedamo, da pride de izboljšanja položna in do zaže-ljenih izprememb le tedaj, če st zarije borimo in zmagamo. Jugoslovanski narodi so s svojo borbo najbolj dokazali, da ni sile na svetu, ki bi premagala drža vo, koje ljudstvo je zgradile svojo moč na podlagi narodne enakopravnosti, bratstva ir edinstva. To je pokazal tudi ostali svobodoljubni svet v svoji borbi proti nacifašizmu. In \ medvojnih letih smo tudi Ame rikanci južno slovanskega pore kla pokazali, kaj lahko doseže organizirano delo, ako vlada med nami bratska solidarnost in edinstvo.-e Tako organizirano delo je treba poživeti in poostriti poaebno sedaj, ko smo po triletnem delovanju na polju pomožne akcije postali nekam utrujeni in mehkužni ter podvrženi neoprezno-sti. Druga konvencija SANSa je začrtala po svojih resolucijah in drugih zaključkih jasno pot, po kateri je treba korakati. Delo, ki nas čaka na tej poti, pa bomo lažje izvajali le tedaj, ako se vse naše podružnice vrnejo k aktivnemu delu, pridobivajo čim veeje število novih članov, se ustanavljajo nove postojanke ter še na vse druge načine pomagamo glavnemu odboru z agita- cijo v naših naselbinah. Da se >ride do večjega razmaha, je konvencija spremenila tudi gotove določbe pravil, ki bodo pri-x>mogle podružnicam razviti Mm večje gibanje. Ta pravila mo razposlali vsem podružnicam. Članarina za navadne Član« ie ostala $2.00 letno. Ker pa ne-.ateri plačujejo večje vsote, mo te razdelili v ped parne čla-te, ki plačujejo po $5.00 letno .er na častne člane, ki plačujejo letno $10.00 ali več. Samostojna podporna in kulturna društva, klubi in zbori, iarodni domovi, centralne organizacije in njim podrejena društva in federacije ter ostale gospodarske, prosvetne, kulturne n politične organizacije lahko udi postanejo člani SANSa in odružnice, ako se za vežo jo pla-evati primerno vsoto mesečno, olletno ali letno za SANSovo pravo. Dasi je sedaj že mnogo lruštev in drugih ustanov včlanjenih v SANSovih podružnicah, še vedno ostaja večje £te-ilo organiziranih skupin, ki se icer strinjajo z idejami SAtfSa, liso pa nikjer pridružena. V še te kupine so vabljene, da se nam pridružijo kot člani. Ne smelo A biti ene napredne organizirate skupine, ki bi ne bila v ukri-ju SANSa. Poleg tega določajo pravila, !a imajo priliko postati člani iANSa tudi posamezniki, ki ne oadajo v kako podružnico in ki ji plačevali svojo članarino direktno v glavni urad SANSa. Naš naslov je: SANS, 3424 W. 6th Street, Chicago 23, 111.) Za bodoče so tudi pogoji za :astopstvo na SANSovih konvencijah olajšani. Vsaka podružnica ali samostojna organizacija td. bo imela pravico do enega lelegata, ako je prispevela v nedkonvenčni dobi ne manje cot $50.00 za upravo SANSa. Pozivamo torej vse naše po-iružnice, odbornike in poeemez-ie člane, da organizirajo svojo Lastno kampanjo v svojem okro-iju za pridobivanje čim več nožih članov. Naj vas ne zastavlja lobena grožnje ali pretnja, bojazen ali malodušnost, kajti gre !a zaščito vaših lastnih intere-:ov, za katere se ne bo boril lih če drugi, ako se ne bost^ za-/zeli zanje aami. Naše naloga je, zgraditi najprvo solidarnost in xiinstvo zavednih Amerikancev slovenskega porekla in se povezati z drugimi progresivnimi ameriškimi silami in preko njih skleniti prijateljstvo z rojstnimi deželami v Evropi. Tako zgrajena sloga, bratstvo in prijateljstvo bo največji pogoj sa izgraditev svetovnega miru ter sa bratsko sožitje naše Amerike t državami, s katerimi imamo what started at anti • communism. NASA DEtELA ni prva. kl* je napovedala vojno "komunizmu in vsepovsod". 8 to »doktrino* sta pričela najprvo MnseoHni In ss ajtan Hitter. Uničila nista samo komunizma temveč vse delavsko rfbsnje. 1 In kaj so posledice? krvne vezi. To bo tudi pogoj za uravnavo naše domače in zunanje politike ter za ohranitev in reztegnitev pravic, do katerih je ameriško de lovstvo pošteno upravičeno. To je pogoj za varnejšo in srečnejšo bodočnost nas vseh. Mirko G. Kuhel. tajnik. ^▼VftffMtfftVfffffTtOffftftfftffffSffTfffffT fTVVVj 11 PROLETAREC" je v novi Jugoslaviji dobrodošel liit. V prejšnji je bH prepovedan. j : Naročite ga svojcem. Slane &50 za celo i I fcto. Pol leta 32. Noroiil« ga čitalnicam tor bralnim druitvom v vaiih rednih krajih. V starem kraju tudi žele, da jim naročite AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR ► t Stane za stari kraj $1.65. 