USTAVO V NAŠ VSAKDAN
ZAČEL JE VELJATl SAMOUPRAVNI SPORAZUM O FINANCIRANJU KRAJEVNIH SKUP-NOSTl V OBČINI ZA OBDOBJE 1977-1980
V naši občini je 155 zavezancev samoupravnega sporazuma, vendar je 18 takih organizadj združenega dela, ki ne ustvarjajo dohodka, od katerega bi delavd določen del prispevali za delovanje KS, torej npr. Ca-rinarnica, vojne poste itn. K samoupravnemu sporazumu je do sedaj pristopilo 95 udeležencev ali 6934 %. S tem so zavezand zagotovili pravno osnovo za združevanje, uporabo in upravljanje s sredstvi za finandra-nje programov KS in izvajanje nalog, ki jih imajo le-te pri opravljanju delegatskih odnosov v krajevni skup-nosti in v občini.
Končana je tudi večmesečna akdja, ki so jo vodili socialistična zveza, sindikat in delovna skupina za pri-pravo besedila samoupravnega sporazuma, sklic zbora delegatov podpisnikov samoupravnega sporazuma in za izvršitev nalog po določbah sporazuma.
Sredi počitniškiti dni je bila sklicana seja zbora delegatov podpisnikov samoupravnega sporazuma, ki šteje 57 delega-tov. Na sejo 20. julija je prišlo 31 delegatov, s čimer so omogočili sklepčnost zbora. S svojo aktiv-nostjo so delegati prvo sejo tudi uspešno zaključili. Sprejeli so več konkretnih sklepov in jih predali v izvršitev novoizvolje-nemu enajstčlanskemu izvrš-nemu odboru z Antonom Urbi-čem kot predsednikom člani pa
so: Justin Avsec, Vinko Brglez, Angelca Butenka, Slavka Jer-man, Albert Karlin, Jaka Klan-čar, Franc Košir, Ivan Kuhar, Franc Lozinšek in Stojan Zupan-čič.
Izvršni odbor bo moral po sklepu delegatov do naslednjega sklica uresničiti vse sklepe, zlasti pa pripraviti dopolnitev osnov in meril za razdelitev in uporabo sredstev in kriterije za solidarno finandranje progTamov KS. Pri pripravi dopolnitev osnov, meril
in kriterijev bo moral izvršni odbor upoštevati smernice zbora delegatov in med kriteriji zajeti solidarnost razvitejših KS do ti-stih, ki imajo v svojih programih gradnjo vodovodnega omrežja in elektrifikacijo ter to solidarnost razvijati toliko časa, da bo vsaki krajevni skupnosti omogočena dokončna izgradnja objektov za tako pomembni dobrini, kot sta voda in elektrika.
Kot začasni akt zbora so dele-gati sprejeli poslovnik za delo zbora in izvršnega odbora sa-moupravnega sporazuma o fi-nanciranju KS na območju ob-čine Ljubljana Moste-Polje. K predloženemu predlogu poslov-nika so imeli delegati več pri-pomb, ki bodo obogatile vse sprejete pripombe. Ne glede na to, da poslovnik še ni sprejet, je vredno omeniti, da itnajo dele-gati v zboru podpisnikov samou-pravnega sporazuma enake pra-vice in dolžnosti, kot jih imajo
drugi delegati zborov občinske skupščine in skupščin SIS, kadar bodo le-ti enakopravno odločali s katerimkoli zborom. Skupna zasedanja bodo v prihodnje po-gostejša glede na različne vire fi-nandranja skupnih nalog v KS. S skupnimi zasedanji bo spreme-njen sedanji sistem zbora dela zborov in tako odprta nova pot za medsebojne stike med dele-gati združenega dela, krajevnih skupnosti in delegati vseh sa-moupravnih interesnih skupno-sti. Glede na to, da je funkcija delegata častna družbenopoli-tična pravica in dolžnost in bo trajala vse do leta 1980, bo to daljše obdobje omogočilo vsem delegatom, da se bodo med seboj spoznali, spoznali pa bodo tudi probleme krajevnih skupnosti kot posebnih temeljnih samou-pravnih interesnih skupnosti, or-ganiziranih po teritorialnem in funkdonalnem načelu, v katerih bodo delovni ljudje in občani ži-veli ali delali in skupaj reševali vrsto problemov iz vsakdanjega življenja, uresničevali skupne in-terese in solidarno zadovoljevali skupne potrebe. Pričakujemo tudi, da bodo prav ti medsebojni stiki povzročili hitrejše povezo-vanje krajevnih skupnosti z združenim delom in prispevali k odstranjevanju še vedno prisot-nega negativnega gledanja na probleme KS, zlasti kadar vo-dimo akdje za združevanje sred-stev, ustvarjenih v okvim do-hodka delovne organizacije. To je prisotno tudi v naši občini. O tem zgovorno priča podatek, da k samoupravnem sporazumu o finandranju KS za obdobje 1977 — 1980 ni pristopilo kar 42 za-vezancev. Žanimivo je, da je med tetni tudi nekaj večjih orga-nizarij združenega dela in celo ena krajevna skupnost. Prav zato so delegati zahtevali, da je treba čimprej ugotoviti vzroke, ki zavi-rajo proces samoupravnega spo-razumevanja in zmanjšujejo za-gotavljanje materialne baze KS. Kjer bodo ugotovljeni subjek-tivni odkloni — so sklenili dele-gati — morajo družbenopoli-tične organizacije ostro ukrepati in o njih obvestiti javnost. S predlaganim ukrepom bodo družbenopolitične organizadje prispevale svoj delež k odstra-
njevanju zaviralnih pojavov, krajevnim skupnostim pa zago-tovile večja finančna sredstva.
