POSAMEZNA ŠTEVILKA 5 DIN
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
ZASAVSKI VESTNIK
let6 v. — ST. 26.
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZASAVJA
TRBOVLJE. 3. JULIJA 1952
Pred Dnevom vstaje slovenskega ljudstva
Kakor preteklo leto, tako bo naš Barod tudi letošnje leto praznoval obletnico vstaje slovenskega ljudstva, t. j. 11. obletnico — 22. julija.
Počastitev tega praznika bomo v našem okraju poleg raznih drugih proslav opravili s pohodom partizanskih patrulj na območju vse Slovenije. Gibanje teh
patrulj bodo organizirale občinske ZB v največji meri z aktivnimi borci NOV ob pomoči novoustanovljenih Društev rezervnih oficirjev, po sektorjih pa bodo te patrulje imele nalogo, da se kljub raznim sovražnim zasedam prebijejo skozi partizanske kraje okraja Trbovlje do Vač, kjer bodo v Smarjeti od celj-
Partizani na pohodu
Naooved tekmovanja hreitniških rudarjev
V	počastitev VI. kongresa KPJ so pozvali hrastniški rudarji na 4-meseč-no tekmovanje vse ostale rudarske kolektive LR Slovenije. Tekmovanje bo trajalo od 1. julija do konca zasedanja kongresa. Rudarji iz Hrastnika so prevzeli sledeče delovne obveznosti:
1.	dosegali bomo operativne planske naloge v proizvodnji in jamskih investicijah;
2.	borili se bomo za čim ugodnejše storitve ter čim boljši asortiment premoga. Povprečno jamsko storitev bomo dosegli 1,35 tone na moža, na pripravi v premogu 2,50 tone na moža in na odkopu 5,10 tone na moža. Z rednim zasekovanjem na progah in odkopih ter s smotrnim odstreljevanjem bomo prekoračili planirani odstotek debelih vrst premoga;
3.	vse manjkajoče oz. pomanjkljive varnostne naprave v jami bomo v tem času namestili ali pa jih izpopolnili;
4.	prečistili in dopolnili bomo članske vrste sindikalne podružnice. Člane kolektiva, ki niso vredni članstva v sindikatu, bomo izločili, vključili pa v organizacijo poštene delavce, ki so danes še izven sindikata;
5.	komunisti bomo z rednim in vestnim tedenskim študijem poglobili svoje znanje. Z njim bomo nepretrgoma nadaljevali tudi po zaključku kongresa ter predelali celotno vsebino VI. kongresa KPJ;
6.	v času tekmovanja se bomo mnogoštevilno vključili ter poživeli delovanje novoustanovljenega delavskega kulturnega društva »Svoboda«.
Ob tej priliki pa je znani hrastniški rudar — udarnik Martin Kmet — poklical na 4-mesečno tekmovanje vse delovne skupine najboljših rudarjev Slovenije in Jugoslavije. On sam je prevzel naslednje delovne obveznosti:
V	počastitev VI. kongresa KPJ boni v času od I. julija do konca kongresa s svojo delovno skupino št. 21, ki šteje 6 mož:
1.	nakopal 5000 ton premoga;
2.	presegel povprečno prečno od-kopno storitev 7,5 tone na enega moža;
3.	v borbi za čim boljši asortiment premoga skrbel, da bo sleherno delo prečnega odkopa pred odst elitvijo zasekano.
skega okraja prevzeto zastavo izročile partizanskim patruljam okraja Ljubljana okolica.
Zato sporoča Okrajni odbor Zveze borcev Trbovlje vsem občinskim organizacijam ZB ter ostalim množičnim političnim organizacijam, da začnejo z organiziranjem udeležbe v teh pohodih partizanskih patrulj kakor tudi z organizacijo sprejema patrulj na določenih mestih, kjer bo počitek in miting. Gibanje partizanskih patrulj bo trajalo od 19. julija od 10. ure dopoldne do 20. julija t. 1. do 3. ure popoldne po sledečih fazah celotnega partizanskega gibanja;
1.	del gibanja; Smarjeta pri Rimskih toplicah—Belovo—Brdce—Mamo — Slatina—Dol pri Hrastniku. Prihod na Dol je začrtan ob 12.45. uri, kjer bo počitek in miting pri spomeniku padlih borcev. Nadaljnji pohod patrulj z Dola pri Hrastniku bo potekal čez Kal, Mrzlico v Čeče, kjer bo spet počitek od 19.20 do 20. ure. Nato bodo odšle patrulje proti Knezdolu, kjer se zaključi prva faza tega partizanskega pohoda.
2.	del gibanja patrulj pa bo potekel s Knezdola čez St. Lenart, Znojile, Križe do Jesenovega, kjer bo počitek, od Jesenovega na Čemšenik, Doberljevo, Perhavc in Izlake, od tukaj pa na Krače, Smučidol na Ravne, kjer je predviden daljši počitek z mitingom, ki ga organizirajo člani ZB Zagorje. Od tu bo gibanje patrulj na Sv. Goro—Ovsiše —Cvetež, kjer je spet začrtan daljši počitek in priprava za izročitev zastave okraju Ljubljana okolica na Vačah.
Okrajni odbor ZB naroča vsem članom občinskih ZB, da se za ta partizanski pohod po obeh fazah pripravijo s čim večjo udeležbo. Na ta način bodo častno zastopali svoje občinske ZB ob proslavi 11. obletnice vstaje slovenskega naroda.
Prav tako naroča Okrajni odbor ZB Trbovlje, da občinski odbori ZB redno poročajo o pripravah za ta manifestati-ven dan.
3. /uhj —
Dan rudarjev Slovenile
Na redni letni skupščini rudarjev Slovenije, ki se je vršila 18. maja t. L, je bil sprejet sklep, da se obhaja vsako leto 3. julij kot Dan rudarjev Slovenije — to pa v spomin na veliko gladovno stavko leta 1934 v zasavskih rudnikih. Kdor je doživel ta veliki dogodek v naših revirjih, mu bo ostal v neizbrisnem spominu. Takrat so hrastniški, trboveljski in zagorski rudarji pokazali veliko zavest v borbi proti nekdanji izkoriščevalski TPD, ki je znala svoje delavce izmozgavati do kosti.
Pa ne samo rudarji, tudi njihove žene so takrat hrabro sodelovale v veliki borbi proti nasilju in izkoriščanju. Sadovi te gigantske bitke razredno zavednih rudarskih delavcev so dozoreli v naši narodnoosvobodilni vojni in dobivajo danes svoje trdne korenine v gradnji naše socialistične države, v kateri ni več izkoriščevalcev in izkoriščancev. In v spomin na herojski boj zasavskih rudarjev v veliki gladovni stavki bodo naši rudarji praznovali vsako leto 3. julij kot Dan rudarjev Slovenije.
Danes obhajajo rudarji naših črnih revirjev ta svoj praznik. Tretji julij je dela prost in plačan dan. Zaslužek tega dne se je po vseh rudnikih Slovenije izplačal rudarjem že včeraj.
V Trbovljah je bila sinoči, na predvečer Dneva rudarjev, velika spominska akademija s sodelovanjem rudarske godbe na pihala in moškega pevskega zbora »Zarja«. Spominski govor na nepozabne velike dni v gladovni stavki pred 18 leti je imel njen udeleženec, star delavski borec tovariš Ivan Giuliatti.
Sklenjeno je bilo, da bo v Trbovljah danes zjutraj budnica naše delavske godbe, na kar se rudarji zberejo in odidejo s svojo priljubljeno godbo na Partizanski vrh, da v prosti naravi, v čistem planinskem zraku praznujejo ta lepi spominski dan.
Tudi v Hrastniku so imeli tamkajšnji rudarji sinoči v dvorani podjetja »Potrošnik« spominsko akademijo na velike revirske dogodke pred 18. leti, o katerih je pisalo takrat vse evropsko časopisje — danes pa pohite revolucionarni hrastniški rudarji s svojo godbo na naše planine.
Zelo slovesno so se pripravili na Dan rudarjev v Zagorju. Tudi tukaj so sinoči počastili spomin na dogodke v juliju leta 1934 s slavnostno akademijo, prav tako pa so tudi zagorski rudarji odšli danes na planine, da 3. julij prežive s hrastniškimi in trboveljskimi rudarji v naši prelepi naravi.
Tretji julij je spominski dan vseh slovenskih rudarjev, dan, ko je naš preprosti delovni človek pokazal tedanji izkoriščevalski TPD. kakšna je pest zasavskega rudarja.
Priznanje zaslužnim borcem v izgradnji socializma
ii ii mi
Pred dnevi je zasedal v Trbovljah plenum OK LMS Trbovlje, na katerem 60 obravnavali vprašanje aktivizacije mladine za dejavnost na fizkulturnem področju ter za tekmovanje mladine v počastitev VI. kongresa KPJ. Medtem ko so se tega zasedanja izvoljeni član. polnoštevilno udeležili — prav tako tudi sekretarji mladinskih aktivov — pa je od vabljenih zastopnikov drugih organizacij in ustanov, ki jih je bilo poklicanih 20. prišlo samo 5.
Ne moremo zahtevati in pričakovati od mladine vsakovrstnih uspehov in delovanja v naših društvih, če se ravno tisti, ki so poklicani za to, ne udeležujejo takšnih posvetovanj, kjer bi lahko stavili umestne in pametne predloge za izboljšane mladinskega dela. To naj bi bila nekakšna splošna ugotovitev in pripomba.
Največ se je na tem zasedanju razpravljalo o sodelovanju mladine v novo snujočih se delavskih kulturnih društvih »Svoboda«. v telovadnih društvih »Partizan« in drugod.
Konkreten primer nezanimanja in brezbrižnosti za mladino imamo v Zagorju; gledališka družina v tem kraju ni imela interesa, da vključi mladino v svojo sredo in je ni pustila na oder.
Koliko mladine sodeluje v naših društvih, je pokazala diskusija. Tako je v Trbovljah vključeno v fizkulturo 130 mladincev, od katerih je 50 odstotkov žal samo pri nogometu. v TD Partizan pa dela reci in piši: 10 mladincevl Nasprotno pa so v Hrastniku boljši: tukaj so znali pritegniti mladino
v svoja društva in v alpinistični odsek. Tamkajšnjim je uspelo pridobiti mlade ljudi je vrste, nasprotno pa se ji ,'o hotelo znebiti mladinca, tčital napake, ki jih delajo.
tako se je tega tečaja udeležilo iz Baaec 5 mladincev, nekaj iz Trbovelj in Zagorja, iz Hrastnika pa nihče. .
(Nadaljevanje na 2. strani)
Preteklo soboto zvečer je bila v okviru rudnika Trbovlje-Hrastnik v Trbovljah in v Hrastniku intimna, zaključna slovesnost v priznanje zaslug dolgoletnim delavcem rudnika.
Upravni odbor rudnika je sklenil nagraditi svoje zaslužne delavce, ki dolga leta delajo v podjetju. Lepo slavje so imeli v Trbovljah ti dolgoletni delavci v rudniški restavraciji minulo soboto zvečer.
Navzoče delavce, ki so na rudniku v službi že 40 let in več. je pozdravil predstavnik rudnika ter jim izročil denarna darila. Poleg te nagrade je dobil vsak jubilant še primerno denarno vsoto, da jo porabi
so se slavljenci pove-omine na dolgoletno služ-:u.
Prav tako kot v Trbovljah, so se zbrali rudniški jubilanti tudi v sosednem Hrastniku v dvorani trg. podjetja »Potrošnik«, kjer so dobili nagrado za svoje dolgoletno zvesto delo. Teh rudarskih jubilantov je bilo v Trbovljah 76. v Hrastniku pa 21. skupaj 97. Kakor v Trbovljah, so tudi v Hrastniku ti slavljenci po slovesnosti še posedeli in obu-jali^ spomine na razna doživetja v dolgih
Vsem jubilantom čestitamo in kličemo: Krepko in pogumno naprej 1
O čem so razpravljali na II. seji okrajnega ljudskega odbora v Trbovljah
v svoje vrste, nasprotno pa se je avtomoto društvo hotelo znebiti mladinca, ker je članom oč"
Zastopnik tz Zagdrja je poročal, da sindikati 6ami tudi ne nudijo mladincem zadostne pomoči. Edino sindikat mestnega magazina je znal organizirati za mladino razne izlete ter jih izkoristiti tudi za strokovni pouk.
Pa tudi sam odnos do mladine je v neka terib naših podjetjih nepravilen in nepri-
Poziv OK im Trbovifc mladini frbovelishego obrata
Tudi mladina trboveljskega okraja se pridružuje pozivu CK LMS na tekmovanje v počastitev VI. kongresa KPJ, hkrati pa poziva na to tekmovanje vse mladinske organizacije, predvojaške centre, mladino v tizkulturnib organizacijah ter mladino v vseh ostalih društvih okraja Trbovlje.
Tekmovanje, ki so ga sprejeli mladinski sekretarji in člani plenuma OK LMS, bo trajalo od 1. julija t. 1. do zaključka kongresa — odvijalo pa se bo po sledečih točkah:
1.	mladinske organizacije bodo tekmovale med seboj, kje bodo boljše organizirali predavanje iz zgodovine Partije in SKOJ, nadalje kje bodo mladinski aktivi znali pritegniti več članov Partije in ostalih, ki jim bodo pripovedovali o NOV ter o delu Partije in SKOJ pred vojno;
2.	kje bodo mladinski aktivi organizirali več izletov v partizanske kraje, na grobove padlih borcev itd. (V okraju Trbovlje so taki kraji na Kalu, Mrzlici, Partizanskem vrhu, Čemšeniški planini, Dobovcu, Sv. Gori, Okroglicah itd.);
3.	kateri mladinski aktiv bo znal najbolje pritegniti mladino k študiju in jo odtegniti kvarnemu vplivu klerikalne in druge reakcije;
4.	kateri mladinski aktiv bo dal največ sodelujoče mladine na . izletu društev »Svobode« v Trbovljah in kateri bo najbolje organiziral
proslavo 22. julija, Dan vstaje slovenskega ljudstva, ter 33. obletnico SKOJ. Prav tako, kateri mladinski aktiv bo vključil več mladine v razna društva, v pomoč delavskim svetom, za sodelovanje v kmetijskih zadrugah in podobno.
Vsi mladinski aktivi naj na osnovi proglasa CK LMS sestavijo tekmovalni načrt in redno vsak mesec do 5. v mesecu pošiljajo poročila na OK LMS Trbovlje, ki bo tekmovanje ocenjeval In vsak mesec sproti pohvalil najboljši aktiv v našem lokalnem listu.
Geslo mladinskih aktivov naj bo: Vsi v tekmovanje za počastitev VI. kongresa KPJ!