2 lanskim letnikom pol- < t I jemo oba za $3. Dvo knjigi za tri dolarje. Tiskovni j l urad slovenske vlode želi, da poUjemo ljudem tam t čimveč izvodov Proletarca In Družinskega koledarja < W r • T <1 Ne odlaloitel Poli j i te naroČilo takoj! ^UAIMiHiiiiiiiiiuiniiiiiMIIHIIUIIIIIIIIIU Združeni narodi niso še uspeli v nobeni nalogi (Nsdaljevanje s 1. strani.) žem ps se gre za njihne oljne investicije po bližnjem vzhodu, za varnost Sueškega kanala, za nadvlado nad Sredozemskim morjem in sploh za ohranitev imperija, ki se jim nagloma krši. V tej stiski so jim priskočili na pomoč državniki naše dežele, ki je označevana v propagandi njenih nasprotnikov za najbolj imperialistično sodobno silo na svetu. Vlada v Kairu, ki je grozila s pritožbo na združene narode, če se angleška bojna sila ne umakne, se je potolažila z "emeri-šim posredovanjem". . Kairo sicer še preti, a z muslimani je mogoče "glihati" in to anglo-ameriška oljna kombinacija dobro razume. Zato so Angleži še v Egiptu — in pa ameriške bojne ladje in ameriške vojaške ter mornarične komisije v Grčiji, v Turčiji, v Saudi Arabiji in drugod tam okrog v "nam prijateljskih krajih". . Zadeva Indonezije Kot z drugimi pritožbami, je varnostni svet Združenih narodov tudi s pritožbo indoneške republike zelo površno opravil. In pa prepozno. Kajti predno je bilo sprejeto "priporočilo" varnostnega sveta Z. N., naj se z vojno v Indoneziji preneha, j§ nizozemska armada zasedla vsa važne pristaniščs, ki so bila v posesti indonežke republike, zasegla je ogromne zaloge kavčuka, sladkorja, kositra, kave in raznih drugih takih bogastev, radi katerih se kolonijalne sile prizadevajo ohraniti podjarmi je na ljudstva v suženjstvu. Nobena mala dežela v .današnji dobi ne zmore invazije brez sodeiovenje kake tuje sile. Nizozemske bi bila ob vsa svoja bogastva v Indoneziji, ako bi one bogate otoke po porazu Japonske negloma ne zasedla angleška bojna sila. A vendar je morala Anglija na pritisk opozicije v delavski stranki popustiti, a le toliko, da so Nizozemcem še ostala važna oporišča. Med tem se je vežbal velik del nizozemske armade v Zed. državah, in dobil je našo bojno opremo in naše ladje sa prevoz tu in iz Nizozemske. Ko je bilo vse točno urejeno zs napad, se Je pričela nenapovedana vojna, v kateri domačin-ska armada Indonezije ni mogla s svojimi ročnimi puškami nikamor kot se umikati kolikor je njenih vojakov živih ostalo. Kaj zmore domačinska armada, ki je brez pomoči, proti ameriškim tankom, ameriškim bombnikom, braostreinim letalom in proti drugim najmodernejšim uničevalnim areditvom! Ko je ta invazijska armada takozvane zapadne demokracije Indonezijo skoro vso znova zasedla, je nizozemska vlada pristala v "priporočilo" združenih narodov, da naj preneha "s streljanjem", a ob enem je izjavila, da "protestira", ker se Združeni narodi umešavajo v njene "notranje zadeve*'. Vlada Indoneške republike je ob enem zahtevala, da ako se sklene priporočeno premirje, naj se nizozemska invazijaska armada umakne ob enem iz vseh krajev, katere je okupirala. Dobila je oporo v varnostnem svetu Z. N. samo od sovjetskega zastopnika Gre mej ka in od poljskega zastopnika Oskarja Lan-ga. ZaStopnik Zed. držav je argumentiral, da če bi se nizozemske čete umaknile, bi to pomenilo kaos v Indoneziji. Pravi vzrok je. da so sedaj v nizozemski oblasti spet luke, in kavčuk, in sladkor, petrolejski vrelci in razna druga bogastva, ki so tam nakupičena. Zmagal je spet imperializem in kolonijalna ljudstva pa se bore na svojo roko dalje. Na svoji strani imajo vse tisto delavsko gibanje po svetu, ki je resnično delavsko zavedno in zaradi tega za mednarodno solidarnost in za vzajemno graditev miru ter blagostanja po vsem svetu. je bila odprta vsem, obsojen vsled veleizdaje nad slovaškim narodom in nad čehoslovaško republiko v smrt. Toda hierarhija v Zed. državah ga oglaša za mučenlka "svete katoliške cerkve" in zbira za spomenik, ki se mu naj ga posts vi. Tiso je bil vojni zločinec prvega reda. Ce ne bi bil. bi ga Vatikan ne pustil iz svojega zavetja in anglo-ameriška oblast bi ga ne dala nazaj na Slovaško. Toda predno je pa-jez dovolil, da se ga izroči, je satlkansko državno tajhištvo izjavilo, da se Tisa vsled njegovih "političnih aktivnosti" ne imatra več za duhovnika. Zelo slovesno sveto mašo zadušnico so imeli za obešenega Tisa na spominski dan 30. maja v Bed-iordu, O. Maševal je Cleveland-ski škof Edward F. Hoban. In tam se je na dramatičen način začelo z zbiranjem prispevkov v sklad za spomenik slovaškemu mučeniku Tisu. V odgovor na to fašistično početje ameriške hier-irhije je izdal Ameriški Slovan-iki Kongres spomenico s slikami in dokumenti, ki vsi predstavljajo, kako Je ta glavar slovaške "države" služil Hitlerju in osliču, kako se je klanjal na-i cijskim oficirjem in kako zvesto je Izpolnjeval vsa njihova in ! Hitlerjeva navodila. 'KvfeNtRg Tiso ni edini, ki ga tfkuia reakcionarni del ameri-I ške katoliške hierarhije poveli-' čevati v narodnega mučenika in katoliškega svetnika. Pbročajo, da je newyorški kardinal Spell-man zasnoval načrt za zgraditev zavoda, ki bi nosil ime zagrebškega nadškof hi *43tepmaee. Njega sodišče hrvaške republike sicer ni poslalo v smrt, toda obsodilo ga je vsled njegovega službovanja poglavniku Paveliču ter Mussoliniju in Hitlerju na dolgo zaporno kazen ob trdem delu. To je za tukajšnje visoke cerkvene dostojanstvenike nekaj nezaslišanega, ker smatrajo se za izven zakona. A svet se pač presnavlja, s čemer se bosta morala prej ali slej sprijazniti tudi škof Hoban, kardinal Spellman in drugi njima sorodni. pripomoglo popru do take pomembnosti? Prevladdje razlaga, da niso imeli kmetje v prejšnjih časih