ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
BRITSKO - AMERIŠKA CONA SVOBODNO TRŽAŠKO OZEMLJE
URADNI LIST
ZVEZEK V
Št. 13 - 11. maja 1952
Izdaja Z. V. U. - S. T. O. pod oblastjo poveljnika brilsko - ameriških sil, S. T. O.
La Edilonal» Ubraria S. p. A., Triesl» • 1952
ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
Britsko - ameriška cona Svobodno tržaško ozemlje
Ukaz št 71
PREDPISI O VALORIZACIJI ZARADI PRILAGODITVE TEČAJU DENARJA
Ker sodim, da je priporočljivo izdati predpise o valorizaciji zaradi prilagoditve tečaju denarja, v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo britsko-a/meriške sile,
zato jaz, JOHN L. WHITELAW, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
ÖLEN I
Trgovska podjetja, družbe, tudi če ne opravljajo trgovskih poslov, in druge pravne osebe ki so dolžne sestaviti bilanco, smejo najkasneje do bilance in do inventarja za tisto poslovno leto, ki sledi poslovnemu letu, katero je v teku na dan, ko stopi ta ukaz v veljavo, izvršiti valorizacijo zaradi prilagoditve tečaju denarja glede svojih aktiv, in sicer na podlagi količnikov, ki ne smejo presegati količnikov, naštetih v priloženi preglednici, pri čemer se morajo držat naslednjih predpisov.
Vendar se sme valorizacija delnic izvršiti tudi po tem roku, toda najkasneje v tistem poslovnem letu, ki sledi poslovnem letu, ko je družba, ki je delnice izdala, izvršila valorizacijo svojih aktiv.
Posamezne aktivne postavke, ocenjene po nabavni ceni, se smejo vpisati z zneskom, ki ne presega te cene, pomnoženim s količniki, omenjenimi v prvem odstavku. V nobenem primeru valorizacija ne sme presegati vrednosti, ki jo posamezne aktivne postavke dejansko imajo glede na svojo sestavo, proizvodno zmogljivost in dejansko gospodarsko uporabnost v poslovanju podjetja.
Pri valorizaciji aktiv se morajo istočasno valorizirati tudi ustrezni amortizacijski skladi, ki se smejo odbiti od kosmatega dohodka, in sicer z uporabo količnikov, naštetih v preglednici, ki je priložena k Jemu ukazu, glede na dobo, v kateri so bili ustvarjeni.
Pri aktivah, ki so ocenjene na podlagi tržnih cen ali kotiranja, se sme valorizacija zaradi prilagoditve tečaj u denarja izvršiti, dokler se ne doseže cena, povzeta iz tržnih cen ali kotiranja, ali nabavna cöna, katera izmed njih je pač manjša, ter pomnožiti s količniki, navedenimi v prvem odstavku. Glede surovin in blaga ostanejo v veljavi predpisi člena VII ukaza št. 169 z dne 26. oktobra 1951.
Pri valorizaciji aktivnih postavk v smislu tega člena in pri ustrezni amortizaciji se morajo člani upravnega sveta in nadzorstva držati predpisov člena lil, prvi in drugi odstavek, ukaza št. 237 z dne 19. avgusta 1918.
Če prebitek, pridobljen z valorizacijo, presega znesek valorizacije investirane glavnice, izračunan z uporabo količnikov v preglednici, se mora presežek, neglede na njegovo namembo, všteti v dohodek, ki je podvržen pridobnini, če je bil kakorkoli vnovčen ali še pred vnovčenjem razdeljen ali prenesen na glavnico. Za vnovčenje velja tudi razvrednotenje in izraba naprav in drugih virov dohodka, ki so bili odpisani.
Za investirano glavnico v smislu prejšnjega odstavka velja glavnica, vplačana od družabnikov, ter redne in izredne rezerve, razvidne 'iz bilance, razen onih, ki so določene za kritje posebnih bremen in obveznosti ali v prid tretjim osebam.
Člen iii
Člen IV ukaza št. 134 z dne 28. junija 1949 preneha veljati s finančnim letom, ki je v teku na dan, ko stopi ta ukaz v veljavo.
Skladi, ustvarjeni v smislu omenjenega člena se morajo, četudi so bili uporabljeni v smislu drugega odstavka istega člena, odšteti od skupnega amortizacijskega zneska, dopustnega zaradi obdavčenja.
Pri davčni prijavi za poslovno leto, ko se je izvršila valorizacija zaradi prilagoditve tečaju denarja, morajo davkoplačevalci sporočiti davčnemu uradu znesek valorizacije investirane glavnice ter znesek presežka, ki je bil vnovčen ter razdeljen ali prištet glavnici na dan sporočila.
V kasnejših letnih davčnih prijavah morajo davkoplačevalci navesti znesek presežka,-ki je bil vnovčen ali prištet k glavnici v prejšnjem poslovnem letu.
Kdor tega ne sporoči, se kaznuje z globo, ki je predvidena v členu V ukaza št. 169 z dne 26. oktobra 1951 za primer, če se ne odgovori na vprašalne pole davčnega urada.
Davčni urad sme vprašati za gornje podatke in obračune z vprašalnimi polami v smislu zgoraj omenjenega člena V.