Na drugi seji okrajnega ljudskega odbora v Trbovljah v petek, 27. junija, so odborniki podrobno obravnavali delo posameznih Svetov. Naj obširneje so seveda razpravljali o gospodarskih vpra šanjih, kjer je ljudski odbornik tovariš Alojz Korimšek poročal o delu Sveta za gospodarstvo. Tov. Korimšek je dejal, da je ta Svet izvolil na svoji prvi seji pet odborov, in sicer odbor za družbeni plan, odbor za proračun in finance, odbor za industrijo in obrtništvo, odbor za trgovino, turizem in gostinstvo ter odbor za lov in ribištvo.
2e prve seje posameznih odborov so pokazale večje zanimanje odbornikov za delo, odkar so odgovorni za delo okrajnega odbora vsi, ne samo izvršni odbor, kot je bilo to poprej.
Odbor za družbeni plan je vod'l skrb, da podjetja izvajajo s\ 'j družbeni plan. Naša podjetja so v prvih petih mesecih izpolnila svoje obveznosti po družbenem planu le z 89,19%; posamezna pcUjetja so opravila svoje naloge takole: rudnik Trbovlje-Hrastnik 87,02 %, rudnik Zagorje 78,86 %, steklarna Hrastnik 121,57 %, cementarna Trbovlje 96,94 %, Strojna tovarna »Miha Marinko« 42,21 %, kemična tovarna Hrastnik 144,86 %, papirnica Radeče 87,84 %, elektrarna Trbovlje 93,96 odstotkov, trgovina, gostinstvo in obrt pa skupaj 100%. Obračun pa ne prikazuje stvarnega stanja zaradi dinamičnega izpolnjevanja nalog v posameznih podjetjih, prav tako tudi zaradi tega, ker je bil obračun za mesec maj zgotovljen šele v prvi polovici junija. Podjetja imajo težave z izpolnjevanjem obveznosti po družbenem planu zaradi prepičlih obratnih sredstev; to vprašanje bo treba rešiti z Narodno banko ob sodelovanju zastopnikov prizadetih podjetij.
Odbor za industrijo in obrt je reševal vprašanja novih obrti; več prošenj za dovoljenje krojaške in čevljarske obrti je bilo rešeno ugodno, kjer je občinski ljudski odbor potrdil krajevno potrebo teh obrti. Zelo resno se je obravnavala trgovinska in gostinska dejavnost v okraju; medtem ko se je položaj v trgovini znatno izboljšal, se v gostinstvu ne opazi napredke, t. j da državni gostinski obrati slabo poslujejo, medtem ko z kupna in privatna gostišča dobro delajo. V zakupnih in zas b-r.ih gostinskih obratih je postrežba boljša, prav tako je v teh gostiščih večja izbira kot v prvo navedenih.
Obravnavalo se je nadalje vpraša, decentralizacije trgovinskega omrežj«, to pa zaradi tega, ker se je pokazali, da je poslovanje v teh obratih boljše,
če je konkurenca.
Posebna pazljivost se je posvečala kmetijstvu in gozdarstvu; ker je letošnje leto velika suša in preti živini nevarnost pomanjkanja krme, je bilo sklenjeno, da se posveti vso skrb izgradnji silosov za krmo za zimske mesece. Zelo važno je nadalje sprejetje
odloka o obveznem zatiranju plevela, prav tako pa je pozdraviti predlog, da se po vseh po koloradskem hrošču okuženih krajih uvede obvezno škropljenje krompirjevih nasadov. Mnogo se je razpravljalo o dvigu sadjarstva; prevladovalo je mnenje, da je bodočnost sadjarstva iskati le v strnjenih nasadih,
V času šolskih počitnic je treba preurediti šolske prostore
Dosti je bilo govora o Jelu Sveta za kulturo in prosveto, saj je ta ustanova velike važnosti. Tudi v tem S/etu je več odborov, in sicer oabor za kulturo ii umetnost; odbor za šolstvo, odi o- za fizkulturo, odbor za finančna in materialna vprašanja ter odbor za organizacijo počitniških letovanj. Odbor za šolstvo je ugotovil stanje na naših šolah In storil vse potrebno za zaključek šolskega leta, prav tako pa pripravil načrte za bodoče delo. Ponekod je trpel pouk zaradi prenatrpanih razredov ter zaradi pomanjkanja učnih moči; prazna mesta so bila razpisana, prosilcev pa je bilo malo. Odbor je vodil evidenco o ureditvi šolskih prostorov med poletnimi počitnicami ter o otvoritvi dveh novih razredov v Kotredežu, ki naj bi se odprla v jeseni. Za nadaljevanje gradnje šole v Polšniku je kredit preskrbljen.
Odbor za fizkulturo je storil vse potrebno, da vzbudi zanimanje mladine za telovadbo in lahko atletiko, odbor za kulturo in umetnost pa vodi glavno skrb za izlet društev »Svoboda« meseca avgusta v Trbovljah. Komisija za vzgojo predšolskih otrok ima v načrtu ustanovitev otroškega vrtca v Lokah nad Zagorjem in v Radečah — odbor za organizacijo počitniških letovanj pa je pripravil letovanje otrok v štirih krajih našega okraja.
Zelo široko p dročje dejavnosti ima
Svet za zdravstvo in soc. politiko. V sestavu tega Sveta deluje tudi posredovalnica za delo, ki rešuje spore o delovnih razmerjih ter posreduje delo. Trenutno ima ta posvetovalnica v evidenci 11 brezposelnih moških in 179 žensk; delo lahko dobi 82 moških in 2 ženski. V glavnem je torej potreba po moški delovni Sili in po nekvalificiranih delavcih.
Reševala se je tudi Uredba o ustanovitvi zavoda za soc. zavarovanje, ki prevzemajo posle socialnega zavarovanja državne uprave. V ta namen je bil izvoljen začasni odbor za soc. zavarovanje, Svet je obravnaval nadalje vprašanje ustanovitve okrajnega zdravstvenega doma, ki bo služ'' vsem zdravstvenim ustanovam okraja, prav tako pa se je premaknilo mrtve točke nadaljevanje gradnje Zdravstvenega doma v Zagorju. Odbor za zaščito matere in otroka je reševal vprašanje ustanovitve Dečjega doma v Trbovljah. Rudnik Ti' avlje je odstopil tej ustanovi v-opravo in inventar bivših otroških jasli, mestna občina Trbovlje pa je odstopila hišo v Gabrskem, v kateri naj se uredi bodoči dečji dom. Veliko skrb si je naložil Svet z nujno potrebno razširitvijo operacijskih prostorov v trboveljski bolnišnici. Svet je sprejel tudi obširen delovni načrt za II. polletje; za njegovo izvajanje so bili zadolženi posamezni odborniki.
Gradnjo zasavske ceste Zagorje-Sava
Svet za komunalne zadeve ima odbor za komunalne in stanovanjske zadeve, odbor za urbanizem in gradnje ter odbor za vprašanja lokalnega prometa. Odbor za komunalne zadeve je posvetil glavno skrb vprašanju elektrifikacije kmečkih naselij, gradnji stanovanjskih hišic delavcev in uslužbencev ter dograditvi večjih stanovanjskih zgradb. Da se izboljšajo prometne zveze Zasavja z Ljubljano, si je odbor zadal nalogo, da izposluje dovoljenje za gradnjo zasavske ceste Zagorje—Sava, prav tako pa se nadaljujejo dela na cesti Zagorje—Podkum; v'Trbovljah je potrebna gradnja ceste na Klek, ker je
dosedanja ogrožena po kamnolom trboveljske cementarne.
Samo zasedanje okrajnega ljudskeg odbora ni pokazalo prave slike dele vanja ostalih odbornikov, vendar sme mo reči, da pomenja ta seja v prime; s sejami in zasedanji bivšega IO pre lomnico v delu. O tem pričajo sprejel sklepi in odločbe, po katerih bodo od bomiki okrajnega ljudskega odbor opravljali svoje delo med vOlilcl d-prihodnje seje tega odbora.
V naslednjih številkah našega list bomo poročali podrobneje o delu Svet; za zdravstvo in soc. politiko ter Svet; za kulturo in prosveto.
Štev. 26.
AVSTRIJSKO-JUGOSLOVANSKI RAZGOVORI
Pred kratkim se je mudil v Beogradu in na Brionih avstrijski zunanji minister dr. Gruber. Razgovori avstrijske delegacije z našimi odločilnimi krogi so posledica stalnega izboljševanja jugo-slovansko-avstrijskih odnošajev; pri teh razgovorih so skušali odstraniti nekatere zapreke, ki so ovirale razvoj ugodnejših odnosov. Ob tej priložnosti so bila rešena pereča gospodarsko-politič-na vprašanja, ki se tičejo obeh sosednih držav, med njimi priznanje pravic naši koroški narodni manjšini, vprašanja obmejnega prometa in intenziviranje medsebojnih gospodarskih, zlasti pa trgovskih odnosov.
Obisk avstrijske delegacije in uspešna rešitev perečih problemov dveh sosednih držav sta našla ugoden odmev v vsem mednarodnem svetu razen v komin-jormističnem in fašističnem bloku, ki jim ne gre v račun, da se normalizirajo in ustalijo mednarodne prilike v tem delu Evrope.
MADŽARSKO IZZIVANJE
Jugoslovansko zunanje ministrstvo je protestiralo pri madžarski vladi zaradi ponovnega kršenja jugoslovanskega zračnega prostora po madžarskih letalih, ki so v skupinah v raznih presledkih desetkrat prodrla do 14 kilometrov globoko v jugoslovanski zračni prostor in krožila nad jugoslovanskim ozemljem. Z madžarske strani obstoji očividna namera, da s takimi in podobnimi provokacijami — ki so že na dnevnem redu v najrazličnejših oblikah — še bolj poveča sovražno delovanje proti Jugoslaviji.
Slika prikazuje W. Averella Har-rimana v ZDA, čigar kandidaturo bodo podprli ameriški delavski sindikati (CIO), ker zahteva razveljavljenje Taft - Hartlegevega protidelavskega zakona.
OBISK BELGIJSKE DELEGACIJE SOCIALISTIČNE STRANKE Konec julija bo obiskala Jugoslavijo delegacija belgijske socialistične stranke. Delegacija bo gost komisije za mednarodna vprašanja pri CK KPJ in bo obiskala razne kraje naše države.
TURISTIČNA POGODBA Z ZAHODNO NEMČIJO Pred kratkim je bila med našo državo in Zahodno Nemčijo sklenjena turistična pogodba, ki bo olajšala prihod nemških turistov v naša letovišča. Zahodna Nemčija bo dala na razpolago za neposlovna potovanja v našo državo znesek 500.000 dolarjev, posamezen turist pa lahko dobi po 450 DM.
JUGOSLOVAN.-FRANCOSKI TRGOVINSKI SPORAZUM Jugoslavija in Francija sta podpisali trgovinski sporazum, ki bo veljal do 30. junija 1953. Trgovinski promet je predviden v višini 14 milijard frankov, s čimer bo povečan trgovinski promet za 50%.
V	Francijo bomo izvažali tobak, koruzo, zdravilna zelišča, slive, svinec, baker, bismut in antimon, uvažali pa bomo od tamkaj jeklene in železne proizvode, stroje, traktorje, vozila in polfabrikate za tekstilno industrijo.
Ob tej priložnosti je bila določena tudi višina sejmskih kontingentov v znesku 30 milijonov dinarjev oz. 35 milijonov frankov za sejma v Zagrebu in Parizu.
TRANZITNI PROMET TRŽAŠKE LUKE
V	prvem četrtletju je bilo skozi tržaško luko izvoženo 193.535 ton blaga. Proti izvozu v istem razdobju lanskega leta se je ves promet zvišal za 69 %. Glavni prevoznik je bila Avstrija, ki je v železniškem prometu v prvem četrtletju prepeljala blaga v skupni teži 124.996 ton, medtem ko so ostale države udeležene z 71.350 tonami. Porast uvoza preko Trsta v Avstrijo gre na račun ameriškega uvoza, ki je bil ves preusmerjen preko tržaške luke.
Nehaj o kmetijskem zadružništva
Trbovlje se pripravljajo na slovesen Pan
v okraju Trbovlje
V nedeljo 22. junija je bil v dvorani mestne občine v Trbovljah občni zbor Okrajne zveze kmetijskih zadrug v Trbovljah, na katerem se je zbralo lepo število delegatov in vabljenih gostov, med njimi zastopnik RZKZ, univ. prof. ing. Jože Levstik, organiz. sekretar CK KPS Trbovlje tov. Janez Jesenšek, zastopnica Glavnega odbora AF2 za Slovenijo tov. Tončka Majcen in drugi, ki so z zanimanjem sledili poročilom o razvoju zadružništva in diskusiji, ki je nato sledila.
Iz vseh poročil je bilo zlasti videti, da je kmetijsko zadružništvo, ki je v okraju sicer relativno šibko, ubralo v zadnjem letu popolnoma novo pot. Splošen gospodarski razvoj v državi je temeljito spremenil tudi miselnost in delo delovnih kmetov in njihovih gospodarskih organizacij, t. j. zadruge, obvezne odkupe, togo planiranje kmečke proizvodnje do najmanjše podrobnosti, ki so v preteklih letih čestokrat zavirali povečanje same proizvodnje. Toda to sodi že v preteklost.
Samostojna pot v izgradnji socializma, ki jo je nova Jugoslavija ubrala že leta 1948, se je v kmetijskem zadružništvu praktično in dosledno pričela uveljavljati šele v drugi polovici minulega in prvi polovici letošnjega leta. Ta nova — samostojna pot — je sedaj čista vseh tujih primesi ter je marsikaj spremenila tudi v zadrugah našega okraja.
Lansko leto je poslovalo v okraju 18 splošnjh in 6 kmečkih delovnih zadrug. Splošne kmetijske zadruge so bile združene v svoji okrajni zvezi KZ, medtem ko je delo KDZ usmerilo sklad za mehanizacijo in investicijsko graditev zadružnega kmetijstva (Zadružni sklad). Spričo že samo po sebi šibkega zadružništva je tako deljeno zadružno vodstvo čestokrat še slabilo uspešnejši razvoj kmetijskega zadružništva. Ce k temu še prištejemo, da se kmetijskim zadrugam, ki so združevale pretežen del kmečkega prebivalstva, ni nudila potrebna pomoč in pažnja, potem ni čudno, če na tem področju niso bili doseženi povoljnejši uspehi.