dovolj krme, niao torej utegnili prerediti svoje živine preko zime, zato so jo klali v jeseni. Da se pa ohrani meso, je bil potreben poper. Človeška hrana ni bila nekoč tako raznOliČna,"kakršna je danes, ker trgovina ni razpolagala t zadostnimi prometnimi sredstvi. Kdor je imel živino, je jedel meso, kdor je imel žito, je jedel kruh. Škatle za konzerve so bile neznane. Temeljne snovi vsakdanji hrani: škrob, beljakovina in maščobe so bile precej neokusne. Zato si je človek pomagal z začimbami. Te so lahke in nepokvarljive, dado se prepeljati na poljubne daljave, ne pomenijo za nas razkošja, marveč so nam skoraj prav tako nujno potrebne kakor sol. Celkar Ciril. Svet brez glave KOMENTARJI (Nadaljevanje s 1. strani.) oglašanje Trumanove doktrine med reakcionarci po svetu. Namen pa je ta: "Sovražniki 'komunizma' (v Sloveniji, držite se! Ko ameriška vlada pospravi s svojimi "komunisti", bo prišla vam na pomoč ter vas osvobodila iz robstva." A očividno se jugoslovanska vlada takih taktik ne boji ln gradi na podlagi svoje petletke boljšo, gospodarsko bogatejšo Jugoslavijo — ne privatnikom temveč masi v korist. Violet Thomas je bila osebno znana sicer mnogim ljudem, toda "publicitete" je malo imela, čeprav je dostikrat spremljala svojega moža Normana Thoma-sa v predsedniških kampanjah socialistične stranke ter mu pomagala urejati poŠto, odgovarjala na pisma in sploh bila je njegova privatna tajnic^ kot se take uradnice označuje po ameriško. Umrla je prvega avgusta. Delala je mnogo, vzgojile pet otrok In pomagala možu in Ob enem pa še poskušala z malo obrtjo, da bi si pridobila dohodkov za družino. Stara je bila 65 let. Thomas je znjo velikd izgubil. "Narodne brigade" v Grčiji anglo-ameriški raziskovalci ne morejo iztakniti. Sploh naši reporterji trdijo, da je bila nastala le v domišljiji propagandist grške rojaliatične vlade, katero skušamo oteti pred "komunistično" nevarnostjo z našo ir.uničijo ter z našimi dolarji. Pri "A. D.M se torej po nepotrebnem "šalili". Monsignor Josef Tiso je bil— kot smo svoječesno že poročali — v Bratislavi ,na obravnavi, ki Spomenik škodljivcu Nič čudnega ni, če se postavljajo tudi živalim spomeniki. Tako je bil odlikovan bernardi-nec Barry, ki je rešil v 12 letih na švicarskih prelazih več kot 40 oseb gotove smrti. Angleško mesto Bsth, znamenito kopališče v grofiji Somer-setu, je postavilo spontenik čredi prašičev, ker so te živali iz-taknile v bližini mesta vroče zdravilne vrelce. V Karlovih varih je izsledil jelen čudovite vrelce, kar izpričuje spomenik, ki so mu ga postavili hvaležni meščani. Da bi se pa počsstils s spome- nikom škodljiva žuželka, je vendar nekaj neverjetnega. V mestu Entrepriseju v ameriški državi Alabami stoji na vodnjaku lz brona Ulita, seveda izredno povečana žuželka, strah vseh lastnikov bombaževih nasadov. Kako je neki prišel ta škodlji-vec do take počastitve? i * Listnica uredništva A. Tomšič, Oakland, Calif. — Ker nam kljišarna še ni poslala slike, je dopis z njo vred odložen za v prihodnjo številko. Kolona "Drobiž" bo nadaljevana v prihodnji številki. Kadar ae spomnite svojcev v starem kraj«, pošljite jim lanski ln pn letošnji Ameriški dru-šinski kolidsr! Stane letošnji $I.*S, lanski $1.6*. Pošljite nam naslov In vsete, drago izvršimo Iter predsodki niso zidani na ^astonn, jfli je s logiko nemogoče uničiti.—Tyron Edwards. Imenik zastopnikev Proletarca Kdor is/i prevzeti zastopstvo ss asbirtuft naročnikov Proletary, prodajati Am. družinski kolečsr brošure in knjige, naj piše upravništvn, ki bo poslalo potrebne listine io informacije. CALIFORNIA. Foataea: John Pečnlk. Oakland: Anton Tomšič. m _ - » Odkod poper? Začimbe imenujemo nekaj že iz davnih časov znanih rastlin in rastlinskih delov, ki dajejo jedem s svojimi eterskimi olji in drugimi a roma ti čni m i snovmi prijeten okus in duh. Med začimbe-domačinke iz sredozemskega območja štejemo: janež, koprec, koper, kumin. krebuljo, lovor, majaron, mak, kaduljo, gorčico in materino dušico. Tujke iz Indije so: poper (beli in črni), sladka skorja (cimet), in-gver, muškatov orešek, nageljnova žebica in žafran; tujki iz tropične Amerike sta pa: paprika in vanilija. Poper je bil prvi izmed tujih začimb, ki je dospel v Evropo. Prihajal je preko Arabije. To pa že v starem veku.Z zlatom so ga plačevali. Kolikor popra, toliko zlata. Leta 498. po Kr. r. so se odkupili Rimljani s petimi tisoč funti zlete (en rimski funt je 327 g) In s tremi tisoč funti popra od Alariha, kralja Zahodnih Gotov. Aleksandrija je bila tedaj središče vse trgovine s poprom. Po Aleksandri j i so prevzele to trgovino Betetke. Sen o Indiji, ki Je vodil tedaj do tolikih odkritij, je bil sen o zlatu ln popru. Po drugih začimbah je bilo tedaj mnogo manj povpraševanja. Zaradi popra je predvsem plul Kolumb čez Atlantski oceen, Vasco de Gama pa mimo rta Dobre nade. V obeh primerih je šlo za to, da se narodi oproste beneškega trgovskega monopola in postanejo neodvisni v tej trgovski panogi.Poper je bil neposredni povod, da je bila