Možitev tržaških učiteljic. Dd6 10. t. m. so imele tržaške ufiteljice zopet sestanek, da zarzamejo sroje končno stališče glede poroke učiteljic. 0 tem sestanku smo dobili dvoje poročil. Priobčujemo jih neizpremenjeno. Prvo poročilo pravi: Udeležba je bila pičla. Predlagala se je tov. Pakiževa kot predsednica, kar je bilo sprejeto. Izvoljena predsednica je dala besedo toy. Sabadinovi. Ko je bila ta na kratko izjarila, da 8« je o predmetu dovolj pisalo in govorilo, tako da vsaka ve, kaj hoče in kaj ji Ijubše, je rekla, da sedaj nam ne ostane drugega kot glaaovati o stvari. Predlagalaje sledečo resolucijo: »Slovenske učiteljice t trž. okolici so mnenja, da bi šola popolnoma nič ne trpela po poročeuih učiteljicah, predlagajo tedaj, naj se le uvede zakon. Ker bi se pa le minimalen del učiteljic mogel okoristiti 8 to odredbo, ostale bi pa iz posebnih uvaževanja vreduih družioskih razmer ne mogle dalje služiti ali pa bi njih dorn zaradi posebnih okolščin trpel, prosijo, naj se onim učiteljicam, ki bi ne mogle, oziroma ne hotele služborati po poroki, izplačuje neka odškodoina t določenih obrokih v razmerju s službenimi lfti, ali rsaj nikakor ne opusti dosedanje odločbe, da se namreč izplača ueka, in sicer večja odprarnina kakor doslej onim učiteljieam, ki bi ne mogle ali fle botele službovati. V slučaju, da bi z uvedbo zakona imela odpasti oua odpravnina, prosijo, naj rajše ostane pri starem." Vnela se je živahna debata. Glasovalo se je potem za celo resolucijo obenem. Pri glasovanju se je pokazalo, da je 10 glasov proti ia 8 za. Pokazala se je potreba glasorati o posameznib točkah. Glasovalo se je tedaj najprej, ali bi šola trpela ali ne po poročenih učiteljicah, Glasovalo je 10 učiteljic za to, da bi šola trpela. drugih 8, da ne bi. Ker je torej ta točka padla in je onih 10 učiteljic, ki so bile r opoziciji, trdilo, da rse druge tako že padejo samo ob sebi, se ni o ostalem glasovalo t tej obliki. Tov. Š?agelora je predlagala, naj se da vsaki uiiteljici svobodno roko, da ostane namrpč T službi tudi po poroki ali pa dobi odškodnino, ako sama to želi. Glasovalo je 9 za to in 9 proti. Eer je tudi predseduica glasovala za. ja bil ta predlog sprejet. To glasoranje je pokazalo, da niso vse učiteljice za poroko, kakor je kdo doslej mislil, pa tudi da niso vse proti, kakor se je dalo sklepati po poTočilu o prrem sestanku. Ku se je tako rešila ta kočljiva strar in so se duhovi nekoliko pomirili, se je začelo razpravljati rprašanje o ročnih delib. Enoglasno se je sklenilo, storiti potrebne korake oa kompeteutnem mestu, da se uredejo posebue učiteljice ročnih del. Govorilo se je tudi o tem, naj se zabtera izenačenje plač z moikimi kolegi. In nazadnje se je sklenilo v očigled tpmu zadnjemu vprašanju pustiti za sedaj vsako akcijo glede rprašanja o strokovnih učiteljicah za ročna dela. Pozneje, ko se je večina učitpljic razšla, se je domislila ena zaostalih, da neka peticija, v kateri se govori med drugim tudi o izenačenju plač, leži že približno eno Ieto ua magistratu nerešena. Z ozirom na to in pa ker o uvedenju posebnih strokovnih učiteljic ne odloča magistrat, ampak deželai šolski sret, so sklenile one zao^tale učiteljice, delovati t smislu enoglasnega sklepa za uvedenje posebnih učiteljic za ročna dela. J. * * * Z druge strani nam poročajo: Tržaške učiteljice so imele 10. marea zopet sestanek glede možitve. Navzočib je bilo 18 učiteljic. Predsedovala je tov. Pakiževa. EolegiDJa S. je sestavila spomenieo, za katero pa yečina ni marala glasovati, in sicer zato ne, ker se je ta večina — ki je obstajala iz 10 učiteljic — protivila učiteljeranju po poroki. Vkljub temu je prišlo na glasovanje, naj bi magistrat dovolil zakon, oziroina naj bi ueiteljice imele popolno svobodo. Eer nam z uvedenjem zakona odpade dosedanja odpravnina, je glasovalo za ta predlog le 7 učiteljic. Eo se je to glasovanje Da željo predsedniee vršilo še enkrat, je od stranke Grpgoričeve prist >pila k nasprotni strauki še ena učiteijica. Stranka večine pa je štela še veduo 9 glasov napram 8 v man.jšini. Tedaj se je pa zgodilo — kar, upam, le pomotoma — nekaj, kar ne odgovarja društTenim pravilom. Predsednica je namreč štela tudi osebe, in sicer dvakrat, dasj ni imela pravice niti za en glas, ker si stranki nista bili po številu enaki. Da je temu resoiea, evo podatkor: Za učiteljevanje po poroki so glasovale tov.: E., S., Š., G., V., Č., C., 0. Predsednica pa je zaključila sestanek o tem vprašanju, češ, da jih je z DJeaim glasom 10. Iz rsega tega je razridao, da je stranka Gregoričeve močnejša in da sprejmo zakon, ako ga magistrat uvede, le neroljno, zlasti ako odpade ž njim odpravnina.