Člen iv
Presežki, pridobljeni z valorizacijo do zneska valorizacije glavnice in zakonito predpisane rezerve se ne smejo razdeliti ali določiti za kritje pasiv poslovanja, tako da se nato deli dobiček, če se ne upoštevajo predpisi člena 2445 državljanskega zakonika. Pač pa se smejo nameniti za ustanovitev ali dopolnitev sklada za odpravnine ali pokojninske prejemke uslužbencev, ki se mora ustanoviti v smislu čl. 2429 državljanskega zakonika.
Razen tega se smejo ti presežki določiti za kritje valorizacije inozemskih dolgov, čeprav še niso zapadli, in sicer po povprečnem uradnem kurzu v zadnjem polletju pred dnevom bilance, v kateri se izvrši valorizacija, znižanem za 10%.
Znesek presežka, ki odgovarja valorizaciji glavnice in zakonite rezerve, se mora vpisati v bilanco ločeno od zneska, ki presega to valorizacijo.
Ce se presežek, pridobljen z valorizacijo zaradi prolagoditve tečaju denarja, prenese na glavnico, se morajo zakoniti rezervni sklad in morebitne druge rezerve, ustvarjene v skladu z družbenih statutom, obenem zvišati v istem razmerju.
ČLEN VI
Do 31. decembra 1954 se prebitek, pridobljen z valorizacijo zaradi uporabe višjih količnikov, ki so navedeni v priloženi preglednici, v primeru s količniki, določenimi v prejšnjih predpisih, ne smejo v nobenem primeru razdeliti ali pripisati k glavnici v znesku, ki za vsako leto v triletnem razdobju 1952-1954 presega 20% glavnice.
V smislu prejšnjega odstavka se pri družbeni glavnici, ki obstoja na dan, ko se sklene razdelitev ali pripis k glavnici, ne upoštevajo zvišanja, izvršena s prištetjem presežkov, pridobljenih na podlagi tega ukaza.
Člen vii
Nekvarno kazenskim določbam dela XI knjige V državljanskega zakonika se v primeru kršitve predpisov člena I, tretji odstavek na kraju in zadnji odstavek, člena IV, prvi odstavek, člena V in VI tega ukaza člani upravnega in nadzornega sveta kaznujejo z globo od 30.000 do
500.000	lir.
V primeru obsodbe na globo sme sodišče odrediti, da obsojena oseba za dobo najmanj enega leta in največ treh let ne sme opravljati pri nobenem podjetju vodilnih poslov, navedenih v drugem odstavku člena 2641 državljanskega zakonika.
Člen viii
Valorizacijski količniki v preglednici, ki je priložena k temu ukazu, veljajo za določitev dohodkov v pogledu pridobninskega davka z veljavo od leta 1950 dalje. Skladi iz dohodkov tega leta, ustvarjeni v smilsu člena IV ukaza št. 134 z dne 28. junija 1949, se vštejejo v redno amortizacijo.
Počenši s poslovnim letom, ki je v letu na dan, ko stopi ta ukaz v veljavo, se valorizacija aktivnih postavk ne upošteva pri računanju amortizacijskih količnikov, ki se smejo odšteti od dohodka, če ni bila vpisana v bilanco za to poslovno leto. '
Valorizacija zaradi prilagoditve tečaju denarja, ki ni vnešena v inventar in v bilanco tako, kakor je določeno v členu I tega ukaza, nima veljave niti v pogleda izračunanja amortizacijskih količnikov, ki se smejo odšteti od dohodka, niti v pogledu ugotovitve kosmatega dohodka ah izgube v poslediei vnovčenja ali celotone ali delne izgube aktivnih postavk.
Uradni Ust Z.V.U. - S.T.O. — Zvezek V, št. 13 — 11. maja 1952
24»
Člen V splošnega ukaza št. 86 z dne 7. decembra 1946 ter člena II, prvi odstavek, in III ilkaza št. 134 z dre 28. junija 1949 se razveljavijo.
ČLEN X
Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v 'Uradnem listu, v skledu z že izdanmi upravnimi navodili pa učinkuje od 18. marca 1952 dalje.
V Trstu, dne 28. aprila 1952.
JOHN L. WHITELAW
brigadni general ameriške vojske
Sef. : LDIA/52I44	generalni ravnatelj za civilne zadeve
FREGLEDNICA, PRILOŽENA K UKAZA ŠT. 71
Leto, ko je bila glavnica	Valorizacijski količnik
investirana
1938	(a) .................................................................... 40
1939	........................................................................ 38
1940	........................................................................ 33
1941	........................................................................ 29
1942	........................................................................ 26
1943	........................................................................ 17
}za kapitalne zneske, investirane severno od gotske črte................. 17
za kapitalne zneske, investirane južno od gotske črte ............... 8.50
1945		 3.60
1946		 1.80
1947		.................................................................. 1
1948		 1
1949		 1
(a) Iri kapitalnih zneskih, investiranih pred letom 1938, se mora prilagoditev tečaju denarja v letu 1938 računati po določbair kr. zak. odloka z dne 21. decembra 1927 št. 2325, spremenjenega v zakon z dne 7. jumja 1928 št. 1453, ter kr. zak. odioka od 5 oktobra 1936 št. 1745, spremenjenega v zakon z dne 4. januarja 1937 št. 40.