odkrita Amerika, poper je za vedno oslabil do tedaj mogočnega beneškega leva. Lizbona je postsla glavna trgovska luka v Evropi prav zaradi direktno dobavljenega popra. Od Portugalcev Je prešla kupčija s poprom na Nizozemce, ki so pa popru strašno navili cene, da ao sklenili angleški trgovci preskrbeti Angliji popra brei posredovalcev. L. 1800. je dobila peščica angleških trgovcev od sngleške kraljice Elizabete pravico do trgovanja z indijskim poprom, 250 let pozneje so poklonili trgovci neki drugi kraljici, namreč Viktoriji, vso Indijo. de dandanes dobivamo poper iz Indije, Malake, malajskih otokov in Siama. Izvoz znaša preko 10,000 ton na leto. Kaj neki je L*« A»s«U»s Frank Novak. Saa Francisco: A. Lekaan. COLORADO. Croated Botto: An L Slobednik. Pueblo: Louis Malenšek. WaUaabarg in okolica: Edward Tomtit. ILLINOIS. Cktcaffa ia okolica t Frank Bisjak, .Joseph Oblsk, Peter Verhovnlk in Frank Zaitz. La Sallo ia okolkes Anton Udovicb in Leo Zevnik. Sprint Held: Joseph Oves in Jobs Goršek. Virdea: Fr. Ilersich. Waakosaa-Na. Ck »cafes Martin Jud- nich. INDIANA, ladlaaapalkt Mary Stroj. KANSAS. Armat Anton Shular. Arcadia i John Shular. WhI Mineral) John Maro*. MICHIGAN. Detroit-Dearborn John Zornik, Joe Koršič. • MINNESOTA. Bakls Mas Marts. Cklckolar: Frank Klun. DoKuk: John Kobi. Ei>, John Teran ia Jaeob KunetelJ. MTssormi St Louis: John Spniar. MONTANA. Butte: Anton Zugel. Ea»t Helena t Joseph MTVeTWk. Rad Lodset K. firsnoinlk. NFW JERSEY. Ellaaketki Ammlia Oblak. NEW MEXICO Gallop: Mary In Jennie MsrhAek NEW YORK. Gowawda. Jame« iHkleva. ... . OHIO. Akron-Barbsrton: Mike Kopach in Alois Ocepek. n okolica: John Vitez. John TIrebel, Anton Jaafcovlch in Frank Hribar. Faifpert Harbors Lovrenc Baje. GJrard« John Koein in Andrew Kr-▼inn. UaWn-Pewer Pointi Jacob Berpnt Maple Hsigfcts: Frank Volkar. Powkataa Point. O.I John GuzeL Warrens Joeeph Joi. PENNSYLVANIA. AlHinlppni Geo. Seurekar. A veils: Frank Bregar. Cannicfcnels: Anton Zupančič. Crafton-Meon Rao t Jennie Jerala. Canoasbnrf-Strabane: John Ter-Čelj, Vinko Peternel in Marko Tsksvc." Export: Jos. Brits. forest CKjrt Anthony D raster Jr.. išeiadniat Anton Zornik. Imperials Frank Asgsštin. Johnstown In okolica: Frank Cve- Latrobo: John In Mary FradeL : Louis Brits. Nick TrflWr. i Martin Bajc. Park Hm-Cenemangk: Frank ?od-^oy. Skaront Joseph Cvelbar. Potovalna zastopnika sa Proletarca, Amertfki drutinski koledar in Majski Olas an sspndno Penifo Anton Zornik, Himkii, sa Cambria hi Somerset okraj pa Frank Ore* WASHINGTON. Lucas Dokeljsk. WEST VIRGINIA. Elm Groves Frank Kosem. Star Citys Lawrence Selak. Tkomact Leakart Ward i nek. WISCONSIN. Mitwaelrea In Weet Attfc: Louts Bar- borleh. Sh.hespam Prank Stih. Wlllari: Matt Melnar. WYOMING. Kenunerer In okolica: John H. Kr* wmmL fee* Bprftass: Frank Remits. SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja dtorensk* knjigam* v Zed. državah Pišite po cenik fROLETARCU a 2301 S. LAWNDALE'AVENUE CHICAGO, 23, ILLINOIS | A Yugoslav Weekly Devoted to the (OUC ATtON interest of »he Workers TiTi / iT T•,r■, A TjT7/v ORGANIZATION e mJP I 11 pi I /i IV m 1 CO-OP «« ATI V 1 OFFICIAL ORGAN OF i rvi - #1^1 vi rv PA j COMMONWfAlTH J. S. F, and Its Educational Bureau JL XVv/JUJU JL JL XJLVl^v/ NO. 2078. T^blbUd WmUT al S301 3«. An. CHICAGO 23, ILL., August 9, 1947. VOL. XUL Unemployment—and a Nasty Alternative When Leon Henderson, former New Deal "brain-truster" and OPA administrator, testified before the Congressional Committee on the Economic Report he warned that a business collapse threatens the nation because prices have outrun wages. Well, it may be that the future will prove Henderson to be correct. However, there is at least one alternative that will work for a while—but not forever—to stave off the next jobless era for this nation. The alternative we have in mind is a nasty one. It is that the workers of America will work for nothing—or nearly nothing. If they do that they may have jobs for a long time. What are we talking about? We are talking about sending the products of American labor to foreign nations to stave off communism. We are talking about mounting taxes that will clip workers' wages and make it possible for the government to guarantee profits to an owning class by subsidies. We are talking about inflation and disruption of the nation's financial structure. That way workers can be kept on the job because that way a market can be found for the products that workers' wages will not be able to buy. What we are talking about is the slow and stubborn death of the free enterprise system and the certain death of those freedoms that now are called "our way of life." Hitler did it. "Labor is our gold," shouted the Nazi fuehrer when a poverty-stricken Germany was confronted with the task of building a war machine without finances. And America can do it too if American labor is controlled and made to produce for the purpose of bending a hungry world to the will of American capitalism. But if workers