87
Novičar iz domačih in ptujih dežeh
Iz Dunaja. Dva nova cesarska patenta od 5. t. m. je oklical deržavni zakonik zastran pomnoženja der-žavnega svetovavstva. Pervi patent določuje, da se sedanje deržavno svetovavstvo bo pomnožilo: z nadvojvodi cesarskimi, višjo duhovno, vojaško in civilno gospodo in pa z 38 poslanci deželnih zborov, ki bojo kot izredni sveto-vavci brez plačila od časa do časa poklicani na Dunaj v deržavno svetovavstvo, kjer se jim bojo v posvet izročili: deržavni dohodki in stroški za prihodnje leto, pretres der-žavne rajtenge preteklega leta in pa deržavnega dolga, imenitniše osnove novih ces. postav in pa predlogi deželnih zborov; sami po sebi kake nove postave sprožiti pa ne smejo. Od deželnih zborov izvoljeni in od Njih Veličanstva poterjeni svetovavci ostanejo 6 let v tem opravilvu; vsi drugi so izvoljeni za vse žive dni. Kako imajo deželni zbori voliti svoje poslance v ta zbor, bo pozneje določeno. Ogerska dežela jih bo poslala 6, Ceska, Galicija, Erdeljska, Tirolska z Vorarlberško vsaka po 3, Lombarško-Beneška, Horvaška in Slavonska, Avstrija pod Anižo, Marska in Serbska z temeškim Banatom po 2, vse druge dežele pa le po enega, teržaško mesto tudi enega. — Ker pa deželni zbori (deželue namestnije) še niso ustanovljene, in ker ima pervi zbor pomnoženega deržavnega svetovavstva že prihodnjega mesca maja biti, da bo po cesarskem ukazu se posvetoval o deržavnih dohodkih in stroških za leto 1861, bo presvitli Cesar sam izvolil svetovavce iz različnih dežel, ki se mu bojo po njih stanu in njih lastnostih za to pripravni zdeli. — Vradni dunajski časnik „Wiener* Zeitg." pravi, da ta patent zaznamuje „zadnji kamen" novega deržavnega poslopja, kterega podlaga bojo županije po novi osnovi, vmes pa deželne namestnije.
—  Cesarski patent od 26. p. m. oklicuje novo postavo zastran burz in mešetarstva za blago, ki bo moč zadobila 1. dan prihodnjega mesca in je veljavna za vse cesarske dežele razun vojaške granice. Burze so shodiša ali zbirališa tergovcov ali pa mešaterjev, kjer se baranta za to ali uno blago. Take shodiša so za kupčij s t v o imenitne. V našem cesarstvu so dosihmal le 3 take burze: na Dunaji, v Terstu in v Benetkah. Na Dunaji je zraven burze za blago tudi burza za dnar, ktera, kakor zapisnik „kursov na Dunaji" kaže, vsaki dan razun nedelj in praznikov baranta z obligacijami in drugim papirnatim dnarjem. Po novi postavi se sunejo vprihodnje v vsaki deželi v poglavnem mestu pa tudi v drugih za kupčijstvo imenitnih mestih, kjer je kakošna kupčijska zbornica, take burze za blago napraviti, nad kterimi ima deželno poglavarstvo čuti. Nova postava določuje vse na drobno, kar se tiče burzne naprave.
—   Gerde reči gazijo zdaj na dan, ktere kažejo, da smo imeli v poslednji laški vojski res nesrečo na vse strani. Ne le da smo zgubili vojakov in deželo, še hude goljufije so se godile v oskerbnii armade z živežem in drugimi po-trebšinami. Priča tega je ces. podmaršal baron Evnatten, kteremu je bilo v lanski laški vojski celo oskerbništvo armade izročeno in ki je to opravilo tako nezvesto opravljal, da se je ponoči od 7. do 8. t. m. v zaporu sam obese! z motozom, ki ga je od svoje ulanske uniforme odparal. Že dolgo dolgo je letil sum na-nj, da je cesarsko kašo strašno — pravijo za več kot 1 milijon goldinarjev — okradel, al tako zvito je svojo goljufijo opravil,  da ni ne le po vojski
88
še posebno pohvaljenje prejel, temuč da se je, ko se je na Dunaji le od dne do dne več šepetalo od grozne sleparije, ee celo prederznil sam k vojaški sodnii iti, in je terjal, naj se njegovo opravilstvo v laški vojski podverže preiskavi. To se je tudi zgodilo. Kmali pa se je po natanjčni preiskavi najdlo, da je mož velikih goljufij kriv, in zato so ga zaperli; v zaporu pa je, kakor smo gori rekli, sam konec storil svojemu življenju. Preden se je obesel, je pisal pismo, v kterem hudo razžaljenega cesarja za odpušenje prosi in marsikaj odkriva, kar bo luč prižgalo, zvediti še več ne-zvestnikov, ki so ž njim vred veliko sleparstvo uganjali. In že so pretekli petek zaperli pervega vodja dunajske k red i tni c e in sicer zlo imenitnega žl. gosp. Richter-ja, kar sum izbuja, ker je bila v lanski laški vojski kreditnica od vlade same izvoljena, naj pri nakupovanji provianta in dru-zih potrebsin vladi pomaga, da Richter berž ko ne utegne deležnik biti velike baron Eynatten-ove goljufije. Kreditnica sama pa ni pri teh hudodelstvih nikakor zapletena, ker berž ko je zvedila, da so njenega vodja zaperli, je očitno razglasila, da so vse nje opravila v najboljem redu, in če je nje pervi vodja (ki je imel službo s 40.000 gld. na leto) se kakor koli pregrešil, je to vse sam na svojo roko storil. — Vse pazi zdaj na to, kar bojo daljne preiskave še na dan prinesle in koliko družin deležnikov še ima ta velika goljufija.