Iz poročila upravnega odbora je bilo razvidno, da je v poslovnem letu 1950 od 18 KZ šest kmetijskih zadrug zaključilo svoje delo z zgubo v skupnem znesku 820.137 din, leta 1951 pa so vse KZ z izjemo KZ Čeče zaključile svojo bilanco s skupnim dobičkom 1,853.017 dinarjev. S tem prebitkom so vse zadruge krile zgube iz prejšnjih let z izjemo KZ Razbor, Senožeti in Čeče, katere je spričo okolnosti, da ni imela pogojev za samostojen razvoj, prešla v jeseni lanskega leta v likvidacijo. V letošnjem letu so se tudi te zadruge s prizadevanjem uprave OZKZ in s polnim razumevanjem organov ljudske oblasti rešile bremen, ki so izvirala še iz leta 1948, 1949 in 1950. Od članov samih in njihovih upravnih odborov je sedaj odvisen razvoj in dvi" zadrug. Z. prvi meseci novega gospodarskega razvoja so pokazali, da m le zadruge ne bodo vzdržale hitrega tempa razvijajočega se gospodarstva. Zaradi tega so se v Vrhovem odločili, da se pridružijo h KZ Radeče, kjer bodo sedaj mnogo uspešneje razvijali različna področja kmetijske proizvodnje. Razvoj bo
verjetno narekoval še tu in tam združitev.
Vsi napredni delovni kmetje že jasno čutijo, da bodo le združeni lahko povečali pridelke, in to z manjšimi stroški, kar je za nadaljnji dvig življenjske ravni' na vasi neizogibno. — Splošne KZ nudijo zelo pisane oblike skupnega dela. Razveseljivi so pojavi, ko se kmetje združujejo in ustvarjajo sodobne plantažne nasade sadnega drevja, kot je to n. pr. na Marnem, kjer so spomladi 4 kmetje zasadili štiri hektare strnjenega nasada; sedaj ko je led prebit, je vedno več novih interesentov. Ti kmetje se jasno zavedajo, da si bodo svojo prihodnost zagotovili te s takšnim načinom dela. Drug primer so planinski pašniki v Turju; mnogo prepričevanja je bilo treba, preden so živinorejci zaupali mlado živino iz zatohlih hlevov svežemu zraku, sočni planinski travi. Danes je živina iz vseh sektorjev okraja na tem pašniku. In takih oblik dela je nešteto. Treba jih je samo poiskati in se jih oprijeti. Osnovno vprašanje je, zbuditi pri delovnih kmetih zaupanje do svoje zadruge. Cim je to doseženo, se zadruga utrdi in uspehi ne izostanejo.
V	tej smeri je zlasti napredovala KZ Trojane, ki je članstvo povečala za preko 100 %, a poroštvo je dvignila na 25-kratno na vplačane deleže. Tudi ostale zadruge napredujejo v tej smeri razen v Jagnjenici, kjer bi radi imeli le pravice brez istočasnih dolžnosti. Tudi v Razhodu še niso pravilno rešili tega vprašanja in iščejo finančna sredstva tam, kjer jih ni.
V	splošnem je v KZ 69 pospeševalnih odsekov, od katerih jih deluje 52. Glede vprašanja dviga živinoreje so doslej največ storile KZ Dol, Trbovlje, Zagorje in Radeče. Za dvig sadjarstva so bile doslej ustanovljene predvsem šolske drevesnice.
Za obnovo gozdov v prošlosti ni bilo dosti storjeno zaradi pomanjkanja sadik in denarnih sredstev. Temu vprašanju bo treba v jesenskih dneh ppsve-titi vso pazljivost, ker imajo zadruge že sedaj preko 2 milijona dinarjev sredstev za obnovo gozdov. Hranilno-kre-ditne odseke ima le 8 zadrug, katerih vloge pa ne ustrezajo danim možnostim.
Zaradi pomanjkljive revizorske službe, ki je bila omenjena v poročilih in v diskusiji, so nastajale po zadrugah razne napake; tudi tej službi bo treba posvetiti mnogo več pažnje kot v preteklosti.
Stanje kmečkih delovnih zadrug
O stanju KDZ v okraju je poročal tov. Jože Kreže, dosedanji direktor Zadružnega sklada. Omenil je, da so tudi v delu KDZ nastale velike spremembe. Reorganizacija pasivnih delovnih zadrug, o kateri se zadnje čase mnogo govori, je zajela vse KDZ našega okraja. Po rezultatih sestankov in zborov zadružnikov, kjer se je in se še mnogo diskutira o nadaljnem razvoju in krepitvi zadružništva, so se zadružniki ponekod že dokončno odločili o oblikah nadaljnjega dela. Tako se na Trojanah vsi zadružniki razen dveh vključijo v celoti kot samostojen obdelovalni odsek v KZ Trojane. Tako so se odločili tudi v Izlakah in v Senožetih. V Podkumu je
V
Uspešna konferenca AFZ v Zagorju
V torek 25. junija je bila v Zagorju dobro obiskana konferenoa AFZ, katere se je udeležilo nad 200 žena. Na konferenco so prišli tudi predstavniki množičnih organizacij in ljudske oblasti in s tem dali poudarka . važnosti ženske organizacije.
članica sekcije AFZ pri mestnem občinskem odboru OF Zagorje In članica okrajnega komiteja KPS Trbovlje, tov. Anica Pečarjeva, je v svojem jedrnatem govoru dala kratek pregled o političnem gibanju žena v preteklosti. Spomnila se je njihovega doprinosa NOV, prav tako Pa njihovega dela v obnavljanju porušene domovine po vojni. Zanimivo je analizirala delo žena pri giadnji naših cest.' industrijskih objektov itd. če te žene ne bi bile politično dovolj trdne, ne bi bili uspehi naše prve petletke tako veliki kot eo v resnici. Tov. Pečarjeva je med drugim rekla, da čakajo danes žene druge naloge kot v obdobju po osvoboditvi. Danes se morajo žene bolj politično uveljavljati, prav tako pa tudi v gospodarstvu Tako so n. pr. v delavskem svetu rudnika Zagorje, ki zaposluje mnogo žena, pri 60 član'h sveta samo dve ženi. V stanovanjskem svetu mestne občine sploh nimajo
Zgodovino »Svobode« obnavljajo
Takoj po prvi svetovni vojni so tudi v Litiji ustanovili delavsko kulturno-prosvetno društvo »Svoboda«. Ta se je lepo razvijala in napredovala vse do leta 1935, ko je takratna jugoslovanska državna oblast razpustila društvo. Zdaj se je na pobudo nekdanjih Svobodašev začela akcija za ustanovitev Svobode, ki naj bi bila osrednje vzgojno in politično izobraževalno društvo.
Ta zamisel se je med litijskimi delavci sprožila po obisku urednika Zasavskega vestnika tov. Staneta Šuštarja iz Trbovelj, ki je prišel organizirat litijske kulturno-prosvetne aktive za udeležbo na letošnjem avgustovskem izletu Svobode v Trbovljah.
V Litiji pa žele zbrati spominke na delovanje predvojne Svobode. V ta n; -men je bilo že več diskusijskih večerov s starimi Svobodaši. Akcijo za zbiranje zgodovinskega gradiva vodi tov. Jože Zupančič ob sodelovanju tov. Tineta Kosa-Cička, Janeza Zupana, Lojzeta Semeniča, Viktorja Vuka, Podlipnika in drugih, Jci so bili aktivni funkcionarji stare Svobode.
Do sedaj so zbrali že precej zgodovinskega gradiva, z delom pa že nadaljujejo.
nobenega zastopnika. Kjer žene delajo, morajo tudi aktivno posegati v gospodarjenje podjetja.
Iz organizacijskega poročil«, ki ga je podala predsednica AFZ tov. Fani Herman, izvemo, da so žene organizirale letos šiviljski in kuharski tečaj. Nedavni trimesečni gospodinjski tečaj je obiskovalo 37 tečajnic. Organizacija AFZ je uspešno izvedla Novoletno jelko. Praznik žena 8. marca kakor tudi Teden matere in otroka. Na zagorski osnovni šoli so žene odprle otroški vrtec. Organizirale so izlet v Opatijo in k »Mamici«.
Poživilo se je tudi delo na vasi. Za vsak odbor je določena po ena članica sekcije, ki obiskuje dodeljen ji kmečki teren ter prenaša tjakaj smernice za delo. Delo na terenu je danes laže, ker so odpadle obvezne oddaje itd. Najboljša vaška terena v območju mestnega občinskega odbora sta Mlinše ‘in Trojane. Delno je začel delati tudi teren Senožeti. Po priključku k Zagorju se je precei popravil teren Izlake, kjer ao pred kratkim po dveh letih uspeli organizirati roditeljski sestanek. V splošnem so bili ti sestanki preteklo šolsko leto dobro obiskani, kar je ▼ veliki meri zasluga Članic terenskih odborov AFŽ in sekcije AFŽ.
Ce pa pregledamo delo AFŽ v preteklem letu, ne moremo biti zadovoljni. Organizacija' ni bila dovolj aktivna. Lansko leto se je pojavila nedelavnost. Zakaj! Eden izmed vzrokov je gotovo premajhna pomoč organizacije OF. Pa tudi druge ji niso dosti pomagale, pač pa samo kritizirale, češ da žene ne delajo. Nihče pa ni povedal, kako naj žene izboljšajo delo. Nekaj pa je bilo nedelavnosti organizacije AFZ krivo tudi to, da sekcija AFZ ni imela več tako tesnega stika s terenskimi odbori AF2 kot prej. ko so žene Iz industrijskih centrov hodile na prostovoljno delo na zadružne ekonomije in KDZ, kjer so imele priložnost spoznati se pobliže z ženami na vasi in njihovimi težavami. Ko so prenehale razne odkupne in zbiralne akcije ter prostovoljno delo v zadrugah, niso žene iz Zagorja imele več tako tesnih stikov z vasjo, tako da so terenski odbori AFZ ostali brez potrebne pomoči. To stanje se sedaj popravlja z obiskom članic sekcije na terenu.
V živahnem razgovoru, ki je sledil poročilom, so žene obravnavale organizacijska vprašanja. Dotaknile so »e tudi drugih problemov ter jih skušale rešiti. Zelo dober vtis je napravil na konferenco govor predsednik« mestne ljudske občine Zagorje, tov. Alojza Lukača, ki je ženam odgovoril na mnoga vprašanja in jim pojasnil razne ukrepe, ki jih je ljudska oblast izdala v tem letu. Zadržal se je zlasti pri vzgo.il mladine ter pri odnosu naprednih ljudi do religije. Besede tov. Lukača 1e konferenca burno pozdravila.
Konferenca Je sprejela več sklepov in poslala ustrezno resolucijo Glavnemu odboru AF2 v Ljubljani.
OGLAŠUJTE V •ZASAVSKEM VESTNIKU«!
razvoj pokazal, da zaradi razdrobljenosti in oddaljenosti posameznih parcel ni pogojev za uspešno skupno delo, zato se ta zadruga v celoti reorganizira. Do podobnega sklepa so prišli tudi zadružniki v Loki pri Zidanem mostu in v Hotemežu. Diskusija na samem zboru je pokazala, da se v Hotemežu oziroma v KZ Radeče še niso dokončno pogovorili o oblikah nadaljnega dela.
Reorganizacija KDZ ne pomeni opustitve socializacije vasi.
V imenu Republiške zveze kmetijskih zadrug je zbor pozdravil tovariš ing. Jože Levstik, ki je v svojem govoru zlasti poudaril, da se naša pot pri socializaciji vasi bistveno razločuje od prisilnega ustanavljanja ruskih kolhozov. Razjasnil je vse momente, ki so privedli do tega, da smo se sedaj lotili reorganizacije našega kmetijskega zadružništva. Predvsem je dal poudarka socialističnim demokratičnim načelom, ki se morajo uveljavljati v vseh oblikah dela v KZ. Reorganizacija KDZ ne pomeni opuščanja socializacije vasi, marveč prehod iz ozkih šablon na široko fronto, kjer bo sodelovalo čim večje število naših delovnih kmetov.
Tov. ing. Levstik je nadalje pripomnil, da zboru prisostvuje premajhno število žena, ki s svojim delom v zadružnih organizacijah lahko mnogo pripomorejo na vseh področjih dela k dvigu vasi.
Tega vprašanja se je dotaknila tudi zastopnica Glavnega odbora AFZ Slovenije tov. Tončka Majcnova ter predsednica sekcije žena zadružnic tov. Žagarjeva, ki je omenila, da bo v prihodnjih dneh poseben občni zbor Sekcije žena zadružnic.
Po končani diskusiji in poročilu nadzornega odbora, ki se je pohvalno izrazil o delu dosedanjega upravnega odbora, so delegati izvolili nov 11-članski upravni in 5-članski nadzorni odbor. Za upravnika je bil imenovan tov. Jože Kreže.
S sprejetjem novih pravil je bil sprejet tudi sklep, da se bo kmetijsko zadružništvo okraja Trbovlje v prihodnje razvijalo pod enotnim vodstvom »Okrajne zadružne zveze«.
Čeprav nas loči od velikega praznika, ki bo pokazal polet delavske kulture, še več tednov, še Trboveljčani že manifestativno pripravljajo na ta veliki kulturni dogodek — na izlet društev »Svoboda« v Trbovlje, o katerem smo že pisali, da naj bi bil skrb slehernega delovnega človeka, saj bomo na tem izletu pokazali strnjeno povezanost delovnega ljudstva vse Slovenije.
Razveseljivo je velikansko zanimanje delavskih kulturnih društev »Svoboda« ter sindikalnih kulturno-umetni-ških društev za to veliko prireditev, ki se dnevno obračajo na Glavni odbor tega izleta z raznimi vprašanji, saj bodo Trbovlje takrat sprejele preko 20.000 gostov iz vseh delavskih krajev naše Slovenije.
Zanimanje za ta veliki izlet pa ni samo v Sloveniji, marveč tudi izven nje, saj dobiva Glavni odbor izleta pisma tudi iz drugih republik, v katerih nam želijo k tako veličastnemu dnevu delovnega ljudstva Slovenija mnogo uspehov.
Pripravljalni odbori zelo skrbno pripravljajo vse potrebno za čim boljšo izvedbo izleta. Tako je programski odbor razdelil vsem društvom v Sloveniji gradivo za nastop, ki ga je poslal vsem nastopajočim, ki jih bo okr. 3000. Pred. izletom bo programski odbor še enkrat osebno obiskal vsa društva. Tehnični odbor si je že preskrbel vse načrte za dela na izletnem prostoru. S tehničnimi pripravami za izlet na trboveljskem stadionu, kjer bo treba postaviti velikanske ^.dre in drugo, že pričnejo v kratkem. Formirana je tudi posebna komisija za olepšanje mesta Trbovlje, tako da bo tudi zunanji iz-gled Trbovelj ob tej veliki slavnosti zares manifestativen.
Izlet bo zvezan z zelo velikimi stroški. Zato je Glavni odbor izleta dal tiskati bloke po 1 din, ki se že prodajajo na terenu. Naj ne bo nobenega delovnega človeka, ki bi odrekel nakup tega bloka, da bomo s kvalitetno pripravo izleta dokazali, da ljubimo razvoj in delo socialistične kulture — tvorbo delavskega razreda. Pokazati hočemo kulturno dejavnost delavskega razreda ter njene bogate tradicije.