are to keep their jobs by such methods they will have to sacrifice democracy in the end. For no nation can be both bankrupt and democratic. Ultimately the economy— and the people too—will have to be controlled. And is it possible to believe that a people who go along with private capitalism until the system collapses will be either interested in freedom or able to salvage democratic processes from the social and economic ruins? Democratic Socialism offers still another alternative. The Socialist escape from unemployment involves a different attitude toward the relief of pauper peoples and toward work itself. Under Socialism the purpose of production will be consumption; wealth will be produced to be used instead of to be sold for profit. Under Socialism it will be possible for America to help the needy without also paying tribute to an owning class. Under Socialism jobs will end only when everybody has enough of the good things of life. Under Socialism all able adults will be workers and the means of production will be managed democratically by the will and for the benefit of all . . . Well, Americans, what about it? Do you want to choose between capitalism's alternative? Or would you rather miss the next social debacle by establishing Socialism now?—Reading Labor Advocate. Whot Have Our Representatives Been Doing These Last Six Months? The midterm adjournment of congress leaves a most imposing slate of unfinished business. While the high-minded gentlemen on the Hill were spending months over the Lilienthal confirmation, cuts in appropriations, un-American activities, and the Taft-Hartley • labor act, they were neglecting certain matters of some concern to important sections of their constituents. A few million Americans, many of them veterans, now doubled and tripled up with relatives, watched for the emergence of any housing program. None came. A few million American farmers wanted to know what was to take the place of the war-time price-support program, which expires at the end of 1949. They got no answer. A few million workers, on the sub-level of existence, wondered about an increase in legal minimum wages. Congress was dumb. The hundreds of thousands who saw their homes and lands inundated by the Mississippi floods wanted to know if they could count on the protection their friends in the Tennessee Valley enjoyed. They received an inspiring message from the President. Teachers in all states wondered about their disgracefully low salaries. Working and middleclass people wondered about how to meet doctors' bills. But Congress had no time for such socialistic measures as federal aid to health and education. The army—and all of us—wondered about the proposal for universal military training. It did not reach the level of Congressional debate. Exporters and importers, in this country and in other nations, looked for an extension of authority to negotiate reciprocal-trade agreements. They looked in vain. What have our Representatives been doing these last six months? —(From The Nation.) Not Even Good Sports ' Harvey Jones, a 23-year-old Negro of the town of Ahoskie, N. C., was good enough to fight against the super race idea in World War II. But after contributing to a victory for "human dignity" in Germany he now finds thst the Hltler-ian principle in full effect in his own neighborhood. Jones held the lucky number ln s drswing for s S3,200 Csdillsc automobile that was conducted by the locsl Kiwanis club. But he didn't get the car because he was a colored man. The American super rsce committee explsined thst the drswing wss not for colored people snd. to mske things "right," offered tc redeem all tickets held by Negroet at the original price of 91. We don't know exactly how to ssy whst we think of thst dirty desl in msilable language. However, as s member of the white Americsn "super" rsce we feel ash s med. Here wss a case in which principle could not possibly be involved It wss s plsin gsmble conducted by "respectables." And yet the Ki-wsnisns welched. We think the incident revesls sn attitude that bodes 111 for civil liberties in America. How can msjor-ity rule and parliamentary procedure be safe in a nation whose "best" citizens sre not even good sports in s game of chance? And worst of all, we aren't prepared to offer sny suggestion to offset the narrow arrogance displayed against a man who risked his life in s war for his country. Only educstion can change a wrong point of view that has been bred into the very lives of a lsrge section of our native population. And that makes the task of establishing racial fair plsy in Americs teem very difficult indeed.