PREDPISI ZA SESTAVO SEZNAMOV NEPOSREDNIH DAVKOV ZA PRVO POLLETJE 1952
Ker sodim, da je priporočljivo izdati predpise za sestavo seznamov neposrednih davkov za prvo polletje 1952 v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga opravljajo britsko-ameriške sile,
zato jaz, JOHN L. WHITELAW, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
Člen i
Vkljub določbi člena XIV ukaza št. 169 z dne. 26. oktobra 1951 se za prvo polletje 1952 davek od dohodka iz zemljišč, davek od agrarnega dohodka, davek od poslopij, davek od dohodkov kategorije A, B in C/l, ki ga morajo plačati davkoplačevalci, ki niso obdavčljivi na podlagi bilance, plača od polovice dohodkov, ki so vpisani ali ki se morajo vpisati v davčni seznam za leto 1951.
Dopolnilni progresivni davek na skupne dohodke (dohodnina) za prvo polletje 1952 se plača od polovice dohodkov, naštetih v prejšnjem odstavku, v izmeri, ki ustreza celotnemu znesku teh dohodkov.
ÖLEN II
Za prvo po'letje 1952 bodo družbe in ustanove, obdavčene na podlagi bilance, začasno vpisane v davčni seznam s polovico dohodkov, razvidnih iz bilance, zaključene v letu 1950. Za finančno leto 1952-53 bodo vpisani v davčni seznam začasno za ves znesek dohodkov, ki je razviden iz zgoraj omenjene bilance.
Dokončna obdavčitev in izravnava se bo izvršila :
a)	za prvo polletje 1952 na podlagi polovice dohodkov, ki bodo dokončno ugotovljen na podlagi bilance, zaključene \ letu 1952.
b)	za finančno leto 1952-53 na podlagi zneska vseh dohodkov, ki so bili dokončno ugotovljeni na podlagi bilance, zaključene v prej omenjenem finančnem letu.
Za finančno leto 1953-54 se bo začasni vpis izvršil na podlagi dohodkov, razvidnih iz bilance, ki je bila zaključena v letu 1951, izravnalna obdavčitev pa na podlagi dohodkov, ki so bili dokončno ugotovljeni na podlagi bilance, zaključene v omenjenem finančnem letu.
ÖLEN III
Za prvo polletje 1952 se mora plačati pridobnina od dohodkov kategorije C/2 začasno od polovice dohodkov, ki se dokončno ugotovijo za leto 1950. Za finančno leto 1952/53 se plača ta davek začasno od druge polovice prej omenjenih dohodkov.
251
Uradni list' Z.V.U. - S.T.O. — Zvezek V, št. 13 — 11. maja 1952
Dokončna obdavčitev in izravnava se bo glede skupnega zneska dohodkov, ki so bili začasno vpisani v smislu prejšnjega odstavka, izvršila na podlagi prijave dohodkov, prejetih v koledarskem letu 1952, ki se mora vložiti v smislu čl. 3, prvi odstavek zak. odloka z dne 30. januarja 1933 št. 18, ter morebitnih popravkov in ugotovitev, ki jih opravi finančna uprava.
'	ČLEN IV
Predpisi členov 1 in II veljajo tudi za davke, doklade in davščine katere koli vrste, naštete v členu 3 zakona z dne 16. junija 1939 št. 942.
ÖLEN V
Za izterjanje davščin, ki se nanašajo na prvo polletje 1952 in so omenjene v prejšnjih členih, se smejo sestaviti davčni seznami s plačilom v treh obrokih, ki zapadejo 10. februarja oz. 10. aprila in 10. junija 1952.
ČLEN VI
Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu, v skladu z že izdanimi upravnimi navodili pa učinkuje od 5. februarja 1952 dalje.
V Trstu, dne 28. aprila 1952.
JOHN L. WHITELAW
brigadni general ameriške vojske
Ref. : LDfA/52155	generalni ravnatelj za civilne zadeve
Ukaz št. 73
SPREMEMBA NEKATERIH IZMER PRI DAVKU NA POSLOVNI PROMET
Ker sodim, da je priporočljivo spremeniti nekatere izmere pri davku na poslovni promet, v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo britsko-ameriške sile,
zato jaz, JOHN L. WHITELAW, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
ČLEN I
Razen v kolikor določajo naslednji odstavki, se davek na poslovni promet, ki se plačuje pavšalno na podlagi obsega poslov po veljavnih predpisih, določi v izmeri enega odstotka.
Glede kosmatih dohodkov gostinskih obratov, naštetih v odstavku 2 člena II ukaza št. 106 z dne 13. maja 1949, znaša izmera davka na poslovni promet 4% pri luksuznih obratih in 3% pri obratih prve kategorije ; izmera 3% velja tudi za kosmate dohodke obratov, naštetih v odstavku 3 zgoraj omenjenega člena.
Davek na poslovni promet, ki se plačuje pavšalno na podlagi obsega poslov, se določi na 4% pri prodajah proizvodov, naštetih v odstavku 4 člena II ukaza št. 106 z dne 13. maja 1949, na 3% pri prodajah proizvodov, naštetih v odstavku 1 člena II omenjenega ukaza, na 0.50% pri prodajah proizvodov, naštetih v členu III ukaza št. 55 z dne 3. aprila 1950 in na 2% pri prodajah rabljenih knjig, naštetih v členu III ukaza št. 106 z dne 13. maja 1949.
Predpisi tega člena veljajo od 1. januarja 1951 dalje.