Vršili so se zbori volivcev
PRISPEVEK ZA TRBOVELJSKO CESTO
Te dni so bili na terenu mestne občine Trbovlje zbori volivcev, na katerih so se obravnavala vprašanja reorganizacije ljudske oblasti, intenziviranje vloge ii dela delavskih svetov, prav tako pa so na teh sestankih obravnavali proračun mestne občiine Trbovlje.
Proračun mestne ljudske občine Trbovlje znaša letošnje leto 23.147.000 din, čigar dohodki se sestavljajo iz družbenega prispevka
19.483.000	din. 3,642 000 din pa iz ostalih dohodkov občine Za gradnjo oziroma razširitev trboveljske ceste je predvideno 10 milijonov dinarjev, za kulturo in prosveto
2.230.000	din. za zdravstvo in socialno zaščito
2.517.000	din. Izdatki za upravo občine znašajo le 2 in pol milijona dinarjev. Ostali izdatki so določeni za drugo komunalno dejavnost in podobno.
Zbori volivcev, ki so se že vršili po terenih, so v glavnem dobro uspeli, tako na primer na I. terenu, kjer so podrobno obravnavali proračun in so se tudi strinjali z uvedbo krajevnega samoprispevka za razširitev trboveljske ceste, vendar so predlagali, da se na vsakem zboru volivcev poroča, v kakšne namene se je porabil denar. Zahtevali so tudi večjo kontrolo pri delu na cesti in boljšo organizacijo dela.
Na XII. terenu n« Dobrni so volivci kritizirali. zakaj se skončajo že začete kleti, kjer se pripravljen material kvari. Sklenili so, da vprašajo na rudniški upravi, kaj zadržuje ta dela. Tudi dovozna cesta na Dobrno ie slaba: ljudje so pripravljeni pomagati. — zelo pa so nadalje grajali mestni ljudski odbor, ki jim že dve leti obljubuje poslovalnico za prodajo mesa. vendar tega lokala na Dobrni še vedno ni.
Dobro je uspel zbor volivcev v Delavskem
domu. kjer je zboroval VIII. teren, medtem ko zbora na X terenu (na opekarni) ni bilo. Prav tako je izpadel zbor na Tereziji zaradi slabe organizacije terenskih odbornikov OF.
Na splošno so volivci pritrditi uvedbi krajevnega samprispevka za cesto, želijo pa, da se poleg ceste izvršujejo tudi ostala komunalna dela.
Uvedba tega samoprispevka je umestna in pravilna saj odpade e tem prostovoljno-delo, ki so se ga udeleževali le posamezniki. z denarnimi prispevki vseh pa hc ta hitreje dograjena in v ponos Trbovljam. Kar niso. mogli napraviti v bivši Jugoslaviji vseh 20 let, se danes izvaja in dela — prav tako Pa so pred nami še važnejša dela. in sicer kapitaln” izgradnje, kakor je dejal nek volivec. Prav je povedal, da si bomo le sami zgradili lepšo in boljšo prihodnost.
Na zborih volivcev se je razpravljalo tudi o potrebi intervencije za odobritev brezobrestnih kreditov za nadaljevanje izgradenj enostanovanjskih hišic, s čimer se bo omilila stanovanjska stiska.
Trboveljska cesta bo do 24. avgusta t. 1. urejena iu tlakovana od Vod do upravnega poslopja MLO Trbovlje. Prav tako bo do takrat urejen stadion Rudarja. na katerem bo izlet društev »Svoboda« iz vse Slovenije. Na prostoru pred restavracijo na Vodah so v teku dela za postavitev enega izmed naj-večjih spomenikov v Sloveniji. Ta spomenik bo simbol tradicionalne revolucionarnosti trboveljskih rudarjev. Skončan bo do 29. novembra t. 1.
8® Trato najrazličnejših vprašanj so stavili volivci na teh zborih, kar je dokaz, da se trboveljsko prebivalstvo zanima, kako se gospodari na njihovi občini.
Kotiček za naše žene
S sončenjem odpravimo okvare polti
Moderna kosmetifca zelo priporoča, naj dovajamo telesu dovolj vitamina D. To dosežemo najlaže s pravilnim sončenjem. Nečisto, mozoljasto polt moramo skrbno negovati, toda mnoga dekleta in žene imajo kljub skrbni negi vendar nečisto polt. Ce vam čiščenje polti, natiranje s kremo, skrb za redno presnavljanje in odvajanje, sprememba hrane in pretežno zelenjavna hrana ne pomaga do uspeha, potem poskusite s sončenjem.
Najblagodejneje vpliva jutranje in dopoldansko sonce. Lase si ovijte z vlažno brisačo, ker s tem preprečite, da vas ne bo bolela glava. Obraz si najprej temeljito očistite — za spremembo lahko uporabite resorcinov špirit, ki ga razredčite z vodo v razmerju 2:1 — potem se pa natrite z mastno kremo. Prvi dan izpostavite obraz soncu samo za pet minut. Vsak nadaljnji dan dodajte še tri minute. Razumljivo je, da ne smete gledati v sonce, ker je to za oči zelo škodljivo. Oči zaprite in položite na veke kosmič mokre vate. Več kot pol ure na dan se ne smemo sončit i. Uspeh rednega sončenja vas bo presenetil. Z ajedalci izginejo že po enem tednu. Zamaščene znojni ce se odpro, lojni mozolji se raztopijo in koža postane gladka in napeta. Cesar vse kreme in masaža niso dosegle, napravi sončenje v nekaj dneh. Seveda velja to za temnolase ženske, ker so plavolaske za sončenje bolj občutljive in dobe po obrazu sončne pege.
NASVETI
Ostankov jedil ne zadržuj v pečici, ampak jih shrani na hladnem, sicer Izgube na vrednosti in se samo suše. Pogrej jih šele pred uporabo.
•
Da se mleko poleti prehitro ne pokvari, mu lahko pridamo jedilne sode.
Jedi začinjamo s- kisom, vinom ali z limono šele, preden jih odstavimo od ognja, ker drugače med kuhanjem iz-hlape in nimajo več učinka.
Kadar vidimo, da bo eno jajce premalo, dva pa preveč, si lahko pomagamo na ta način, da enemu jajcu prilijemo nekoliko mleka.
*
Vlečeno testo, ki nam ostane od zvitkov, lahko zakuhamo na govejo juho kakor odtrgavčke.
Zakaj niso uspehi mladine boljši?
(Nadaljevanje e l. ttranl)
Delegat Iz Hrastnika je govoril o vpra' šanju vajencev, ki so imeli 23. junija k Dnevu učencev v gospodarstvu dela prost dan. A kaj se je zgodilo! Na žalost je bil® v Hrastniku na ta praznik učencev samo 1 tretjina prostih. 2 tretjini pa sta moral* biti v službi. Tako je v Hrastniku. Sindikati niso v tem pogledu ničesar storil* za vajence. prav take se tamkaj malokdo zanima, kako učeuci živo in kaj sploh delajo v prostem času. Na izletu na Mrzlici dne 23. junija, je bil navzoč samo učitelj, ni pa bil*5 prav nikogar od sindikata ali kakšne drug® družbene organizacije.
Zanimiv je položaj mladine v Radečah-kjer je bil sekretar mladine Izključno v rokah klerikalno navdahnjenih ljudi. Orgl** je namreč na koru. zaradi česar se ni uteg’ oil posvetiti mladinski organizaciji.
Dobra pa ie v tem kraju udeležba mladine v SKIJD, slabše pa je pri TD Partizanu-Pravilno so znali zainteresirati mladino v Loki pr* Zidanem mostu, kjer mladina d®' luje aktivno v raznih društvih.
Prav tako zanimiv primer imamo v Ceni' šeniku. Večina mladincev je pri vojakih-drugi pa se borijo z vplivom klera. Tako J* bil nek mladinec, ki je bil član Partij®' vržen iz gledališke družine, ker jo vodij® ljudje, ki ,iim jo bolj pri srcu farovž.
Popolnoma pravilna sta bila stališč« iu sklep plenuma da ao za delo mladine odgovorni vsi. ne samo mladinski funkcio' nsrjl; kakršno mladino bomo znali vzgojiti-takšno bomo imeli. Glavna skrb mladinskih vodstev bo v teh mesecih priprava mladln® za delovanje na Izletu »Svobode’ v Trbovljah-ki bo hkrati tudi mladinska manifestacij*
Stran 8.
Naši čitatelji pišejo
VELIK PRAZNIK V CEMŠENIKU
Iz Cemšenika smo prejeli z zakasnitvijo Sledeče poročilo:
Komu ni znana prelepa vas Cemšenik, ki se naslanja k vznožju Cemšenlške planine. Kdo Izmed udeležencev NOV se z veseljem ne spominja skrivnih steza ln kotičkov, po katerih so hodili, ko so branili čast domovine ln kovali lepše življenje. Vsak, prav vsak se v mislih rad povrne v ta Idilični kraj, ki je bil mnogim partizanom dom, a sovražnikom sršenje gnezdo.
V nedeljo 15. junija je bilo videti v tej vasi mnogo obrazov. Prišli so, da bi skupno z domačini proslavili 40-letnico obstoja Prosvetnega doma v Cemšeniku, doma marljivih prosvetarjev. in jim tako dali priznanje.
Za domačine je bil to velik praznik, saj 3e ob tej priložnosti v kraju prvič posvetila električna luč, ki so si jo tako želeli, in dobro prestala svoj krst. Marsikateri starček je vzravnal svoj upognjeni hrbet ln s Ponosom in veseljem kresnil: »No, vendar jo imamo!« Otroci pa so začudeno gledali to svetlo čudo in po svoje tolmačili to in ono. Slavje se je pričelo ob 11. url dopoldne. Predsednik IZUD tov. Jože Pikelj je v izčrpnem referatu prikazal delo nekdanjega Prosvetnega društva in današnjega IZUD. Iz tega poročila smo razviden, s kakšnimi težavami so sl pred 40 leti postavili Prosvetni dom, da bi v njem dvigali kulturno raven domačega prebivalstva. Pri gradnji doma so se v tistih letih posebno izkazali sledeči navedeni, še živeči možje: Janez Benko, Peter Lavrin, Albin Arh, Vinko Polc, Janez Skrabar in Jernej Novak. V znak priznanja jim le društvo Izročilo častne diplome.
Stari Prosvetni dom je bil v NOV porušen. Po osvoboditvi gledališki igralci niso Imeli prostorov, toda mirovali niso; igrali so pod kozolcem. Ko so dom obnovili, se je Pričelo živahno delo. Mnogo igrajo, težave Pa imajo zaradi premajhne dvorane in odra. Lansko leto so naštudirali 9 iger in imeli 19 Predstav. Vsekakor vzgledno! — Malokatero društvo bi se lahko tako pohvalilo. Tovariš Pikelj je zaključil s pozivom, naj bodo člani tudi v prihodnje delavni in požrtvovalni.
Pred mikrofon je stopil tov. Ivan Rem-ikar in se v imenu občine Cemšenik zahvalil društvu za neutrudno delo. Njemu je sledil tov. Lado Levec, ki je spregovoril v imenu IO LPS Trbovlje in podelil diplomo tovarišu Jožetu Piklju, ki je gonilna sila društva, eno pa društvu samemu. Delal je, da je ta dramska družina najbolj delavna v okraju. Posebno se je pohvalil za požrtvovalno delo slavljencem, ki so s tem, da so postavili dom, omogočili igralcem delo. Izrazil je željo, da
bi se društvo tudi v prihodnje zavedalo svojega poslanstva.
Zaključil je tov. Alojz Dular, ljudski poslanec občine Cemšenik. Ponosen je na svoje volilce. Poklical Jih je, naj plodno delo nadaljujejo in tako pomagajo delovnim ljudem pri gradnji socializma.
Popoldne so domači igralci predvajali »Miklovo Zalo«. Dvorana je bila nabito polna. Marsikatero oko je bilo orošeno, saj so igralci prepričljivo podali svoje vloge. Ker je oder prvič razpolagal z ustrezno razsvetljavo, je bil uspeh igre še večji, k čemer je pripomogla tudi dobra garderoba. Gledalci so zadovoljno zapuščali dvorano. Tisti, ki prvikrat zaradi prenatrpanosti dvorane niso prišli na račun, so si igro ogledali ob njeni ponovitvi 29. junija.
Po igri je bila prosta zabava. Trdimo lahko, da tako skrbno pripravljene veselice v Cemšeniku že dolgo ni bilo. Elektrika je omogočila tudi ozvočenje. No, pete mlade Cemšeničane nekaj časa ne bodo srbele, seveda pa so sl vsi mladi ln stari grla namočili.
Cemšeničanom pa kličemo: »Tako naprej!« Ljudstvo je treba prosveti«. Ali ni kulturno-prosvetna dejavnost močno orožje v borbi proti sovražnikom naše mlade socialistične domovine? Vsekakor! prepričani pa smo, da bodo Cemšeničani tudi v bodoče razumeli potrebe domovine ln vztrajali pri svojem žilavem kulturno-prosvetnem delu. Treba pa je pri izbiri gledaliških iger previdnosti; predvajajmo samo vzgojno dobra gledališka dela, vredna naše stvarnosti. Ob takih delih se bodo naši ljudje pravilno vzgajali v resne, predane in borbene člane naše socialistične skupnosti.	-nlk
Sezona borovnic je tu...
Leto« imamo zelo dobro letino borovnic. Odkupno podjetje iz Ljubljane plačuj prvovrstne sadeže po 40 dinarjev za kilogram. Vse odkupljene borovnice gTedo kot izvozno blago v tujino in tako pride naša država do deviznih dinarjev. Mnogi naši ljudje imajo z nabiranjem borovnic lep zaslužek. Litijska Kmetska zadruga je sklenila & ljubljanskim odkupnim podjetjem pogodbo za odkup 10.000 kg borovnic, polovico te količine pa so izpolnili že v nekaj dnevih. Vsak dan so prinesli »borovničarji« tudi po 1500 kg in še več borovnic, ki so jih nabrali po naših gozdovih. Borovnice nabirajo tud4 na Savi, v Šmartnem in po vsem ostalem Zasavju.
KULTURNE PRIREDITVE V LOKI
Prejšnjo nedeljo je imela osnovna šola •vojo zaključno šolsko prireditev. Tovariš šolski upravitelj je uvodoma nagovoril učen; oe. starše in učiteljstvo; da so bili na soli doseženi prav dobri uspehi, ie iskati zaslugo v tem. da so bili otroci marljivi, ker so •poznali, da jim je znanje potrebno, da se je učiteljstvo z ljubeznijo posvetilo šolskemu delu in da so starši sodelovali s šolo. Po: hvalno je treba reči tudi to, da so otroci radi obiskovali šolo in se oddaljeni (iz 2 uri oddaljene Mrzle planinel v hudi zimi njso zbali težke poti. Ob koncu se je šolski upravitelj zahvalil naši ljudski oblasti in množičnim organizacijam ki so podpirale solsko
Nato je sledila lutkovna predstava; zopet je prišel med nas »Pavliha« s 6vojo pisano družbo. Prva točka je bila enodejanka »Cinca Marinca« Pionirji in lutkarji so prav dobro pogodili svoje vloge in so jim mladi gledalci navdušeno ploskali.