—Reading Labor Advocste. Synthetic Blood Plagmo Soves Liv#9 of Germans Records obtained by American investigsting teams in Germany reveal that a synthetic blood plssma —made from rock—ssved thousands of German lives during the wsr. . i Colonel Harry A. Kuhn, retired Chemical Corps research officer, declares the mineral product may prove a satisfactory substitute or adjunct for plssma. the march or labob rciA v%> ^AJVOUT OF evESY dollar earned in-we cities sobs t& farm« produce ano cattle interests, leaving 494 to au. other OCCUPATION OR0UFS. GegESSk rr*SA^o«^ tou'fts BUYING CET TH£6£BT BY SOVINO ofay -meet KAJ&NC* THIS UNION LABEL Why Have "Family Incomes" Never Won the Race With Cost of Living? Government Report Shows Workers Fore Wort; Suggests One Reason for "Deftt Heat" Between Wages and Prices The workers, and the American people as a whole, will never win the race between their incomes and the cost of living. That appears to be the main point of a report published by the Federal Reserve Board. The report compares the "middle incomes" of the 46,500,000 American families in 1946 and previous years. To mnderstand the figures, it i* necessary to remember two facta: First, ' middle income" means that half the families received less than that amount of money, and half received more. It is not "average" income. . t Second, tl)e figures show the incomes of families, not of individuals. If two or more members of a family have incomes, they are counted as one income. At first glance, the report seems to give us something to cheer about. It gives figures like these: From $2,020 in 1945, the "middle income" of all American families rose to $2,300 in 1946, an increase of $280. "Middle income" of workers' families increased only $100, to $2,300 in 1946, an increase of $280. Families whose breadwinners had "white collar" business jobs received a "middle income of $2,600 in 1946, a rise of $400, or four times that of the workers. Families of "professional men" did still better, their "middle income" going up $700, to $4,000 in 1946. The hourly wages of workers rose, the report says, but their working hours were cut, thus leaving only the comparatively small increase in "take-home pay." The report obviously explodes the main argument used for passage of the Taft-Hartley labor-shackling bill, its supporters said unions are "getting too powerful." If that is so, why did the "middle income" of wf^ge workers' families rise much less last year thdh that of any other group of American families? 1 Next comes the part of the report which shows these "middle income" gains were fictitious, for workers and everyone else. ^he income rises were "offset by increases in the prices of consigner goods," the report says. It adds that all dollar income gains since the 1930's have been cancelled by the rising cbst of living. What's the reason for this "dead heat" between income and prices? What is wrong? A partial answer to those questions is given by the report. A comparatively few families have the large incomes and most of the "savings," it says. Of the 46,500,000 families, 10 per cent, or 4,650,000, in 1946 got almost one-third of the total income, and owned 40 per cent of the total savings in banks and government bonds. At the other end of the scale, 18,600,000 families, or 40 per cent, had incomes below $2,000, got far less than their share of the total income, and owned only 15 per cent of the savings. This report, by a conservative government financial agency, presents much "food for thought." For example, in commenting on it Senator Pepper (Dem., Fla.) pointed out this: "The Americsn Medical Association advised the country that people making less thsn $3,000 a year cannot .provide adequate medical care for themselves and their families.*' Half of all American families made less than $2,300 even in the record-breaking year 1946. Yet the medical association, or so-called "Doctors' Trust," opposes any legislation to provide medical service for the American people —Labor, Washington, D. C. They Call It "Feather- Farm Income Up The cash Income of the notion's fsrmers Jumped 30 per cent during the first six months of this yesr, the Department of Agriculture reports. It declsred thst fsrm wsges hsve slso soared, being 9 per cent above July, 1946, snd 7 per cent higher thsn lsst April. Less Gas ' An sutomobile engine that consumes more than a third less gasoline than engines now in use is announced by General Motors. It ssys the engine has demonstrated Its superiority in prolonged road tests. The cstch Is thst the engine will not be available until a better grade of gasoline Is provided. It will be several years befors It can be generally adopted, O M. officials said. ii What is "festherbeddlng?" If you believe the dsily press, it is the daily and universal practice of all labor unions. That isn't true, of course, but constant propaganda in the papers mskes some people believe thst it is true. We hsve seen considerable publicity about railroad feather-bedding" in recent weeks, especially since the rail unions have asked for a new agreement. Well, this is a brief summary of what the railroad men want: The railroad workers want a national pay schedule. At present thr pay on western lines is somewhat less than on/ eastern lines. The> want pay for aH