ČLEN II
Pri trgovskih poslih glede naslednjih proizvodov se plačuje davek na poslovni promet :
a)	v izmeri 2% od obdavčljivega dohodka pri olupljenih paradižnikih, kakorkoli prepariranih in konzerviranih ;
b)	v izmeri 3% od obdavčljivega dohodka pri koraldah v surovem ali predelanem stanju ;
c)	v izmeri 3% od obdavčljivega dohodka pri krznih, surovih ali kakorkoli predelanih ali izdelanih, in za krzneno konfekcijo, razen ono, našteto v odstavku 4 člena II ukaza št. 106 z dne 13. maja 1949 in onih, naštetih v predzadnjem odstavku tega člena ;
d)	v izmeri 5% od obdavčljivega dohodka pri žepnih in zapestnih urah z zlatim ali platinastim pokrovom.
Izmera 8%, ki jo določa odstavek 4 člen II ukaza št. 106 z dne 13. maja 1949 za krzna in krznarsko konfekcijo, ki je tam našteta, velja tudi glede trgovskih poslov s krzni, surovimi ali kakorkoli predelanimi ali izdelanimi ter krzneno konfekcijo iz krzna srebrne lisice, nutrije in karakula.
Izmere, določene v prejšnjih odstavkih, veljajo tudi za uvoz zgoraj naštetega blaga iz inozemstva.
ČLEN III
Pravice izbire po členu XII splošnega ukaza št. 32 z dne 19. decembra 1949, ki se tiče uporabe posebnih davčnih predpisov pri obdavčenju z davkom na poslovnih promet, velja tudi za dohodke iz trgovskih poslov z mlekom in njegovimi stranskimi proizvodi, z rastlino sumak v listih s smolnatim lesom, krzni in krznarsko konfekcijo, sodavicami, ledom in igralnimi kartami.
ČLEN IV
Razen v kolikor je določeno v členu 1, stopi ta ukaz v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu, v skladu z že izdanimi upravnimi navodili pa učinkuje od 14. marca 1952 dalje.
V Trstu, dne 28. aprila 1952.
JOHN L. WHITELAW
brigadni general ameriške vojske
Btf. : LDIA/52159	generalni ravnatelj za civilne zadeve
DOLOČITEV OBDAVČLJIVEGA DOHODKA PRI POSLOPJIH, ZNIŽANJE DAVČNE IZMERE IN DOKLAD TER UKINITEV VOJNEGA PRISPEVKA ZA DRŽAVO
Ker sodim, da je priporočljivo izdati predpise za določitev obdavčljivega dohodka od poslopij, za znižanje davčne izmere in doklad ter o ukinitvi vojnega prispevka za državo, v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo britsko-ameriške sile,
zato jaz, JOHN L. WHITELAW, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj, za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
ÖLEN I
Dokler ne pride v veljavo novi hišni kataster v smislu kr. zak. odloka z dne 13. aprila 1939 št. 652 s kasnejšimi spremembami, se določi obdavčljivi dohodek od poslopij po naslednjih predpisih:
a) Pri poslopjih, zgrajenih po 29. maju 1946, se kosmati dohodek zniža za eno četrtino.
To pravilo velja tudi za tista poslopja, ki so bila zaradi vojnih dogodkov porušena ali poškodovana za več kot polovico ter jih je lastnik sam po zgoraj navedenem dnevu znova zgradil.
b) Pri poslopjih, ki so bila zgrajena in uporabljena svojemu namenu primerno pred dnevom, omenjenim pod točko a), se kosmati dohodek manj ena četrtina zniža za znesek v višini štiriinpolkratnega zneska obdavčljivega dohodka, ki je bil v letu 1938 ugotovljen v pogledu neposrednih davkov. Če gre za poslopja, zgrajena po 31. decembru 1938, se mora obdavčljivi dohodek v letu 1938 oceniti na podlagi primerjave z najemninami za podobna poslopja, ki so v tem letu obstojala v isti občii.i.
ÖLEN II
Predpisi prejšnjega člena veljajo od leta 1951 dalje v pogledu določitve dohodkov zaradi odmere dohodnine za to leto, in od prvega julija 1952 dalje v pogledu davka na dohodek od poslopij.
Odmera davka na dohodek od poslopij in njegov vpis v davčne sezname za leto 1951. ki se tiče dohodka, ki je bil vpisan ali ki bi mora' biti vpisan v davčni seznam za leto 1950 v smislu člena XL V ukaza št. 169 z dne 26 oktobra 1951, veljata za dokončna.
Od 1. julija 1952 se izmera državnega davka na dohodek od poslopij aoloči na 5%.
Od istega dne dalje se smejo občinske in pokrajinske doklade na dohodek od poslopij naložiti le v izmeri, ki ne presegajo meje, razvidne iz naslednje preglednice :
Občinske doklade :
normalna meja ............................................................ 3.50%
presežek .................................................................... 3.50%
druga meja ............................................................... 7	%
nadaljni presežek ........................................................ 2	%
tretja meja .............................................................. 9	%
Pokrajinske doklade :
normalna meja ............................................................... 7.50%
presežek ................................................................. 1.75%.
druga meja .................................................................. 9.25%
nadaljni presežek ........................................................... 1.75%
tretja meja .............................................................. 11	%
Najvišja izmera doklade za Zbornico za trgovino se določi na 0,055 lir od vsakih 100 lir dohodka od poslopij.