Sledila ie »Rdeča kapica«, pravljična igra v treh slikah. Za to predstavo je bilo treba novih lutk. ki so jih pod vodstvom učiteljic napravili pionirji in pionirke lutkovnega in risarskega krožka. Izvedba igrice je bila Prisrčna ter so bili otroci z njo zelo zadovoljni. Pohvaliti je treba člane risarskega krožka, ki so sami izdelali kulise in scenerijo. Tovarišica učiteljica Skočirjeva. ki vo: d| lutkovni krožek, in tov. Marinkova, ki ji Pomaga, sta lahko zadovoljni z uspehom, gra se bo na željo domačinov ponovila v nedeljo 6. julija.
S to zaključno prireditvijo je bila zdru; Žena šolska razstava. Razstavljeni so bili Šolski zvezki, risbe in ročna dela. Pa tudi Posamezni krožki so razstavili svoja dela. Filatelistični krožek je imel lepe zbirke znamk, risarski precej risb in planinski zbirko slik planin, letoviških krajev in mest. Posebno pozornost so vzbujala dela pionirja in pionirke Jurman, ki sta kar dobra mlada portretista. Tukaj ne smemo pozabiti izrednih pisarskih talentov, kot sta Frecetova iz Loke. zlasti starejši brat, ki študira v Ljubljani in je pred leti napravil lepa oljnata dala posnetkov iz Loke. Vsakdo se je nepn-•tranko pohvalno izrszil o razetavi, ki je Produkt celoletnega dela.
Istega dne popoldne pa je bila prva kulturna prireditev v Radežu. ki jo je organizirala mladina skupno s pionirji osnovne •ole. Prireditev je bila pod kozolcem posestma Novaka. Po nagovoru sekretarke mladinskega ativa je bila na sporedu kot prva točka Zupančičeva pesem »Zemljevid«, ki jo ravno danes posebno aktualna. Hkrati se je Gladina spomnila s tem tretje obletnice •»rti našega največjega mladinskega pesnika Otona Zupančiča. Nato je pionirka zapela •nnbolično pesem »Popotnik«, na kar je pionirček Kuk zaigral dve narodni na harmoniko. SlediJa je burka v 1 dejanju »Nemško
f,
Koloradski hrošč straši...
Letos je postal koloradski hrošč 6trah naših kmetov. Od vsepovsod prihajajo poročila, kako se je že razširil. Najbolj je napadena litijska mestna ekonomija na Dobravi v Gradcu nad predilnico. Na ogroženih njivah z zapiaševanjem uničujejo nevarnega gosta.
Koloradar se ie pojavil že tudi na litij; skem polju. Mestni ljudski odbor v Litiji je odredil stalni pregled krompirišč.. Meščani razumejo, da bodo lo s skupno akcijo zatrli nevarnega hrošča, zato redno izvršujejo preglede.
Nevarni hrošč pa povzroča skrbi tudi di; rekciji okrajne ekonomije v Šmartnem pri Litiji. Tam 60 r.ašli na posestvu, ki meri okrog 200 hektarjev, precej koloradarjev. Zate je direktor tov. Tone Dobravec odredil dnevni pregled krompirišč.
S»: * t


4'.v - v.*
jjjfc	•
'
Pogled na Litijo
NOVICE IZ LITIJE IN OKOLICE
ne znajo«. Pri gledalcih je zbudila mnogo smeha. V igri so nastopili z uspehom mladinka Kukova, mladinec Močnik. in mladi-dinee Klenovšek. Potek igre je bil nepričakovano dober. Treba se je zahvaliti mladin; skemu aktivu in režiserki Hočevarjevi, ki je tudi sama igrala. Nato je bil dobro prikazan prizor »Pri zdravniku«. H koncu ata dve pionirki zapeli lepo pesem »O rožicah za mamico«.
Za Zirovnicami. ki so prve dale iniciativo so 6e nam predstavili še Radežani, kar je pohvalna spodbuda za druge mladinske aktiv© v novi občini Loka. v nedeljo 29- junija so prišli Žirovčani gostovat v Loko v veselje V6eh. Mladina — le tako naprej po poti prosvete 1	— Ir.
Učenci Vodenske šole so začeli uživati počitnice
Po desetih mesecih dela in učenja so se zaprla vrata v goli na Vodah v Trbovljah in otroci so začeli uživati prve poletne dni. Mnogi so odšli na počitnice k svojim sorodnikom na deželi, drugi pa so ostali doma ln čakajo, kdaj bodo odšli na tedensko letovanj na Mrzlico, ali pa na dnevna letovanja v' okolico Trbovelj. Slehernemu je omogočeno, da bo Izkoristil svoj letni oddih tako, kot je predvidela In omogočila ljudska oblast, ki tudi v tem primeru ni pozabila svojih dolžnosti do šolske mladine.
Ko pregledujemo ob koncu šolskega leta uspehe na Vodenskt šoli, vidimo, da so povsem zadovoljivi, zlasti še, če upoštevamo, da je bilo merilo redovanja v letošnjem šolskem letu strogo, zlasti pa v četrtih razredih, kjer je prevladovala težnja, da preidejo na gimnazijo le oni učenci ln učenke, kt so zanjo v resnici usposobljeni. Tako je od 744 učencev izdelalo razred 565 učencev, kar predstavlja 76 odstotkov celokupnega števila in le 179 šolarjev ali 24 odstotkov bo moralo ponavljati razred. V primerjavi z uspehi v prvem polletju opazimo, da se je odstotek pozitivno ocenjenih učencev precej dvignil.
Na šoli je bilo to leto 14 oddelkov, prihodnje šolsko leto pa se bo število razredov razširilo na 15, to pa ne toliko zaradi povečanja števila šoloobveznih otrok, marveč zaradi ostrejšega merila ocenjevanja. S tem v zvezi pa se bo seveda moralo povečati tudi število učnega osebja.
Ob sklepu šolskega leta telimo mladini, da bi si v počitnicah nabrala novih ali za nadaljnje delo v šoli, prav tako pa, da bi se navzels samoiniciativno discipline, torej discipline lz lastne pobude, ki je tako potrebna socialističnemu človeku, da bo nam-reč vsakdo poznal svoje dolžnosti, ki Jin dolguje skupnostt, ko bo zapustil šolske klopi ln pričel živeti samostojno življenje.
Kresniček na pionirskem odru v Litiji
Najmlajši pionirčki litijske osnovne šole so priredili prav uspelo igrico Kresniček. Delo je napisal znani slovenski skladatelj tov. Radovan Gobec, dirigent študentskega pevskega zbora. Kresnička izvaja večkrat tudi ljubljanska radijska postaja, igrali so ga že tudi na raznih slovenskih odrih, ker .ie delo izšlo lansko leto tudi v posebni knjigi.
Kresniček je zgodba o kresnici, ki je zaradi razigranosti in nepazljivosti izgubila svojo lučko in tako postala navadna — rjava, muha... Vso pravljično snov je skladatelj Gobec Radovan opremil s pevnimi melodijami. Glavno vlogo Kresnička jo igrala učenka prvega razreda osnovne šole Boštjančičev*. hčerka predilniške družine. Dekletce ima izboren posluh in lep glas. Zahtevno vlogo je podala z občutkom in dovršeno. Mravljo je predvajala učenka osnovne šole Fornazaričeva iz Ponovič povsem uspelo.
T  J- ______Ji -..J	__* +	A i TT O i;
______ ga vodita litijski učiienici
Malenškova in tov. Stana Pregljeva, je prikazal to delo za zaključek šolskega leta. V jeseni bodo delo postavili na oder v okviru rednih gledaliških predstav. Spevoigro, je spremljala na klavirju tov. Pregljeva, ki se je izkazala kot spretna pianistka, ki zna tenkoslušno prisluhniti dogodkom na odru. Pohvalno omenjamo, da sta v vlogah Zvezdice in lune sodelovala tov. Kraljeva, v vlogi Sonca pa tov. Janko Dovjak, znana litijska solista in tako doprinesla s svojim izvajalcem k še boljšemu uspehu Gobčevega Kresnička. Na jesen bodo mladi izvajalci povabili avtorja uspele igre, da osebno prisostvuje izvajanju svojega posrečenega dela v Litiji, kjer bodo njegove melodije iz Kresnička ponarodele, saj jih prepeva z navdušenjem vsa naša mladež.	J. Ž.
Stric iz Amerike je le našel nečaka
V več številkah Prosvete, glasila Slovenske narodne podporne jednote, ki izhaja v Chicagu v ZDA, je bil objavljen v zadnjem času naslednji poziv: »Rad bi izvedel, kje se nahaja Ralf Lindič. Za njega bi rad izvedel njegov stric, *Joe Lindech. Imam važne novice zanj. Ako bo bral ta oglas, naj mi piše. Zelo rad bi. da me osebno obišče, povrnem mu potne stroške. Ako kateri rojakov ve za njegov naslov, ga vljudno prosim, da mi to sporoči in piše ... itd....«
Na ta oglas je postal pozoren tov. Pavle Bric — po domače Dragarjev iz Gradiških lazov — ki Rafeljna Lindiča osebno pozna, saj stanuje v Pustovem mlinu v litijski okolici. O tov. Lindiču smo pisali nedavno tudi v našem Zasavskem vestniku, ko mo poročali o prizadevanju litijske Zveze borcev za postavitev spomenika v Tisju. Rafelj Lindič je bil med NOV partizanski aktivist in mu zato žele številni prijatelji, da bi vesti o ameriškem stricu bile ugodne.
»•Rdečo kapica« na litijskem odru
Dramatsko društvo v Litiji je imelo v n letu tudi pionirski odsek- Ta je ob koncu
tem
„ _ režiral
predsednik Dramatskega društva.
V vlogah starejših so nastopali člani Dramatskega društva, v vlogah Majde, imenovane Rdeče kapice, deklic — Majdinih prijateljic in v vlogah medveda, lisice, žabe, zajčkov in ostalih vlogah pa naši pionirčki.
k uspehu te mične pravljične igre. V vlogi Majde se je izkazala dijakinja litijske gimnazije Leni Gernedlova. Gorinškovo Rdečo kapico so vprizorili trikrat, najbolj je bila nabita dvorana ob predstavi, ki so jo igrali za dijake in učence. Na večerni predstavi, namenjeni odraslim, pa je bilo v dvorani T»recej sedežev praznih, kar je žalostno, 'rud igralske družine bi bil vreden, da bi
_____ J 191	___
ga na„ Zan
gradili z večjim obiskom, llmivo je bilo na premieri, namenjeni mladini. Mlada publika se je tako vživela v delo. da je z vzkliki spremljala potek igre na odru.
Mladina spoznava našo domovino
Šolski izleti imajo važen pomen, ker mladina spoznava na potovanjih domovino m delo marljivih rok po naših tovarnah. Šolski izleti so dopolnilo k predelani učni snovi.
Učenci litijske osnovne šole in dijaki litijske gimnazije 60 odšli na izlete na razne kraje Slovenije. Nekateri so odhiteli tudi na morje, saj ima’ vsak naš predel mnogo značilnosti in privlačnosti.
Ena skupina je odšla v Rogaško Slatino. Tam so si ogledali delo naših steklarjev; obisk jim je omogočil direktor tov. Lojze Kostanjevec, trboveljski rojak. Mladina si je ogledala tudi zanimivosti in naprave v sve-tovnoznanem kopališču, med drugim dvorano v Zdraviliškem domu, ki je bila#že v stari Avstriji ena najlepših dvoran to monarhije. Dvorano jim je razkazal bivši učenec litijske osnovne šole — sedaj eden vodilnih funkcionarjev v zdravilišču tovariš' Franci Brodnik. Urednik »Tovariša« tovariš Tine Ravljen, ki je zdraviliški gost, je povedel mladino tudi na Bellevue, ob povratku pa so jim učitelji pri Stritarjevem domu obnavljali spomine na pesnika Josipa Stritarja, ki je jesen svojega življenja preživel v tem kopališču. Ta in drugi izleti naših pionirčkov so jim obogatili vtise in razširili obzorje, ki jim ga je dala v teku leta šola.
Mešani pevski zbor »Slavček« je gostoval v Velenju
Prejšnjo soboto se je odzval trboveljski mešani pevski zbor »Slavček« povabilu Velenjčanov In priredil v tamkajšnji dvorani koncert jugoslovanskih pesmi. Pred koncertom je napovedovalec pozdravil zbrano občinstvo ln Izrazil upanje, da bo velenjski moški pevski zbor vrnil obisk, ko bo v Trbovljah v mesecu avgustu Delavski festival, na katerem bodo sodelovala vsa novoustanovljena društva »Svobode«.
Nato je odpel najprej ženski, potem pa mešani zbor pesmi, ki so jih poslušalci spre-jehi z glasnim pritrjevanjem. Po koncertu so Velenjčani obžalovali samo, da zaradi slabe organizacije niso mogli obvestiti Šoštanjčanov, ki bi do kraja napolnili dvorano.
Trboveljčani pa so upravičeno ogledovali veliko velenjsko dvorano, kakršno bi morali
Imeti že zdavnaj tudi v Trbovljah, ln oder. ki zadostuje za najrazličnejše zahteve in potrebe. Skoda je le, da je dvorana zaradi heraklitnega stropa ln zavešenih oken močno neakustična.
Pevci »Slavčka« so odnesli iz rudarskega Velenja lepe vtise. Navezali so z Velenjčani stike, ki bodo, kakor upamo, pogostejši ln prisrčne j ši med obema rudarskima naseljema.
Učiteljica Vizjakova upokojena
Ob koncu šolskega leta 1951/52 je bila. upokojena tov. Mila Vizjakova, učiteljica na litijski osnovni šoli. Tov. Vizjakova je bila vzgled trdne, marljive učiteljice, saj je posvetila šoli 44 let svojega življenja, od tega največ v Litiji. Bila je odlična pedagoška moč. ki je vzgojila naši skupnosti več rodov.	«	.
Vrli učiteljici želimo, da bi jesen svojega življenja preživela v miru in zadovoljstvu-
Klub dopisnikov v Zagorju
Okrajni ljudski odbor OF je skupno « uredništvom »Zasavskega vestnika« organi* zaral prejšnj* teden konferenco dopisnikov po sektorjih z namenom, da se krog dopisnikov razširi za vse naše časnike in da dobe udeleženci potrebna navodila- Takšna konfe-renoa je bila tudi v Radečah, Zagorju, in Hrastniku, žal pa je ni bilo v Trbovljah, ker sta prišla s terenov OF na ta sestanek le 2 zastopnika.
