Politicni ogled. Avstrijske dežele. Miaister za zuaaBJe zadeve, grof Kalaoky, se je v aedeljo, dae 16. septembra odpeljal v Friedrichsruae k želež- aemu kaacelarju Nemčije, kaezu Bismarku. Čemu da pojde tje, tega sicer ae zaamo, veadar pa sodimo, da velja ta ahod ožji zavezi, v kateri stoje Avatrije, Nemčija ia Italija. — V Pragi je bil v nedeljo sbod českih veljakov ia aamea tega sboda bil je to, da ae razvidi, aakateri straai. staro- ali mladočeskih poalaacev, atoji česko ljudstvo. Na sbodu se je sicer izreklo staročeskim poslaacem popolao zaupaaje, toda mladočeski možje težko, če jih puste poslej aa miru. — V štaj. dež. zboru je opomeail posl, M. Vošajak, uaj zbor skleae poatavo, po kateri se omeji prosta žeaitev, toda dež. odboraik grof Berg je izrekel, da ai upaaja, da dobi taka postava aajvišje potrjeaje, ker je aič ae mara sedaaja vlada. — Kraajska dežela ima že od laai dež. dac aa žgaae pijače, letos pa še pride k temu drž. davek in to je vidao preveč. Posl. Pfeifer je zato predložil aačrt postave v 3. seji dež. zbora, vsled katere se ae vrže dež. dac aa toliko žgaae pijače, kolikor je je kmetovalcem treba za domačo rabo. Ni dvorua, davzprejme dež. zbor to spremembo. — Na c. kr. vršji gimaaziji v Ljubljani je letos vpisaaih 909 učeacev, aamo v prvem razredu jib je 251. — Koroški liberalai Nemci bi radi, da se tudi v cerkvi, v kateri se zbira slov. ljudstvo, govori iu poje aemški, če pride kedaj njib kateri va-ajo. No to je pa že preveč! — Po Koroškem se spije, poleg žganja, aa leto 143.260 bl. piva, aa eao osebo ga pride torej 40 listrov. Ni malo to, veadar še je to bolje, kakor pa, da se popije žgaaje. — V gorab aa Primorji se prikazuje aedaj že pogoatem aeka bolezen, ki pouzročuje, da krave izvržejo. To je tem večja neareča za ljudi, ker se žive skoraj ediao iz živiaoreje. — Italijaasko društvo ,,degli artigiaai" v Gorici je imelo zadajo aedeljo blagoslovljeaje svoje zaatave. Sedaj se jezi, ker ai smelo v slovesaem sprevodu iti po mestu, ali prav tako, saj je isto društvo krivo, da še slov. ,,podporao društvo" aima blagoalovljene svoje zastave. — V Trstu so naa pešpolk štev. 87. prav lepo vzprejeli. Kakor je zaaao, ostaae tam delj časa, v Celji pa biva poslej le par stotaij tega polka. — Prvo slov. ljudsko šolo v Tratu odprla je letos družba sv. Cirila ia Metoda. Vzprejeti more pa le otroke v prvi razred, drugo leto pa se odpre aeveda še tudi drugi razred te šole. V dež. zboru v Poreči je bil hud vrišč, ker dež. glavar ai pustil brv. poalancem staviti do vlade vprašaaja v hrv. jeziku. Hrv. poalaaci so se pritožili zoper to pri grofu Taaffe. — Nova šolska postava, katero je skleail hrv. dež. zbor v Zagrebu, ai dobila aajvišjega potrjeaja. — Ogeraki miaiater Kol. Tisza se je vrail v Pešto ia pravi ae, da bode miaister za uk in bogočastje bojda grof Czaki. Doslej svet ne zaa veliko o tem moži. Vunanje države. Iz tega, ker je bil kardiaal Schiaffiuo v Belgiji, sklepa se v razaib listib, da je iskal staaovaaja za sv. Očeta. Po tem bi sv. Oče šli iz Rima v Belgijo, kedar bi postala za to potreba. To je pa vidao le sad prežive domišljije. -— Italija se ne čuti varua, kajti kralj ia ajegova vlada zagotavlja v euo mer, da ae mara z nikomer vojske, aajmaaj pa s Fraacijo, avojo zavezaico leta 1856. — Za vzprejem nemškega cesarja dela se v Rimu že sedaj, do meje gre mu aaproti general Driguet. — Predsedaik fraacoake republike, Sadi-Caraot, prišel je sreČBo s svoje poti aazaj v Pariz, potoma ai je dal kaditi od vseh straak ia je imel tudi za vsako sladkib besedi aa izbiro. — General Boulaager dela aa to, da dobi v Parizu mesto poslaaca. Ako se mu posreči, tedaj bode pa velika aevarščiaa za sedaajo vlado ia tudi za predaedaika republike. — Nemški cesar, Viljelm II, pride aa Duuaj dae 3. oktobra ia se poda, kakor se zagotavlja, potem na lov v ces. lovih aa Gor. Stajarskem. Od oadot gre pa v Italijo. — Grof Herbert Bismarck, sia kancelarja, pojde v Petrograd k ruskemu miaistru za zuaaaje zadeve, grofu Giersu. Kakor se vidi, plete ae aekaj med Nemeijo ia Rusijo, samo kaj je to ? Nam ai za to, da ugibamo. — Doli pri Rumuaih je aov upor kmetov v vasi Dobraneaski, Mir bode s časom že, toda ae brez krvi, biti aedolžae. — Bolgarski miaiater za more drž. deaar, Načevie, biva v Carjem gradu ter išče deaarja — aa posodo. Ni lehko, da ga dobode. V Sofiji stoji 17 mož pred vojno aodbo za voljo ,,roparatva". Sodi se, da niso roparji, pac pa ustajaiki, ljudje, ki ne marajo sedaaje bolgarake vlade. — Srbski kralj ae je premislil ter je jel cerkveni zbor, ki ima pravdo glede ločitve zakoaa kralia in kraljice v rokah, prevatvarjati. Predaednik zbora je poatal Bpreatar" ter so ga deli v pokoj. Kdo ae pride za tem aa vrsto, da postaae ,,prestar", ai še zaaao. — Tureija prevstvarja svoje vojaštvo ia je sedaj kacih 30.000 reservistov sklicala v orožje k vojaim vajam. Tacib vaj še doslej ai bilo v Turčiji. — Poroka grškega kraljeviča Koastaatiaa s seatro aemškega ceaarja, Sofijo, bode še le prihodBJe spomladi. — Uataje v Marokaaskem je koaec, se ve, da le nz ogajeai ;" ™°x<"~" ib mecem