time worked or commuter trains, instead of eight hours pay for a 10-hour day. They want overtime rates for extra yarc men who sometimes are required tc work 19 hours daily at straight time. They want pay for train de lays; since train service men work on a mileage rate they do not get psid for long wsits caused by man* agement. They are asking for sick leave pay. They also want the road; forced to comply with national safety precautions by limiting the length of both freight and passenger trains. In other words, the railroaders merely want condition/ of employment that are accepted in other industries; pay for Ume a4 work, overtime pay, safety device* on the job, and reasonable hours. Yet. ssys rail management, that'* "feather-bedding," and the press poll-parrots the lie. The press, yoi understand, gets a lot of advertisinf from the railroads, snd none from the rsilrosd men who do the work Low Wages Held Cause for Crime A Federal judge at Detroit refuses to send to prison a b*nk clerk convicted of embezzling $2,500 from his employer. . He did not condone stealing, he said, but the failure of the bank to pay a decent salary was an extenuating circumstance. - i "The bank informs me you were one of its best men," the judge said to the prisoner. "You worked late hours snd appeared to have the bank's interest at heart. A man with your position has to maintain a certain standing in the community. If they expect you to wear a white shirt at work, they should pay a white shirt salary. It is the opinion of experts that a great deal of crime is generated in unhealthy social conditions. A man who is unable to support himself and family on his earnings is under terrific temptation to take money where he can find it. It is to the everlasting credit of msnkind that an overwhelming majority resist the impulse. It seems the moral of the Detroit judge's unusual action is thst if employers, especially banks, wish to guard against theft, the best wsy to do it is to pay their employes decent salaries. —Labor. An Ex-Dutchman On Java CHICAGO, July 29—It) regard tc your splendid editorial entitled "Pearl Harbor of Java," as an ex-Dutchman I agree in full with you. I am well acquainted with conditions in Indonesia, and I think that it is about Ume that the Dutch arf chased out. For more than 300 years they hsve been bleeding the Indonesisns at the rate of 200 million guilders s year. The Indonesians, so-called contract coolies, live with their families on the big plantations, in big sheds. Their only privacy is a couple of mats hanging on the rafters. Wsges are about 15 cents a day., Their grub consists of a handful of rice snd some fish cskes. They have to buy from Chinese or Arabs who ususlly rob them blind. To show how low their wages sre, they have s coin worth one-sixtieth of a penny. I once asked a rubber baron why they didn't pay 'the people more. ' Well," he said, "if we pay them more, the Javanese won't work every day and they'll spend their money foolishly." The fsmous tin mines on the islands' Sanka and Billiton are entirely owned by Queen Wilhelmins. Those mines are largely worked by convict labor, who are not all robbers or murderers. There is s sprinkling of contract labor, mostly Chinese. The convict labor never lasts more than a year. They die mostly from T.B. Jsva once upon s time was the rice shed of th^ Indies, but .the greedy Dutch forced the farmers to plant sugsr cane. There is mora money in It. So Jsvs has to import rice. . When Queen Wilhelmins spoke her pious lies for the Dutch radio, with tears in her voice, she wss, of course, crying about her empire. Those ,ssme young men who escsped death in the German concentration camps now are falling, trying to bring into slavery the Indonesisn people so that they can be exploited for the glory and the greed of the profit hungry Queen.—K. F. S. in Chicago Tribune. There's a Settle Ahead Mi "Dead HorsapP^i War surplus property that cost the Americsn $19.7 billion has been sold for s "net" of only $1.9 billion, or about 10 cents on each dollar, the War Assets Administrstion discloses. Vast qusntities of unsold property will be given away to other countries, according to reports. For generations, the American people will be paying for these "dead horses" through taxes. That Is part of the high cost of wsr. I hardly know so true s msrk of s little mind ss the servile imita-tion of others.