Prav dobro pa so organizirali to delo v Zagorju, kjer se je zbralo 13 dopisnikov: sklenili so. da se bodo shajali vsak četrtek in skupno obravnavali dopise, prav tako pa bodo dajali oceno za naš lokalni list. Ob zaključku konference so ustanovili tamkaj klub dopisnikov za zagorski sektor; za predsednika so izvolili dr. Gomiljška, za tajnika pa tov. Ivana Homška.
V	Radečah je ta konferenca dobro uspela, saj je prišlo nanjo 9 dopisnikov. Tudi tukaj so sklenili, da bodo krog dopisnikov še bolj povečali: ko se bodo sešli drugič, bodo tudi v Radečah ustanovili klub dopisnikov.
V	Hrastniku tudi ta akcija ni bila dobro organizirana, saj so se sešli samo 3 dopisniki. Skenili so. da bodo sklicali ponovno konferenco in povabili nanjo zastopnike vseh organizacij In društev. Prav tako bo tudi v Trbovljah ponovna konferenca. Po zgledu Zagorjanov bodo ustanovil; klub dopisnikov tudi v Trbovljah in Hrastniku.
RADEČANI SO BILI NAJBOLJŠI
Kakor smo že pisali, je bil pretekli mesec v našem okraju organiziran Teden tiska, čigar namen je bil razširiti naš tisk med prebivalstvom trboveljskega okraja, na drugi straDi pa povečati krog dopisnikov v naše liste. S tem v zvezi je bilo napovedano tekmovanje, kateri občinski ljudski odbor OF bo pridobil več naročnikov na naše časnike, več dopisnikov in podobno.
Najboljše so se odrezali v tem pogledu v Radečah, kjer so pravilno in dobro prijeli za to delo in tudi dobili zasluženo diplomo okrajnega ljudskega odbora OF za uspehe v Tednu tiska.
V	Radečah so pridobili 109 naročnikov za naš lokalni list, 2E za »Slov. poročevalca«, 20 za »Ljudsko pravioo«, 5 za »Ljubljanski dnevnik«, 6 za »Delavsko enotnost« in 1 naročnika za »Borbo«. Dobro so tukaj organizirali dopisništvo, saj imajo 11 dopisnikov, ki se redno oglašajo v lokalnem časniku, redkeje pa v republiškem tisku.
V	Podkumu so nabrali 25 naročnikov za »Zasavski vestnik«, 10 pa za ponedeljsko izdajo »Slov. poročevalca«, v Loki pri Zidanem mostu 11 naročnikov za naš list, 6 pa za »Ljudsko pravioo«.
V	Hrastniku je bil uspeh le delen, ker se pač niso takoj lotili dela: tamkaj so pridobili 41 naročnikov za »Slov. poročevalca«, 27 za »Ljubljanski dnevnik«, 68 za naše glasilo, za »Ljudsko pravico« pa 18.
V	Zagorju je uspelo pridobiti 79 naročnikov za »Slov. poročevalca«, 176 za ponedeljsko izdajo »Slov. poročevalca«, 55 za »Ljubljanski dnevnik«. 52 za »Ljudsko pravico« ter 32 za »Zasavski vestnik«.
V	Trbovljah so nabrali 136 naročnikov za »Slov. poročevalca«. 56 za »Ljubljanski dnevnik«, 246 za ponedeljsko izdajo »Slov. poročevalca«, 55 za »Ljudsko pravico«, 2 za »Naše razglede«, 89 pa za naš tednik.
Akoravno Teden tiska ni dosegel svojega namena, ker se posamezni občinski odbori pač niso zavzeli za to ‘akcijo dovolj resno, se je naš tisk v kraju Trbovlje dvignil za
15%. Največji uspeh st« imela »Slovenski poročevalec« in nas lokalni tednik, odziv za naročnike na »Ljudsko pravico« pa ni bil zadosten, četudi ne bi smelo biti člana Partije, ki ne bi bil naročen na ta list, zlasti pa še naše ustanove, podjetja, organizacije, društva in podobno.
Za naše pionir e
REŠITEV NAGRADNIH UGANK IZ 25. ŠTEVILKE
1. koza; 2. riba; 3. mula; 4. orel; 5. tele; 6. slon.
Veseli nas, da smo dobili tudi na naše zadnje besedne uganke toliko pravilnih odgovorov naših pionirjev in pionirk. Tokrat je žreb odločil, da dobi nagrado Pavla Hren, učenka osnovne šole v Zgornjih Trbovljah. Pionirka Hrenova naj se mimogrede oglasi v našem uredništvu, da prevzame obljubljeno darilo (šolske potrebščine).
Dragi pionirji in pionirke! Odšli ste na počitnice. Želimo vam, da bi pre-. živeli svoj poletni odd ih prav lepo. B o-l dite tudi med počitnicami pridni, ubogajte vedno mamico in očka, delajte jima veselje, saj ga zaslužita. Edino tako je prav.
Sporočite nam, če želite tudi med počitnicami, da objavljamo za vas nagradne uganke. Pišite nam dopisnico, ali pa nam to sporočite kar ustno v našem uredništvu. — Prisrčno pozdravljeni vsi! — Uredništvo.
Earl biggers:
Skrivnost
E ELE
»Tako Je bilo, kakor če bi hoteli v aenu ‘Iti izgubljeno iglo. Cez nekaj časa so ne-‘11 Iskati ln stvar Je Izginila v pozabo, »zen nekaj ljudi se danes nihče več ne ‘nima za to skrivnostno Izginotje.«
»Ko sem zapustil Bcotland Yard, sem ‘lenll oditi na pot okoli sveta. V svoj načrt ‘m vstavil tudi potovanje v Indijo. Čeprav eshavvar ni bil v tem programu, sem se Močil ltl tudi v to mesto. Preden sem odšel Anglije, sem obiskal strica Eve Durando-»• Dal ml je na razpolago vse podatke, kar h Je Imel o njej, vendar to ni bilo mnogo, 'bljubll sem mu, da bom ponovno začel ‘elskovatl to skrivnostno zgodbo.«
»In ste obljubo držali?« Je vprašal Ran-*en.
, »Storil sem vse, kar sem mogel. Toda ** Imate pojme o tem, kaj je Peshavvar? ‘° sem prišel tjakaj, se ml Je stemnilo pred cmi, kajti odveč Je bil ta moj korak. V mazanih ulicah tega mesta se gnetejo vsa Jemena sveta; pravzaprav to sploh mesto *> marveč naselje, ki skozi njega potujejo .»‘avane, ln zdi se, kakor da se prebivalstvo ‘Mno menja. Tako nisem našel nikogar,
1 bi poznal Evo Durand.«
»Kakor sem dejal, me Je Peshavvar pregnetli ln preplašil. V tem mestu ni nič •mogočega. Tam se vsak dan dogajajo hu-™del»tva Iz ljubosumja, zaradi spletk ali pa ’°<1 vplivom opila. Na dnevnem redu so [rY*vl pretepi ln ljudje se zastrupljajo z ,.*lrazltčnejšlmt uspavalnimi sredstvi. Človek ? v takšnem kraju aploh ne more predstav-takega mladega bitja ln neizkušene 'nske, kot Je bila Eva nurandova.«
, »Pa ate zvedeli za kakšen nov podatek?« '* vprašal Kirk.
„ »Kaj sem mogel odkriti petnajst let po lsfem večeru, ko Je skupina mladih ljudi (^Peljala v Pcshawar njenega konja, pa Jabalke? Petnajst let, verjemite, po-
meni zelo gosto kopreno na meji Indije.«
Bill Rankeen se Je obrnil k Chanu:
»Kaj sklepate vi iz tega, gospod Chan?«
»Peshavvar se nahaja ob vhodu v Klber-sko zaseko, ki drži v Afganistan.«
»Tako Je,« je rekel sir Frederik. »Toda vstop v zaseko varujejo dan in noč angleški vojaki ln noben Evropejec ne more vstopiti vanjo brez dovoljenja. Eva Durand po tej poti nt mogla oditi iz Indije.«
Chan Je resno pogledal svojega angleškega tovariša:
»Zelo dobro razumem, zakaj vas ta stvar tako zanima; ponižno priznavam, da bi zelo rad dvignil del te neprodirne koprene, o kateri govorite.«
»Res, dragi tovariš,« Je odgovoril sir Frederik, »toda znano vam Je, da obstoja v našem poklicu kljub vsem uspehom vedno kakšna takšna koprena, ki bi Jo ml radi odgrnili.«
Barry Kirk Je poravnal račun plačilnemu natakarju ln vsi so vstali. V hotelski veži sta med poslavljanjem nastali dve skupini; Rankeen, Kirk ln mlada dama so odšli proti vratom ln časnikar, ki se Je zahvalil gostitelju, Je hitro Izginil.
»Gospod Kirk, ali bi ml vi znali razložiti skrivnost privlačnosti teh Angležev?« Je vprašala gospodična morrow.
»Nisem opazil, da so tl ljudje privlačni. Vidci sem pa, da naše Amerikanke kar nore za njimi.«
»Na pogled so dostojanstveni ln znajo okrog sebe ustvariti prijetno ozračje. S kako lahkotnim govorom nas Je sir Frederik popeljal od Londona do reshatvarja! Človek bi ga lahko poslušal ure ln ure. Zal ml je, da se moram tako hitro vrniti na delo.«
»Počakajte ... Alt bi ml mogli napraviti majhno uslugo?«
»Spričo vaše ljubeznivosti vam ne morem ničesar odkloniti,« mu Je odgovorila smeje.
»Zdi se ml, da je ta Kitajec ugleden ln zanimiv človek. Lahko bi bil senzacija na večerji, ki jo danes zvečer prirejam. Rad bi ga povabil, toda to bi pokvarilo ravnotežje za mizo: potrebna bi bila še ena dama. Kaj menite? Ali boste danes zvečer prosti?«
»Mogoče ,,.«
»O, saj to n! nobena uradna večerja ... moja mati ln nekaj oseb, za katere me Je sir Frederik prosil, naj Jih povabim. Ker pa vam ugajajo Angleži, potem vedite, da bo tam tudi polkovnik Beatem, znameniti raziskovalec Azije. Pokazal nam bo kratek Illm, ki ga je posnel v Tibetu.«
»To bo krasno. Videla sem v časniku polkovnikovo sliko. Lep je na pogled.«
»Vem ... ženske nore za njim ... Celo moja mati... z denarjem misli podpreti njegovo prihodnjo odpravo v puščavo Gobi. Torej se strinjate za danes zvečer? Natanko ob pol osmih.«
»Zelo rada bi... toda omahujem ... po vsem tistem, kar ste ml rekli o pravnikih.«
»Govoril sem kot tepec; dajte mi priložnost, da se vam predstavim v boljši luči in od boljše strani. Veste za mojo vilo?«
Ona se mu je nasmehnila:
»Dobro, pridem. Na svidenje!«
Medtem Je sir Frederik odpeljal Chana na divan v veži.
»Tovariš, srečen sem, da sem se z vami spoznal, in sicef iz več razlogov. Povejte ml, ali Imate. kakšne zveze s prebivalci v tukajšnjem delu mesta?«
»Nekaj nepomembnih,« je odgovoril Chan. »Tu živi moj sorodnik Chan-Ki-Ltn.«
»Ali ste morda kaj slišali o nekem Kitajcu z Imenom Ll Gung, ki Je potoval skozi to mesto?«
To Je zelo pogosto ime; ne vem, koga mislite.«
»Ta človek stanuje v Jackson Streetu. Alt bi ml mogli narediti veliko uslugo?«
»To bo čas z zlatimi črkami vtisnil v moj spomin.«
»Ll Gung ve za nekatere stvari, za katere bi Jaz moral vedeti. Poskušal sem ga dobiti, pa sc ml ni posrečilo.«
»Stvar postaja jasnejša.«
»Ali bi se mogli seznaniti s tem možem ln od njega zvedeti...«
»Oprostite, toda jaz za ljudmi svojega plemena ne vohunim brez skrajne potrebe.«
»V mojem primeru Je to zelo potrebno.«
»V to ne dvomim. Naloga, ki ml Jo dajete, terja mnogo časa. Toda jaz bom Jutri opoldne odpotoval.«
»Lahko bi to potovanje odložili za teden dni. Storil bom vse, da vam ne bo žal, ker ste program spremenili.«
»Za sedaj mi Je privlačna samo ena edina pot... in sicer pot v dom v Punchballu.«
»Hotel sem vam reči, da vas bom plačal ...«
»Moram se vam opravičiti; Imam kruha zadosti za celo‘družino. Cernu bi ml bil potem potreben denar?«
»Dobro, pa ne govoriva o tem. Jaz sem vam samo predlagal.«
»Vest me peče, a moram odkloniti.«
»Gospod Chan, ali ml nočete storiti uslugo?«
Kitajec je komaj prikril svoj strah: kaj bo sedaj zahteval od njega?
»Na razpolago sem vam,« Je odgovoril z lahkim priklonom.
»Povabil sem gospodično Morrow na večerjo, pa mi manjka en kavalir za mizo. AH hočete prevzeti to vlogo?«
»Vaša vabila so ml silno v čast. Toda jaz sem vaš dolžnik ln bi ml bilo težko svoj dolg še povečati.«
»Bodite tako ljubeznivi ln pridite. Ob pol osmih.«
»Krasno!« je vzkliknil sir Frederik. »Bova lahko nadaljevala začeti razgovor. Morda se ml bo vendar posrečilo, da ostanete še teden dni v San Franciscu.«
»Kitajci so čudni ljudje,« Je pripomnil Chan. Kadar rečejo ne, potem Je to ne. Kadar pa pravijo da, potofc drže obljubo. Kar se tiče večerje, pravim da in sicer silno rad.«
»Kam pa je pobegnil časnikar?« Je vprašal sir Frederik.
»Bržkone je pohitel napisati članek.«
»Kakšen članek?« Je nemirno vprašal Anglež.
»Za božjo voljo, poročilo s tega kosila: vaš razgovor z gospodom Chanom!«
»Ali Je mogoče?«
»Kajpada. Mislil sem, da veste.«
»Amerlksnske navade so mi nepoznane. Mislil sem, da je enostavno eden od gostov. Niti sanjalo se ral ni...«
»AH bi vam bilo neprijetno, če se objavi razgovor, ki smo ga Imeli pri kosilu?« Je začudeno vprašal Kirk.
Sir Frederik se Je naglo obrnil proti Chanu:
»Na svidenje, gospod Chan; drago ml Je, da sva se spoznala.«
Brž ko je stisnil Chanu roko. Je potegnil Kirka za rokav.
»Pri kakšnem listu pa dela ta neroda?«
»Pri .Globusu1, mu je odgovoril presenečeni Kirk.
»Naravnost tjakaj,« Je velel sir Frederik šoferju ln vzel Kirka s seboj v taksi.