Člen iv
Z veljavo od 1. januarja 1952 se ukine vojni prispevek za državo od najemnin, ki niso podvržene najemninski zaščiti v smislu kr. zak. odloka z dne 12. aprila 1943 št. 205.
ČLEN V
Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu.
V Trstu, dne 28 aprila 1952.
JOHN L. WHITELAW
brigadni general ameriške vojske
Rej. : LD/AI52/64	generalni ravnatelj za civilne zadeve
ENOTNO BESEDILO PREDPISOV O VSAKOLETNI SKUPNI PRIJAVI DOHODKOV
Ker sodim, da je priporočljivo izdati enotno besedilo predpisov o vsakoletni skupni prijavi dohodkov, v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga opravljajo britsko-američke sile in ki se tu dalje kratko označuje „cona“,
zato jaz, JOHN L. WHITELAW, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
ÖLEN I
Kdorkoli ima dohodke, ki so podvrženi neposrednim davkom, jih mora vsako leto prijaviti po določbah naslednjih členov, čeprav se od zadnje odmere niso spremenili.
ÖLEN II
To prijavo morajo vložiti fizične in pravne osebe, bodisi javne ali zasebne, družbe vseh vrst, družabniki z udeležbo, agrarna in kolektivna podjetja, dejanske družbe, ki enotno odgovarjajo za davek, ustanove in podjetja s posebnimi nameni, ki jih ustanovijo druge pravne osebe, čeprav same nimajo pravne osebnosti v smislu državljanskega zakonika, če imajo samostojno upravo in bilanco, neodvisno od one, ki jo ima. tista oseba ali korporacija, ki jih je ustanovila.
ÖLEN III
Za nedoletne osebe, za pravno nesposobne osebe in za družbe morajo prijavo vložiti tiste osebe, ki jih predstavljajo po določbah zasebnega prava.
Za družbe, ustanove in tvrdke, ki niso pravne osebe v smislu zasebnega prava, morajo vložiti prijavo tisti, ki jih predstavljajo po zakonu ali statutu, ali če takih oseb ni, tisti, ki jih dejansko upravljajo. Če tudi teh ni, morajo vložiti prijavo vsi tisti, ki tvorijo družbo, ustanovo ali tvrdko.
Če mora v smislu tega člena prijavo vložiti več oseb, so z vložitvijo prijave po eni izmed njih druge osebe oproščene te obveznosti.
ČLEN IV
Prijavo sme vložiti pooblaščenec davkoplačevalca. Pooblastilo mora biti pismeno, čeprav le v navadnem pismu, ter mora biti priloženo k prijavi.
Če je bilo pooblastilo izstavljeno z javno listino ali če je razvidno iz listine, ki je registrirana ali obljavljena ali položena pri javnih uradih, sme pooblaščenec v prijavi navesti podatke dotične listine ter njene registracije, objave ali pologa, vendar jo mora na zahtevo davčnega urada predložiti.
Dohodke, ki so po veljavnih predpisih obdavčljivi posredno proti povračilu, mora prijaviti tako oseba, ki jih prejme kakor tudi oseba, ki jih plačuje. Le-ta mora prijavi priložiti seznam prejemnikov dohodkov in pri vsakem navesti zneske, ki jih prejema.
Člen vi
Od dolžnosti prijave so izvzeti:
1)	delojemalci, ki imajo samo dohodke kategorije C/2, kateri v pogledu dopolnilnega davka od skupnih dohodkov (dohodnine) ne presegajo 600.000 lir ;
2)	osebe, ki imajo samo dohodke iz zemljišč in iz agrarne rente, če skupni dohodek, odmerjen zaradi dohodnine, ne presega 240.000 lir.
Pravtako so izvzeti od dolžnosti prijave tisti, pri katerih je bil obdavčljivi dohodek v pogledu davka od zgradb odmerjen na manj kot 150 lir, in to iz vseh virov dohodkov, in ki nimajo drugih dohodkov, podvrženih neposrednim davkom.
Člen vii
Prijava mora biti datirana in podpisana.
Ce davkoplačevalec ne more podpisati, sme zanj sestaviti prijavo njegov zaupnik, ki jo mora podpisati in posvedočiti, da je bila-prijava sestavljena v navzočnosti in po nalogu davkoplačevalca.
Prijava se sme vložiti tudi ustmeno pri županu, pri davčnem prokuratorju, ali njegovem namestniku, ki morajo o tem sestaviti zapisnik v davkoplačevalčevi navzočnosti.
Člen viii
Prijava mora biti vložena v času od 1. januarja do 31. marca vsakega leta.
Delniške družbe, komanditne delniške družbe ali družbe z omejeno zavezo, zadruge in vzajemne zavarovalnice, kreditni zavodi in hranilnice, pokrajina in občine, ter druge mora'ne korporacije, ki so dolžne napraviti vsakoletno bilanco, kakor tudi ustanove in podjetja, omenjena na kraju člena II in ustanovljena od prej omenjenih korporacij, morajo vložiti prijavo obenem z bilanco ali zaključnim računom v roku treh mescev po njihovi odobritvi.