Med delegati je bila v razpravi prisotna ugotovitev, da bomo po ustavnih načelih in drugih si-stemskih predpisih v bodoče iskali trajno zagotavljanje mate-rialne osnove krajevnim skupno-stim v okviru dohodka temeljnih organizacij združenega dela; zato je sistem zagotavljanja fi-nančnih sredstev na osnovi seda-njega samoupravnega sporazu-mevanja zelo pomemben, kajti vključen bo tudi v bodoče si-steme finandranja. Pri zagotav-ljanju materialne osnove krajev-nim skupnostim povzroča večje težave prav gotovo še vedno neu-rejen in neoblikovan sistem fi-nandranja. Že nekaj časa priča-kujemo družbeni dogovor, ki naj bodo z njim določena načela, po katerih bi občine odstopale del svojih sredstev (od davkov, taks in drugih davščin) krajevnim skupnostim z upoštevanjem soli-darnosti. S tem družbenim dogo-vorom v okviru republike in fe-deracije bo verjetno urejena še druga problematika, ki je do sedaj zmanjševala učinkovitost pri financiranju nalog v krajev-nih skupnostih.
Ne glede na to pa bodo v naši občini na osnovi samoupravnega sporazuma o finandranju kra-jevnih skupnosti v letu 1977 de-lavd po načrtu združili 8.700.000 din za finandranje programov krajevnih skupnosti — seveda če bodo vsi zavezand samoupravnega sporazuma iz-polnili svoje obveznosti. Za soli-
darnost je krajevnim skupnostim letos namenjenih 2.339.950 din.
Glede na pričakovani novi si-stem zagotavljanja materialne osnove krajevnim skupnostim bomo morali delavd v združe-nem delu oblikovati tako delitev dohodka, da bomo lahko na sa-moupravne načine obravnavali svoje skupne potrebe, torej tudi tiste, ki jih zadovoljujemo v kra-jevnih skupnostih.
Te skupne potrebe v bodoče vsekakor ne bodo v celoti vklju-čene v programe raznih samou-pravnih interesnih skupnosti, so pa za občane v krajevnih skup-nostih zelo občutljivo področje, npr. gradnja družbenih prosto-rov, otroških igrišč, rekreacijskih prostorov, izvedba raznih kul-turnih in telesnokulturnih akdj
ipd. Za uresničitev teh potreb in želja bomo delavd združevali sredstva tako, kot se bomo dogo-vorili. Takih želja je precej tudi v naši občini. Uspeli jih bomo ure-sničiti z usmerjenim združeva-njem sredstev in s sprejetimi skupnimi programi nalog kra-jevnih skupnosti na področju družbenega standarda v občini pa z dogovorjenim vrstnim redom uresničevanja skupnih nalog. To bo tudi ena bodočih nalog delegatov v zboru podpi-snikov samoupravnega spora-zuma.
Delegati so poleg problema-tike financiranja krajevnih skupnosti obravnavali tudi osnove za delovanje krajevnih skupnosti v občini, predložene v posebnem gradivu, ki so ga dele-gati sprejeli skupaj z vabilom. Osnove je pripravila strokovna služba za krajevne skupnosti in imajo več namenov. Krajevno skupnost obravnavajo kot te-meljno samoupravno skupnost, ki je sestavni del združenega dela. V njih je prikazan doseda-nji sistem delovanja krajevnih skupnosti z vsemi težavami in uspehi, razvoj krajevnih skupno-sti od leta 1963 dalje, položaj de-Iovnega  človeka  — občana  v
njej, razvoj samoupravljanja zk vsemi oblikami dela samouprav-nih organov v krajevnih skupno-stih, razvoj delegatskega sistema in vloga družbenopolitičnih or-ganizadj pri uresničevanju vseh nalog v KS. To gradivo lahko služi kot dopolnitev k sedanjim obrazložitvam samoupravnega sporazuma za združevanje sred-stev, ker vsebuje vse elemente, potrebne za pravilno razuraeva-nje delovanja KS. Delegati v združenem delu lahko to gradivo uporabijo za povratne informa-dje, ki so potrebne pri uresniče-vanju skupnih nalog, saj je ugo-tovljeno, da v organizadjah združenega dela o problemih krajevnih skupnosti še vse pre-večkrat razpravljajo samo ob samoupravnih sporazumih, ko gre za finandranje. Na podlagi te ugotovitve so delegati sklenili, da bodo v svoji delegatski bazi za-htevali, naj združeno delo o kra-jevnih skupnostih razpravlja vsaj enkrat letno. Z uresničitvijo tega sklepa bo delavcem v združenem delu omogočena oblika razvija-nja zavesti in pripadnosti h kra-jevni skupnosti, ki je tudi pogoj za njen razvoj in uresničevanje naših skupnih nalog.
SLAVKA JERMAN