Po kratkem molku je sir Frederik začel:
»Morda se čudite mojemu vedenju?«
»Mislim, da moja radovednost ni neopravičljiva.«
»Vem, da se lahko zanesem na vašo molčečnost. Zato vam bom povedal, da ste danes pri kosilu zvedeli samo del zgodbe o Evi Durand. Trenutno se ta zgodba In ime te ženske ne smeta omenjati v javnosti.«
»Kakšna pa Je spet ta nova skrivnost?«
Po dolgem iskanju se bližam cilju. Eva Durand ni bila ubita v Indiji. Mislim celo, da sem zadel način, kako se ji Je posrečilo pobegniti iz Peshavvarja. Toda trenutno vam ne morem povedati več«.
Kmalu nato se je avto ustavil pred uredništvom »Globusa1.
V uredniški sobi Je Bill Rankeen ravno nekaj razlagal šefu.
»To bo bombastičen članek!« Je vzkliknil, toda tedaj Je začutil železno roko na rami.
Obrnil se Je in zagledal obraz sira Fre-derlka.
»Glej... vi tukaj?« Je zmedeno dejal.
»Zgodil se Je majhen nesporazum,« je rekel detektiv.
»Dovolite, da vam stvar pojasnim,« je dejal Barry Kirk.
Predstavil je sira Fredertka.
I »Gospod Rankeen,« Je nadaljeval Kirk, »dogodila se Je neprijetnost, ki pa je nihče od nas ni kriv. Ur Frederik ne pozna navad ameriškega tiska in zato ni vedel, da ste bili vi na kosilu zato, da napišete članek. Mislil je, da ste tudi vi le gost. Prišla sva sedaj, da vas orosiva, da ne objavite razgo-| vora med kosilom.«
Rankeenu se Je potegnil obraz.
»Da naj ne objavim razgovora? Kaj ml i govorite?«
j »Obračam se z Isto prošnjo tudi na vas. gosrod urednik,« je rekel Kirk uredniku.
•	(Dalje prihodnjič)
-fh tiAQhxxa
VV1
9pckT
Vztrajno delo - lep uspeh
Z otvoritvijo stadiona KK Rudarja so dobili še večjo možnost uspešnejšega in širšega delovanja ne le košarkarji, marveč tudi odbojkarji in drugi športniki, zlasti pa se morejo na tem igrišču izživljati v športnem pogledu naši gimnazijci. Od najmlajših, ki poskušajo tukaj teči in skakati, do starejših mladincev — vsi si lahko na tem stadionu poleg košarkarjev krepijo zdrav duh v zdravem telesu.
Svoj stadion so košarkarji začeli graditi leta 1950, še preden so ustanovili svoj klub i« odigrali prvo tekmo. Prvo leto so si napravili košarkarsko igrišče. Ni še bilo to igrišče zgototjljeno, že so mislili na njegovo izboljšanje in izpopolnitev. Kdo bi si mislil takrat, da bo stal tukaj nekoč stadion! Marljivo so delali lani, letos pa so se zaleteli s polno paro, z vsemi močmi, in 25. maja je bil ta stadion odprt v počastitev 60-letnice našega maršala Tita.
Prvo in drugo leto so delali na tem igrišču predvsem košarkarji. 2e lani in predlanskim je bilo opravljenih tukaj 6000 udarniških ur v vrednosti 450.000 din. Letos pa je pri delu na stadionu mnogo pomagala gimnazijska mladina s svojim marljivem profesorjem Mariničem na čelu. Ta profesor je spravil tudi letošnje delo z mrtve točke, predsednik Jože Piki pa je vedno našel možnost za preskrbo potrebnega materiala. Tudi prostovoljci z OLO Trbovlje in okrajnega sodišča so pomagali. Profesorski zbor gimnazije, zlasti pa še njen ravnatelj tov. Jože Turk, sta se živo zanimala za delo. Profesorja Simčič in Gulič sta tudi sama prijela za lopate. Profesorski zbor gimnazije naj bo prepričan, da so mu košarkarji hvaležni, vemo pa, da so gimnazijski profesorji brez zahvale košarkarjev zadovoljni s tem, da bo igrišče vedno na razpolago gimnazijcem, ki se bodo tukaj krepili in izživljali v svojem prostem času.
Letos je bilo na stadionu opravljenih nad 18.000 udarniških ur. Posebno je treba še poudariti, koliko pomoči so nudili uresničenju tega načrta politični in oblastni forumi. Po svojih močeh so podprli to delo moralno, denarno in materialno: poldrug milijon investicij, nasveti, priporočila itd. itd. Gotovo pa' gre največja zasluga očetovskemu predsedniku tov Piklu, sekretarju MK KPS Trbovlje. Brez njega ne bi bilo ne stadiona ne košarkarjev v Trbovljah. Stadion je zanj spominska knjiga, v njo pa se bodo lahko vpisal tovariš Marinič, Skalin, Merdavs, Mahkovec, Hodej in še mnogi drugi. Vedno >a se bodo slišale pripombe in zahvale košarkarjev tov. Piklu, ki je bil vseskozi mentor in dobrotnik košarkarskega kluba. Košarkarji vedo, da tov. Piki zaradi preobilice političnega in drugega dela le težko vodi klub, vedo pa prav tako, da bi bilo brez njega delo skoraj nemogoče. Vsi košarkarji si žele, da bi z njim še dolgo delali.
Kljub delu na stadionu pa so bili košar- , karji vestni tudi pri vajah v košarki. Čeprav ! je bil prvemu moštvu trening zelo otežkočen, je to vendar pokazalo v tekmah vedno napredek in doseglo nekaj dobrih uspehov. Predvsem je zanimivo, da moško moštvo letos na domačem Igrišču še ni bilo premagano. Delni neuspeh v republiškem prvenstvu naj fantom ne vzame poguma, saj imajo
v jeseni najtežje tekme doma. Cilj naj jim bo igra v finalu slovenskega prvenstva.
Poleg prvega moštva pa so redno trenirale tudi ženske, ki so se že udeležile republiškega prvenstva mladink pred kratkim v Trbovljah, v jeseni pa bodo nastopile v tekmi za žensko prvenstvo. Mladince sta vodila tov. Piki in tov. Jelen, za prvenstvo v Celju pa Jih je pripravljal tov. prof. Marinič, trener I. moštva. V načrtu Je tudi ustanovitev pionirskega moštva.
Vodstvo kluba posveča vedno veliko paž-njo finančnemu vprašanju, gospodarstvu in splošnim problemom. Organizacijsko je KK Rudar nedvomno med zelo močnimi slovenskimi klubi in morda v tem pogledu najmočnejši klub SD Rudarja. Članstvo je vedno enotno in zastopa društvene barve ne le na tekmah, marveč tudi na manifestacijah, zborovanjih itd. Letos so imeli trboveljski košarkarji samostojno Titovo štafeto, v kateri Je sodelovalo 40 članov.
KK Rudar pa doslej v svojem prizade-
zanimati za to področje športnega delovanja gojenci naše industrijske kovinarske šole. Ta šola s svojim velikim številom mladih, močnih in krepitve potrebnih ljudi bo morala najti pot tudi v to športno dejavnost. Imejmo vedno pred očmi besede, ki jih Je izrekel trener v nekem pogovoru: »Šport in vsako društveno delovanje otežkočajo delo reakcionarnim ljudem. Vodje našiti podjetij in delavnic imajo prečestokrat pred očmi le svoje strokovno delo. Prav tako so pogostokrat kaj revne pripombe: »Ce smo mi lahko živeli brez športa in društvenega življenja, bi lahko tudi današnja mladina.« Te pripombe in opazke so revne in nazadnjaške. Načelo naše Partije, ki ga vedno predpostavljamo, Je: čim več ljudi v društva, čim več mladine k športu in v TD Partizan«. Da, vsakdo bi moral poleg svoje službe še nekje delovati, kajti tak Je ustroj socialistične države. Na to naj bi premnogi mislili. Naša mladina Je nekoč pijančevala in zahajala v javne hiše, naša dolžnost pa Je danes, da Jo odvračamo
£
Ekipa Rudarja ob zaključku prvenstva
vanju še ni našel pri vseh naših velikih in malih podjetjih ljudi, ki bi že razumeli vlogo sodobnih Športnih organizacij, ki so najmočnejši center utrjevanja obrambnih sposobnosti naše domovine. Naši profesorji, ki so bili nekoč trd oreh, so danes vsi vneti pristaši košarke. Tovariš Turk Je na sleherni prireditvi. Želeti bi bilo, da bi se začeli
Oslabljeno moštvo Rudarja ni uspelo v Murski Soboti
Mura : Rudar 3:0 (2:0)
Oslabljeno moštvo Rudarja, brez Ahlina, Soreta, Klančišarja in Klenovška, ni moglo uspeti proti Muri v Murski Soboti. Poškodbe igralcev Rudarja, so bile plod lepe in mirne igre igralcev Odreda prejšnjo nedeljo v Trbovljah. Presenečeni smo bili vsi, kako da so zamolčali športni dopisniki iz Trbovelj surovo igro Rudarja, dočim nasprotno rezultat v golih 4:2 za Odred in poškodbe igralcev Rudarja nadaljnjega komentarja ne potrebujejo.
Rudar je v nedeljo izgubil v Murski Soboti s 3:0 in je še vprašanje, če bo ostal na tretjem mestu.
Tekmovanje za pokal maršala Tita
Bratstvo : Retje 2:1
V	nedeljski tekmi za pokal maršala Tita je bila odigrana v Hrastniku, tekma med Bratstvom ln Retjem. Zmagalo Je Bratstvo z 2:1. V kolikor se ne bo upoštevalo klubov iz Posavja, ki niso bili disciplinirani, bo v nedeljo 6. julija, finalna tekma, ki bo dala prvaka Zasavja med Rudarjem ln Bratstvom.
Mladinsko prvenstvo Zasavja
Mladinci Rudarja, so po lepi Igri premagali v nedeljo mladince Retja z 4:1.
šah v Zagorju in Trbovljah
V	Zagorju je bil šahovski turnir za prvenstvo okraja Udeležilo se ga je 11 Trboveljčanov in 13 Zagorjanov. Igrali so v dveh skupinah. V prvi je zmagal Bertoncelj z 10 točkami, drugo mesto je zasedel Bugel z 9 točkami, tretji je bil Jazbec ml. z 8 točkami, četrti Frece z 7, peti Rajevec 6 in pol točke. Blatnik 6 točk itd.
V	drugi skupini je zmagal Tauiič z 10 točkami, slede Jazbec st. 9 in pol. Opresnik 8. Hribovšek 7 in pol. Goljuf in Kokalj 5 točk itd. Ker sta Goljuf in Kokalj imela enako število točk in enak uspeh proti zma govalcem, sta odigrala partijo. Zmagal je Goljuf. 8 to zmago se je ta uvrstil v finale.
V	finalu je bilo 8 Trboveljčanov in 2 Zagorjana: zmagal je Frece z 7 in pol točke, drugo in tretje mesto sl delita Bertoncelj in Jazbec st. s 7 točkami. Taušlč 6 in pol. Jaz bec ml. 5 ln pol, Hribovšek 4 in pol točke
POZOR!
Kam v nedeljo, 6. julija?
NA LOVSKO VESELICO NA DOBOVCU
ki jo priredi Lovska družina Trbovlje
Propagandno streljanje, srnjak v omaki, dobra pijača in jedača, godba in ples
Kdor si želi prijetne zabave, ta naj ne pozabi priti v nedeljo dne 6. julija ob 3. uri popoldne na Dobovec. — Na svidenje I
Izdaja okrajni odbor OF Trbovlje. Urejuje uredniški odbor Odgovorni urednik 8tane Šuštar. Tisk Tiskarne »Ljudske pravice* v Ljubljani. Naslov uredništva in uprave: Trbovlje, uprava rudnika Trbovlje-Hrasl nik. Telefon st 54 — Račun pri podružnici Narodne banke v Trbovljah It 614 903.72 S
-	List Izhaja vsak četrtek. — Rokopisov ne vračamo; prispevki za Ust morajo biti ' uredništvu najkasneje vsako nedeljo zjutraj
—	Mesečna naročnina 20 din, četrl'ctu 60 din, polletna 120 din, celoletna 240 din.
itd. Prvi trije ter pionir Jazbec in mladinec Hribovšek so dobili knjižne nagrade.
Prejšnjo nedeljo je bil odigran brzotur-nir za mesec junij; zmagal je Opresnik pred Rugljem Vekom, Krežetom in drugimi.
Turnir za prvenstvo Trbovelj je v glavnem končan. Prvi je Vili Rugel. na drugo mesto se bo verjetno uvrstil Ivan Pajk, slede Frece. Jordan. Jazbec st.. Vek. Opresnik itd- Igralce pozivamo, da odigrajo zaostale partije, da se turnir zaključi.
Dne 6. julija bo v proslavo 4_0-letnice prvega turnirja v Žalcu moštveni brzoturnir za celjsko okrožje; igralci naj se priglasijo najkasneje do 3. julija. V Žalec gresta dve moštvi z 20 šahisti.	H. J. ml.
Skrb 0F pomoči potrebnim
Naloga Fronte med drugim je pomagati svojim članom, če so pomoči potrebni. Tako je OF v Mlinšah to nalogo pravilno razu mela; tov Terezija Knez iz Briš je bila bolna, v družini pa je 7 nedoraslih otrok od 14 let starosti navzdol. Družina ni imela živeža za prehrano. OF v Mlinšah je organizirala zanjo nabiralno akcijo ter zbrala 27 kg žita 5,5 kg fižola, nekaj jajc in 2987 din denarja. Prav tako je tudi vaški odbor OF t Mlinšah daroval za to družino 1000 din Za ta denar so nakupili ogroženi družini živeža.
Izpred sodišča
Izdajal se je za nakupovalca vina
Pred okrajnim sodiščem v Trbovljah se je pretekli teden zagovarjal Marko Selič, rejen v Zagrebu, brez stalnega bivališča, v Zagrebu je bil dalj časa. pa ga je zapustila ljubica, s katero se je hotel poročiti. \ es obupan se ie napotil proti Sloveniji. K nam pa ni prišel, da bi si morda kje poiskal po šteno delo, pač pa z drugimi načrti. Tako je prispel 4. junija t. 1. v Razbor. kjer se je izdaial zn nakupovalca vina. Oglasil se je v zidanici Antona Vreska in se mu predstavil kot nakupovalec vina. V času, ko je tov. Anton Vresk nekam odšel, si je Marko Selič prilastil iz njegovega suknjiča denarnico in tri nože v vrednosti 8000 din.
Ker je sodišče ugotovilo, da je obtoženec izrazit delomrznež, ki se mu ne ljubi pošteno delo mu je naložilo za pokoro 7 mesecev zapora.