Če bilanca ali zaključni račun nista bila zaključena in odobrena v roku, ki ga predpisuje zakon ali statut, mora družba ali korporacija vložiti prijavo v devetih mescih po preteku roka, ki je določen za zaključitev bilance oziroma računa. V
V primeru prevzema ali združitve družb ali korporacij mora prijavo obenem z zaključno bilanco družbe ali korporacije, ki je prenehala obstojati, predložiti družba ali korporacija, ki jo je prevzela ali ki je nastala iz združitve, in sicer v treh mescih od dneva združitve.
Vsi dohodki davkoplačevalca se morajo prijaviti z eno samo prijavo. V prijavi mora glede vsakega posameznega dohodka biti naveden vir dohodka, kosmati znesek dohodka, stroški, ki se smejo odšteti, in čisti znesek dohodka, zaradi odmere dohodnine pa tudi bremena, ki se smejo odšteti, ter drugi odbitki, ki jih predvideva zakon o dohodnini.
ČLEN X
Pri zgradbah mora prijava obsegati dohodke, dosežene v prejšnjem letu. Ta dohodek se obdavči od 1. julija tistega leta, ko se vloži prijava. Vendar se pri obdavčenju upošteva sprememba navzgor ali navzdol samo, če v smislu predpisov člena 21 zakona z dne 26. januarja 1865 št. 2136 in čl. 5 zakona z dne 11. avgusta 1870 št. 5784 znaša vsaj eno tretjino. Pri novih zgradbah mora prijava obsegati dohodek iz tistih zgradb, ki so v prejšnjem letu postale sposobne za stanovanje ali za namen, za katerega so namenjene.
ČLEN XI
Ce izvirajo dohodki kategorije B iz prevzema javnih del ali dobav, ki so obdavčljive samo enkrat v smislu čl. 8 zakona z dne 8. junija 1936 št. 1231, mora prijava po prvem odstavku člena Vlil obsegati dohodek iz prevzemov del in dobav v prejšnjem letu.
Ce dela ali dobava niso bila končana v letu, ko so bila prevzeta, mora prijava obsegati dohodek iz tistega dela, ki je bil izvršen v prejšnjem letu in ki se obdavči začasno s pridržkom, da se obdavčenje izravna na podlagi skupnega dohodka, ki mora biti obsežen v prijavi, katera mora biti predložena v času od 1. januarja do 31. marca naslednjega leta po letu, ko so bila dela kolavdirana ali ko je bila dobava izvršena.
Ti predpisi veljajo tudi za prijavo dohodkov, ki so samo enkrat obdavčljivi in ki izvirajo iz druge industrijske ali trgovinske dejavnosti, ki je takšna, da se more smatrati za ločeno od redne in stalne dejavnosti davkoplačevalca.
ČLEN XII
Če dohodek kategorije C/l izvira iz opravil sodnega upravitelja, skrbnika, likvidatorja, razsodnika in podobnih funkcij, ki se obdavčijo samo enkrat v smislu čl. 7 zakona z dne 8. junija 1936 št. 1231, mora prijava po prvem odstavku člena VIII obsegati dohodek iz funkcij, opravljenih v prejšnjem letu.
Če funkcija ni končana v letu, ko jo je davkoplačevalec prevzel, mora prijava obsegati dohodek iz tistega dela funkcije, ki je bil opravljen v prejšnjem letu in ki se obdavči začasno s pridržkom, da se obdavčenje izravna na podlagi skupnega - dohodka, ki mora biti obsežen v prijavi, katero mora davkoplačevalec predložiti v času od 1. januarja do 31. marca tistega leta, ki sledi letu, ko je bila funkcija dovršena.
če se družbe in korporacije, naštete v drugem odstavku člena VIII, stavijo v likvidacijo in se poslovanje ne nadaljuje, morajo likvidatorji predložiti prijavo v treh mescih, ko položi bilanca pri uradu, ki vodi register podjetij, in prijaviti dohodke, izvirajoče iz likvidacije.
Ce se likvidacija ne izvrši v istem letu, morajo likvidatorji predložiti prijavo v devetih mescih po zaključku vsakega likvidacijskega leta in navesti dohodke na podlagi letne bilance. Ti dohodki se obdavčijo začasno, če likvidacija ne traja nad pet let, s pridržkom, da se obdavčenje izravna na podlagi skupnega dohodka in zaključne bilance. Ta skupni dohodek mora biti naveden v prijavi, ki mora biti vložena v treh mescih od dneva, ko se. položi zaključna bilanca pri uradu, ki vodi register podjetij.
ČLEN XIV
Pri dohodkih, ki uživijo začasno oprostitev ali znižanje davka, mora biti prijava vložena v času od 1. januarja do 31. marca tistega leta, ki sledi letu, v katerem je prenehala pravica na oprostitev davka, in mora to prenehanje izrecno omeniti.
Pri dohodnikih, ki uživajo oprostitev ali znižanje davka le pod določenimi pogoji, mora biti prijava vložena v času od 1. januarja do 31. marca tistega leta, ki sledi letu, ko so ti pogoji prenehali obstojati, ter mora to prenehanje pogojev izrecno omeniti.
Obveznosti, od katerih je oprostitev ali zmanjšanje davka odvisna po posameznih davčnih zakonih, se ne spremenijo.
ÖLEN XV
Prijava mora biti vložena pri okrajnem uradu za neposredne davke ali pri uradu tiste občine, kjer ima davkoplačevalec svoje davčno bivališče.
Okrajni davčni urad oziroma občinski urad morajo davkoplačevalcu, tudi če tega ne zahteva, izstaviti potrdilo iz kopirnega registra.