—Grevllle. It might make us feel better if we used a lot of harsh words to damn the Republican-controlled Congress that wound up its session and went home the other day. We have the words and know how to use them—but we -hink it would be better if we tried to point out wsys of keeping some of the senators and congressmen permanently at home. But first, just for the sake of the record: Enemies of labor in Congress attempted to deal the unions i staggering blow by enacting the Taft-Hartley Act. They killed price control prematurely, permitting prices to spiral upwards. They made virtually no attempt to solve one of the country's most pressing problems—that of the acute housing shortage. They thumbed their noses at most of the social legislation .hat labor supported—and they enacted numerous measures lesigned to aid business and industry. There is only one wsy to reverse the recent trend in legis-lative action—and that is by electing a different group of legislators. It's that simple in theory but much more difficult in practice. It's easy to state the theory, but a lot of hard work will be required to get results. Call it political action. Call it exercising the voting franchise. Call it what you may, it all adds up to the same thing. Real political action is not something that is carried out by s group of union leaders in Washington or elsewhere. The leaders can give advice and guidance. They can point out possible pitfalls. But real political action—the kind that gets results—is that carried out by the men and women in the plants and mills throughout the country. It's th* kind of action that gets the voters to the polls on election day. Organizing and political action go together like hot dogs and mustard, though they may be handled separately. The first adds strength to a union. The second makes it possible for the union to translate desires into action at the ballot box. It won't be necessary this time to look for campaign issues. They were created by Congress and they stick -out like sore thumbs. And they're issues that can be translsted into terms of bread and milk, pork chops and rent. This Folks, Is Free Capitalism By RAYMOND HOF8ES The life of a headline writer is not always easy or satisfying. He must tell the story' in condensed form, snd he may use only such words as will fit the column. Sometimes it hsppens that the editor writes an editorial that makes up for what can not be put in the caption. I now want to extend the heading in this issue that reads, "Mine Boost Is Phoney Excuse For Increasing Super Profits." The heading is true enough. But it is not the whole truth. It is not even what the American people, who sre the victims of profits, need to know. What people whe gripe about mounting prices ought to understsnd is why it is ths' prices sre kept high enough to provide plenty of profit^ for the big corporations who own the basic resources snd industries of the nation. The reason why profits are being pushed higher snd higher by such corporations as the steel trust— which is three ten Ing a $9 increase on a ton of steel to offset an 95c rise ln the cost of coal that Is used to make that steel—is because the majority of us tolerate a FREE PRIVATE-PROFIT economy. It will Jar those people who think THEY are free to be told that •THEIR freedom is not at all im ports n t in the general scheme of things However, It U i fsct thst whst "free private-profit** means is thst privste owners of the n*ans of production and distribution are free to take all the profit that the market will bear. That's the purpose of all the laws that are concerned with economic matters—to enable owners to make profits freely. The matter of ensbling people to USE coal snd the things thst sre msde with steel, or to USE snything else for that matter, is of minor importance. Under the capitalist economy, which Democratic and Republican voters sanction, the purpose of making things is to sell them— for private profit. Anybody who doesn't understand that should be asked to explain why production Ttops when millions of people are in dire need of everything, but when owners can't make s profit by producing and selling things. So if our headline sounds as though we are surprised thst the profit-takers are using increased coal costs as an excuse to nick the nation's 140-million people a little deeper, we hasten to declare thst the owners sre acting according to Hoyle and exactly as the law of "free private - profit" enterprise make It possible for them to act. Not only that, but they are acting Just as most of the 140-mil-Uon would be acting If they were owners and profit-takers instead of producers and wage earners We're giving this slant to the business of rising prices and mount-ng profits because we think it's time for the 140-mil lion victims to ttop looking surprised or bawling Uke stock calves whenever the few who own do something disagreeable t9 them. Instead, It's time to do iomethlng to end the racket thst he majority has voted for. This, folks, is free capitalism! What on earth do you expect? How much convincing do you need »fore you'll understand that free lom for proflt-tskera simply must tnoan that the capitalists are free »soak you? And that YOUR tree iom is limited and destroyed by that kind of freedom for monopol -stic corporations? Families Double Up As evidence of the crowded conditions in tf>e nation's capital, the Census Bateau reports that 40,000 married etyjPfo are sharing qusr- persons. Thst Is 1« per cent of all married couples in privste households.