—   8. dan t. m. so prišli judovski poslanci iz Češkega, serbske Vojvodine in Banata se zahvalit Njih Veličanstvu za podeljene posestvine pravice.
—   V pervi polovici letošnjega šolskega leta je bilo na dunajskem vseučilišču 2500 učencov: 211 bogoslovcov, 1066 pravoslovcov, 535 učencov zdravstva, 240 pa modroslovja; apotekarskega se jih je učilo 133.
Iz Tersta. Časnik „Osserv. Triest." je razglasil pastirski list od 19. p. m., v kterem svetli veliki škof in knez goriški z nadušeno besedo zagovarjajo pravice papeževe.
Koroško. V Celovcu je umeri 6. dan t. m. visoko-učeni baron G. Ankershofen v 65. letu svoje starosti; zlasti za zgodovino koroške dežele si je rajnki pridobil velike zasluge.
Ogersko. V Kun-Szent-Mikloškem okraji so zasledili družbo 10 do 12 ljudi, ki so bankovce ponarejali. Bankovcov po 5 gold. so že nekoliko med ljudstvo spravili, in ravno so začeli plošo napravljati za ponarejanje bankovcov po 100 gld.
Galicija. V Krakovi se je snidlo unidan 200 kmeto-vavcov, ki so se posvetovali o napravi asekuracijne družbe zoper ogenj za Galicijo. Izvolili so odbor, ki naj osnuje postave in dovoljenje prosi za napravo nove ase-kuracije.
Laško. Minister Cavour je odgovoril na zadnjič omenjene pismi francozke vlade. Mirno dokazuje Napoleonu, da se sardinska vlada ne more zastran srednje Italije v to udati kar francozka od nje terja. „Ljudstvo naj samo odgovori, česar želi, — in kar bo ono reklo, temu se sardinska vlada ne more in se tudi ne sme zoperstaviti. Ako ljudstvo srednje Italije reče, da hoče združeno biti z Sardinijo, bo sardinska vlada ta fflas sprejela" — to je, tudi zoper voljo francozke vlade. Zavolj Savoje in Niče je Cavour, ki je blezo tako prebrisana glava kakor Napoleon, cesarja lepo s hvaležnostjo sardiusko pomazilil, potem pa spet rekel: ^Tudi to ljudstvo naj samo izgovori, česar želi, in če reče, da se hoče od nas odcepiti, kar nam ne bo ljubo, se vendar ne borno zoperstavljali zoper voljo njegovo". Da ta odgovor Napoleonu ni nič po volji, je očitno, in gotovo je, da so v Parizu zlo hudi na Cavour-ja. Kakosen tern v peti je francozki vladi tista Cavour-jeva beseda: ^ljudstvo naj samo govori, česar želi" se vidi iz tega, da je kmali potem prišel v francozkem časniku „Constitut." sostavek, ki si prizadeva dokazati, kdaj je glasovanje ljudstva na pravem mestu, kdaj pa ne.   Kako bota Napoleon in
Cavour to štreno izmotala, zdaj radovedno vsak pričakuje. Turinski časnik pravi, da 14. dan t. m. bo srednja Italija s Sardinijo zedinjena, — in potem naj pride glasovanje Savojcev in Niča no v na versto, kteremu se pa, kakor smo gori rekli, francozka vlada še zlo zoperstavlja. Ker se boji, da bi ji ne spodletelo, terdi, da ima od leta 1793 že pravico do Savoje. — Tako stoje zdaj te reči. 1. aprila ima cela sardinska armada za vojsko pripravljena na nogah biti; minister vojaštva je razun unih 27 milijonov, ki jih je za vojsko pred enim tednom prejel, zdaj spet dobil novih 12 milij. frankov. — Kaj pravijo druge velike vlade k vsemu temu, se še zmiraj nič ne ve; v angležkem deržavnem zboru se začenja misel izbujevati, da bi se ne splačalo, zavoljo Savoje vojsko začeti s Francozom.
Iz Rima. „Armonia^ piše, da rimska vlada pripravlja memorandum v podobi pastirskega lista, v kterem sardin-skemu kralju žuga z izdružbo (panom), ako si prilasti Ito-magno. — Kakor leta 1848 ne sme nobeden v Rimu očitno cigar kaditi; kdor kadi, ne velja za pravega Laha in ni napada varen.
Napolitansko. Vlada je zasledila zaroto, ki je hotla 1. dan t. m. punt vneti.   100 takih ljudi je dala zapreti.
Serbija. Popotni iz Bosne pripovedujejo, da na več krajih je turška armada se pomaknila do meje serbske. — Od druge strani se piše, da ste francozka in angležka vlada sultanu obljubile, mu varovati njegove pravice do Serbije in Moldave in Vlahije, ako bi se utegnil tukaj kak vihar vneti zoper Turčijo. — Da francozka vlada res ni dobra serbski, se vidi iz tega, da francozki konsul ob godu kneza Miloša 3. dan t. m. ni okinj svojega stanovanja razsvetlil; ljudstvo je bilo za tega voljo tako hudo, da mu bi bilo vse šipe pobilo, ako bi ne bila serbska policija tega ubranila.