Prijava sme biti predložena okrajnemu davčemu uradu tudi po pošti s priporočenim pismom s povratnim potrdilom ter velja za vloženo na dan, ko se izroči poštnemu uiadu, ki mora pristaviti datiran žig tudi na prijavni obrazec.
Vložitev prijave se dokaže s prejemnico davčnega ali občinskega urada, s prejemnico priporočene pošiljke ali z drugo listino poštne uprave, ki dokazuje dan odpošiljatve.
Drugi dokazi, ki bi bili v nasprotju ali ki bi dopolnjevali dokaze, razvidne iz zapisnikov, registrov in listin dotičnih uradov, niso dopustni.
ČLEN XVI
Fizične osebe imajo svoje davčno domovališče v tisti občini, kjer so vpisane pri anagraf-skem uradu po veljavnih predpisih, če pa prebivajo v inozemstvu, v tisti občini, od koder izvirajo.
Inozemci imajo svoje davčno domovališče v občini, kjer imajo svoje stalno bivališče v smislu državljanskega zakonika, ali kjer bivajo vsaj eno leto, sicer pa v občini, kjer nastane njihov dohodek ; če nastaja dohodek v več občinah, je davčno bivališče v tisti občini, kjer je največji dohodek.
Korporacije imajo svoje davčno domovališče v občini, kjer je njihov pravni sedež.
Tvrdke, družbe in korporacije vseh vrst, ki nimajo pravnega sedeža, imajo svoje davčno domovališče v občini, kjer trajno vršijo svojo glavno dejavnost.
ÖLEN XVIII
V	primeru posebnih okolnosti sme oddelek za finance dovoliti davkoplačevalcu, da si izbere davčno domovališče v drugi občini kot je določena v členih XVI in XVII tega ukaza.
ÖLEN XIX
Prijave se morajo opremiti s tekočimi številkami, ki se morajo sporočiti osebam, ki so prijave vložile. Pri okrajnem davčnem uradu mora biti na vpogled seznam vlagateljev prijav po tekočem redu.
ÖLEN XX
Će se prijava ne vloži, ostanejo v davčnih seznamih vpisani dohodki, kakor so bili odmerjeni za prejšnje leto ter se pri dohodkih kategorije A, B in C/l zvišajo za 10%, davčni urad pa jih sme popraviti.
Kdor ne vloži prijave, se kaznuje z globo od 5.000 do 100.000 lir, ki se v lažjih slučajih zniža za 1/3 in v težkih slučajih podvoji, pri čemer ostanejo v veljavi tudi druge kazni, ki jih veljavni predpisi za posamezne davke predpisujejo za primer opuščene ali netočne prijave v zvezi z uradno odmero ali popravkov dohodkov.
V	primeru povratka se ta globa podvoji, v primeru ponovnega povratka pa potroji.
Odlok ali sodba o obsodbi se po pravomoćnosti brezplačne v izvlečku objavi v izdaji „Bis“ Uradnega lista Zavezniške vojaške uprave.
ÖLEN XXI
Okrajni urad za neposredne davke sme razposlati davkoplačevalcem s priporočenim pismom s povratnim potrdilom vprašalne pole za odmero dohodkov in jih pozvati, da jih pravilno izpolnjene in podpisane vrnejo v roku, ki ne sme biti krajši kot 15 dni.
Kdor vprašalnih pol ne vrne v določenem roku ali pa jih vrne z nepopolnimi ali neresničnimi odgovori, se kaznuje z globo od 2.000 do 50.000 lir.
ÖLEN XXII
Postopek finančne uprave za popravo dohodkov, navedenih v pravočasno vloženih prijavah, ali v primeru, če se prijava ne vloži, za popravo dohodkov, ki so bili poprej odmerjeni, zastara z 31. decembrom tretjega leta, ki sledi letu, v katerem bi prijava morala biti vložena.
Clen xxm
Razveljavijo se drugi odstavek člena 18 ter členi 19, 20, 21 in 24 nam. zak. odloka z dne 24. avgusta 1945 št. 585. ki je bil uveljavljen v coni s splošnim ukazom št. 151 z dne 3. aprila 1946, členi 1 in 12 kr. odloka z dne 17. septembra 1931 št. 1608 in vsi drugi predpisi, ki niso v skladu s predpisi tega ukaza.
Clen xxiv
Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu.
V Trstu, dne 29. aprila 1952.
JOHN W. WHITELAW
brigadni general ameriške vojske Ref. : LDIAl52j4y	generalni ravnatelj za civilne zadeve
Ukaz št. 76
PREDPISI O DRŽAVNIH ETIKETAH
Ker imam za 'primerno izdati predpise o državnih etiketah za posode, v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo britsko-ameriške sile,
zato jaz, JOHN L. WHITELAW, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
ÖLEN I
Načelnik oddelka za finance sme na podlagi obrazložene prošnje in primernih poizvedb pooblastiti tehnični urad za davek na proizvodnjo, da izroči izdelovalcem alkoholnih pijač ustrezno količino novih državnih etiket za eno četrtino normalne cene, če ta urad spozna, da je potrebno zamenjati državne etikete, ki so bile pravilno pritrjene na posodah, ali če so se pokvarile še nerabljene etikete iz razlogov, ki se ne morejo pripisati izdelovalcu.
ČLEN II
Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu.