Premoženje drugih mu je bilo pri srcu
Franc Rovter, stanujoč v Zidanem moatu. je bil pred svojo aretacijo po poklicu čev Ijar. toda brezposeln. Pošteno življenje mu ni dosti dišalo. zato se je znašel pred sodi žčem. Na škodo Alojza beška je odnesel iz njegovega stanovanja 1250 industrijskih bo nov v vrednosti 5000 din. Dne 23. marea t. 1. je ta možakar spet vzel iz stanovanja Fa nike Hribšek v Malem Sirju 4720 din goto vine ter bone v vrednosti 5216 din. Ker pa mu je poleg denarja dišalo svinjsko meso. si je tudi t»ga privoščil iz kuhinje Dragice AleŠevec; bilo ga je 5 kilogramov.
riodišče je dognalo, da se temu možu ne ljubi delati in da je družbi nevaren človek. Obsodilo ga je na 6 mesecev zapora.
OBJAVE
Opozorilo
Zaradi obnove mostu na republišk. cesti II. reda, št. 328 (most Sklendrovecj bo cesta do nadaljnjega zaprta za vsak promet od 30. junija t. 1. dalje.
Promet na zasavski cesti na odseku Trbovlje—Zagorje se preusmeri po cesti preko Slačnika.
Sekcija za vzdrževanje eest, Celje.
PREKLICUJEM
dndikalno legitimacijo št. 34586. — Suzana Strašček, Trbovlje U.
od takega nemoralnega, za dušo ln telo pogubnega življenja ln Jo usmerjamo v naša športna in telovadna društva, kjer se bd krepila in večala svojo delovne sposobnosti.
Košarkarski klub Rudar v Trbovljah deluje po načelih Partije; vzgajati novega socialističnega človeka v zdravega ln krepkega državljana. Stadion KK Rudarja postaja kovačnica tovarištva in kremenitih značajev, ki so vsak čas sposobni braniti svoj narod ln svojo dpmovlno.
Košarkarji pravilno pojmujejo svoje naloge In prepričani smo, da bodo vsi vodje naših podjetij, obratov in delavnic spoznali, da je pravilno ln koristno za našo delovno skupnost, če usmerjajo mladino v naše športne ln telovadne organizacije.
Samci ne žive dolgo
Veliko papirja so ljudje že popisali o težavah in problemih zakonskega življenja. Kljub temu pa je vendar resnica, da je življenje samcev daleč od toliko hvaljenega blaženstva. Neoženjeni plačujejo svoje sam-stvo pogosto zelo drago. To potrjujejo podatki hladnih uradnih statistik. Te pravijo, da Je umrljivost samcev za 50 odstotkov večja kot pri oženjenih moških, pri starih dekletih pa za 10 do 15 odstotkov večja kot pri omoženih ženskah. Med 40 ln 50 leti umre po uradnih podatkih 19,9 odstotkov samcev, medtem ko znaša umrljivost poročenih moških v teh letih le 9,5 odstotkov.
Vzroke tega pojava ni težko najti. Psiholog V. M. Warston pravi takole:
»Oženjen človek živi dosti redneje kot zamec. Poročen mož spl ponavadi dovolj časa In Jč ob določenem času. Navadno ji ln živi bolje, ker žena skrbi za njegovo zdravje.«
Jejte korenje!
Ce nimate zdravih oči. Jejte korenje! Ce se vam zdi, da imate zdrave oči, Jejte prav tako korenje, popravil se vam bo vid. Ce vam ponoči slepi oči močna avtomobilska luč. Jejte korenje.
Zakaj? Zaradi tega, ker Je oko slino občutljiv ln zamotan organ. Na pegi, ki sprejema svetlobno sliko, Je neka snov, ki Ji pravijo »vidni škrlat«. Od te snovi Je odvisna ostrina vida. Sleherni pogled potroši nekaj te snovi. Zato oči slabe ln človek ne vidi Jasno.
Oči pa lahko ozdravite s pomočjo vitamina A. Ta vitamin obnavlja »vidni škrlat«, ki se obrablja vsak trenutek, ko človek gleda. In vitamina A Je največ v korenju.
Žalovanje pri nas in drugod
Evropski človek sl težko predstavlja žalno obleko svetle barve. Črnina Je pri nas tako v navadi, da si žalovanja brez nje ne moremo misliti.
Na svetu pa Je mnogo narodov, ki svojo žalost izražajo s svetlimi barvami. Posebno v Aziji so za pogrebne slovesnosti v navadi svetle obleke.
Na Japonskem je na primer žalna barva sinja. Ce Japonki kdo umre. se obleče v svileno obleko, dolgo do tal, obraz pa tl zakrije z belo tenčico.
Na Kitajskem, v Siamu ln Anamu pa nosijo sorodniki umrlega obleko rumene barve. Neki črnci v Afriki žalujejo spet v belih haljah.
Nekateri trdijo, da se Je današnja evropska navada nošnje temne obleke za žalovanje ohranila pri nas od Rimljanov. Tl to namreč nosili vedno samo temne obleke, kadar to žalovali.
Kako prevzemajo narodi tujke
Vsak narod, ki prevzame od drugega naroda kakšno besedo, jo po svoje prikroji, čestokrat pa Jt pripiše tudi drug pomen.
Francozi to že od nekdaj znani po V6em svetu po svoji dobri kuhinji. Prav zato so Nemci prevzeli od njih nešteto besed, i ntterlml označujejo svoje Jedi. Tako najdemo v nemških restavracijah na Jedilnih Ustih razne »Desserte« ln »Suppe«, ki sicer nemško zvene, niso pa nič drugega kot ponemčena francoska beseda »la soupe«. Od Angležev so Nemci prevzeli številne besede Iz športa, ki Jih sami nimajo; tennla, match, box, crawel Itd. so angleške besede.
Od Italijanov so Nemci ln tudi drugi spet prevzeli tujke tz glasbe ln finančnih zadev. Na primer; aonata, piano, forte, an-dante, saldo, diskont, bankerot. Pa tudi nemške besede so prevzeli drugi narodi Nemška beseda «das Lled« se Je v Franclji že tako udomačila (le Ued), da nihče več ne pomisli, de ni domeča.
Ameriški batvm film
Trije mušketirji
Najnovejša filmska obdelava znanega romana francoskega pisatelja Aleksandra Du-masa! Čeprav Je bila ta povest že tolikokrat posneta, je zgodba še vendar vedno dobro sprejeta zaradi zanimivih zapletov ln močnega dejanja. Ta verzija pa ima to prednost, da je posneta v barvah, kar zaradi pisane dobe — pisane v vseh pogledih — v kateri se dogaja, prispeva h koloritu ln razgibanosti filmi.
Zanimivo Je, da Je to ena od redkih obdelav, ki zajema v glavnem cel roman, medtem ko so prejšnji filmi uporabljali snov posameznih epizod in se vselej končali a prisiljenim happy-endom.
Režiser George Sidney (njegovo delo Je »Ples na vodi«) je duhovito ln Iznajdljivo rešil prizore borb, v dialogih pa Je dejanje včasih razvlekel. Omembe vredna je tildi kamera Roberta Plancka.
Glavne vloge so zasedli prvovrstni igralci: Gene Kelly, znani plesalec, se je izkazal tudi kot odličen Igralec, v prizorih s sabljanjem pa dela prave umetnije. Lana Tur-
Uspeh mladincev Rudarja v košarki
Mladinskega prvenstva Slovenije v košarki, ki se je vršilo v soboto 28. in v nedeljo 29. junija v Celju, se je udeležila tudi mladinska ekipa Rudarja. Med 8 udeleženci je ekipa Rudarja dosegla tretje mesto, kar je za mlade igralce Rudarja, velik uspeh.
Tekmovanja so se udeležili tudi mladinci Edinosti iz Hrastnika, ki so pa dosegli 7. mesto. Mladinski prvak je postal ASK iz Ljubljane.
ner, »Osica« iz filma »Povratek«, je občuteno zaigrala zapleteno vlogo Lady de Winter, June Allysor Je topla in Iskrena Constance.
Tudi ostali Igralci so se potrudili, da so filmski »Trije mušketirji« postali res solidno delo.
UPRAVA KINA TRBOVLJE
obvešča vse ustanove, organizacije in društva, da bo kino v poletnih mesecih stalno obratoval vse dni v tednu. — Kdor bo nameraval imeti v kino dvorani kakršno koli prireditev, zborovanje, sestanek ali kaj podobnega, mora to javiti upravi kinematografa najmanj 7 dni prej
Uprava kina Trbovlje
Kino Trbovlje
bo predvajal te dni ameriški zabavni barvni film »Trije mušketirji«
Naslednji teden pa je na sporedu angleški kriminalni film »Sestri«
Razpored predstav bo razviden iz reklamnih omaric in lepakov
Priprave za veliki telovadni nastop
V okviru izleta delavskih kulturnih društev »Svoboda« meseca avgusta bo tudi velik telovadni nastop TD Partizana v Trbovljah. Novoustanovljeno telovadno društvo v Trbovljah je pridno na delu. Telovadci so si uredili letno telovadišče, ki se bo v prihodnosti še razširilo, prav tako pa marljivo pre-urejujejo telovadni dom, kjer so dela v prvem nadstropju v glavnem skoraj že končana. Nekdanji Sokolski dom, ki je v povojnih letih služil za razne pisarne, bo postal v jeseni spet zbirališče trboveljskih telovadcev in telovadk, tako da bodo lahko vsi telovadci svoje v poletnih mesecih na prostem pridobljeno telovadno znanje in izurjenost prenesli in nadaljevali v lepih obnovljenih prostorih tega telovadnega doma.
Pri obnavljalnih delih so posebno pridni učenci rudarske industrijske šole, pa tudi nekateri starejši člani. Želeti bi seveda bilo, da bi pri adaptacijskih delih telovadnega doma sodelovali vsi člani. Doslej so opravili nad 1000 udarniških ur, treba pa jih bo seveda še precej, da bo dom v jeseni zgotovljen.
Medtem ko se na eni strani preure-
juje notranjost te telovadne stavbe, je na drugi strani oživelo letno telovadišče. Višek užitka je bil nastop slovenskih in avstrijskih telovadnih reprezentantov v nedeljo 15. junija, kjer se je na letnem telovadišču zbralo nad 3000 ljudi. Na tem letnem telovadišču je sedaj vsak dan živahno, pa je prav tako, saj se bo treba do nastopa v avgustu še mnogo naučiti.
Da pa se bodo vaje za ta telovadni nastop v redu vršile, je seveda potrebno, da ima društvo dovolj vaditeljev. To potrebo je sprevidelo trboveljsko učiteljstvo. Tako se je priglasilo za vaditelje šest učiteljev in učiteljic z vo-denske šole, trije pa iz šole v Zgornjih Trbovljah. TD Partizan v Trbovljah ima danes na razpolago 14 vaditeljev, od tega 8 žensk ln 6 moških. V članstvo se je do sedaj prijavilo 63 članov, 57 članic, 6 mladink, 4 mladinci, 84 podpornih članov, pionirjev pa čez 500. Tukaj preseneča posebno majhno število prijavljencev iz vrst LMS.
Vsak večer je živo in veselo na trboveljskem letnem telovadišču, kjer bo za vse, ki ljubijo telovadbo, dovolj prostora.
A N l M 1 V O S TI
Ne zgodi se vsak dan
Clay Benfsld se je rodil slep. Pred kratkim se je s svojo palico pretipal po stopnicah neke restavracije v svojem domačem mestu Tolsvorth v prvo nadstropje, kjer je hotel v bifeju popiti skodelico čaja Na stopnicah pa mn je po nesreči spodrsnilo ln je padel Z glavo je ob padcu trdo udaril ob železno ograjo — in glej čudo: ko se je po udarcu z glavo ob ograjo pobiral e tal je ostrmel — prvič v svojem živi jen jru j» zagledal luč sveta ...
No — in našli so se dobri ljudje, ki so mu omogočili da bo odšel s kolesom na potovanje po Evropi in Afriki. Pred kratkim je zapusti! svoj rojstni kraj z željo, da si ogleda pisani svet ln nadomesti, kar je v 31 letih svoje slepote zamudil.
Nepravega je premlatil
V Hanovru so nekega 28-letnega moža zalotili pri vlomu. Možakar pa je z ukradeno uro pobegnil skozi okno, preplezal ograjo in skočil na ulico. Pa Je imel smolo: tam ga je prijel mož ki ga je osumil da hodi k njegovemu dekletu, ki stanuje v isti hiši. in mu prisolil par krepkih klofut. Tat pa je apet mislil, da ga je dobil lastnik ukradene ure Da- si ne bi nakopal že večjih sitnosti na glavo, je stisnil možu uro v roko In jo popihal V tem trenutku pa je že pritekel .Izza ogla okradeni stanovalec: ko je zagledal ljubosumnega moža- kako je presenečen ogledoval uro. ki mu jo je tat porinil v roko. je planil nadenj, ga premla til in dal aretirati. Pravega tatu so prijeli iele teden pozneje.
Zakonski možje med seboj
Dva prijatelja (poročena seveda) gresta po cesti. Janez pravi Petru: »Poslušaj, pred kratkim sem bral. da so v Ameriki izumili srajce brez gumbov.«
»Prava reč,« mu odgovori Peter, »jaz nosim takšne 6rajce, odkar sem oženjeni«
Idealen zakonski mož
Neko žensko društvo v Angliji je pred kratkim razpisalo anketo o vprašanju: »Kakšen le idealen zakonski možt*
Razsodišče je. dobilo toliko odgovorov, da se ni moglo odločiti, komu naj podeli prvo nagrado Največ izgledov ima pač odgovor, ki pravi kr.-t.ko ln jedrnato:
»Idealen zakonski mož je tisti mož. ki Žiri v prepričanju, da je poročil idealno zakonsko ženol«
Nevsakdanji signal
Radi pretepan ja je sodišče v Chicagu ločilo zakon med zakoncema Lokes Gospa Loke« se je namreč zvečer rada potepala Gospo™ I Lokes pa ja vsak večer, kaoar je žena od*!* z doma naložil pred vrata v stanovaziju visoko piramido iz praznih konzervnih *k»' tel. Ko je žena prišla domov, se 1a ta barikada seveda zrušila z velikanskim truščem po tleh
Za gospoda Ix>kesa pa je bil ta ropot signal; vstal Js iz postelje ln je ženp pr®" tepel zaradi — potepanja ...
Novost!
TOVARNA KERAMIČNIH IZDELKOV V IZLAKAH PRI ZAGORJU izdeluje
kvalitetne keramične ploščice, ki po kakovosti ne zaostajajo za inozemskimi proizvodi. Izdeluje jih v svetlorumeni, krem in temno bakreni barvi. — Ploščice se lepo uporabljajo za oblaganje sten, štedilnikov in podobno. Cene so konkurenčne — za naročila se obračajte neposredno na Keramično tovarno v Izlakah pri Zagorju