V Trstu, dne 6. maja 1952.
JOHN L. WHITELAW
brigadni general ameriške vojske
Ref.: LD/A/^2l50	generalni ravnatelj za civilne zadeve
Upravni ukaz št. 25
IMENOVANJE DR. GIOACCHINA ZERBONI ZA ČLANA KOMISARIJATA ZA LIKVIDACIJO
SPLOŠNIH SLUŽNOSTNIH PRAVIC
Ker je priporočljivo, da se v smislu čl. 28 zakona z dne 16. junija 192J št. Ij66 imenuje član komisariata za likvidacijo splošnih služnostnih pravic, v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo britsko-ameriške sile,
zato jaz, VONNA F. BURGER, art. polkovnik, izvršni ravnatelj pri generalnem ravnatelju za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
1.	Dr. Gioacchino ZERBONT, svetnik apelacijskega sodišča v Trstu, se v smuslu člena 28 zakona z dne 16. junija 1927 št. 1766 imenuje za člana komisarijata za likvidacijo splošnih služnostnih pravic.
2.	Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko ga podpišem.
V Trstu, dne 1. maja 1952.
VONNA F. BURGER
art. polkovnik izvršni ravnatelj pri
Ref. : LDjA¡52/24	generalnem ravnatelju za civilne zadeve
Upravni ukaz št. 26
DOVOLJENJE ZA SPREMEMBO PRIIMKA
Ker je Francesco Luigi BALDASS, sin pok. Valentina in pok. Sabate Tofful, rojen v Crau-glio di S. Vito al Torre dne 22. septembra 1872, stanujoč v Trstu, via Timeus št. 4. storil vse, kar je po zakonu potrebno za spremembo njegovega priimka in priimka njegove žene Marice Dellamar-tina v Baldassi v smislu dovoljenja ravnatelja za, pravne zadeve z dne 21. decembra ig5i;
ker je imenovani zdaj zaprosil, da se ta sprememba priimka izvede, in
ker je bilo ustreženo predpisom dela VIII, poglavja I kr. odloka o predpisih in pravilniku za civilni stalež z dne g. julija J939 št. 1328 in ni bil vložen noben ugovor,
zato jaz, VONNA F. BURGER, art. polkovnik, izvršni ravnatelj pri generalnem ravnatelju za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
1.	Priimek prosilca Francesca Luigija BALDASS se spremeni v „BALDASSI; ta sprememba velja tudi za njegovo ženo Marijo Dellamartina, hčer pok. Domenica.
2.	Prosilec mora poskrbeti za to, da se ta ukaz vpiše v rojstno knjigo in zabeleži na kraju rojstnih listin po obstoječih predpisih.
3.	Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko ga podpišem.
V Trstu, dne 2. maja 1952.
VONNA F. BURGER
art. polkovnik izvršni ravnatelj pri
Ref. : LDIBI52I26	generalnem ravnatelju za civilne zadeve
Upravni ukaz št. 27
DOVOLJENJE ZA SPREMEMBO PRIIMKA
Ker je Gastone LEVI-MORTERRA, sin pok. Vittorija in pok. Lucije Masiola, rojen v Trstu dne 22. februarja 1893, stanujoi v Trstu, via Carpison 14, storil vse, kar je po zakonu potrebno za spremembo njegovega priimka v „MORTERRA“ v smislu dovoljenja ravnatelja za pralne zadeve ;
ker je imenovani zdaj zaprosil, da se ta sprememba priimka izvede, in
ker je bilo ustreženo predpisom dela VIII, poglavja I kr. odloka o predpisih, in pravilniku za civilni stalež z dne 9. julija 1939 št. 1328 ter ni bil vložen noben ugovor,
zato jaz, VONNA F. BURGER, art. polkovnik, izvršni ravnatelj pri generalnem ravnatelju za civilne zadeve,
ODREJAM:
1.	Priimek prosilca Gastona LEVI-MORTERRA se spremeni v „MORTERRA“.
2.	Prosilec mora poskrbeti za to, da se ta ukaz vpiše v rojstno knjigo ter zaznamuje na kraju rojstne listine po obstoječih predpisih.
3.	Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko ga podpišem.
V Trstu, dne 2 maja 1952.
VONNA F. BURGER
art. polkovnik izvršni ravnatelj pri
Ref. : ED/Bf52I27	generalnem ravnatelju za civilne zadeve
VSEBINA
Ukaz	Stran
št. 71 Predpisi o valorizaciji zaradi prilagoditve tečaju denarja .................. 247
št. 72 Predpisi, za sestavo seznamov neposrednih davkov za prvo polletje 1952.	251
št. 73 Sprememba nekaterih izmer pri davku na poslovni promet....................... 252
št. 74 Določitev obdavčljivega dohodka pri poslopjih, znižanje davčne izmere in
doklad ter ukinitev vojnega	prispevka za državo ...................... 254
št. 75 Enotno besedilo predpissov o vsakoletni skupni prijavi dohodkov.............. 256
št. 76 Predpisi o državnih etiketah................................................. 261
Upravni ukaz
št. 25 Imenovanje dr. Gioacehina Zerboni za člana komisariata za likvidacijo
splošnih služnostnih pravic................................................ 262
št. 26 Dovoljenje za spremembo priimka.............................................  262
št. 27 Dovoljenje za spremembo priimka.............................................. 263