• AKTUALEN POGOVOR S SEKRETARJEM OK SZDL MARKOM ROTHOM
Članstvo v SZDL in članarina
Na letošnjih tradicionalnih teoretičnih razpravah »IMisel in revoln-cionarno delo Edvarda Kardelja«, ki ga jc lndi tokrat organiziral jugo-slovanski center za teorijo in prakso samoupravljanja Edvard Kardelj, so spregovorili o vlogi sodalistične zveze pri razvoju socialislične sa-moupravne DRLJŽBE.
V dva dni trajajočem znan-stvenem posvetu so vsestransko analizirali vlogo SZDL. Vsi ar-gumenti, ki so jih izrekli v treh posebnih sekcijah, potrjujejo dejstvo, da je socialistična zveza nezamenljiva v celotnem sislemu socialističnega samoupravljanja. Sicer pa je bilo izrečenih obilo kritik. Tako na primer kritikc, da je SZDL transmisija Zveze ko-munistov in države in ne družbe-nopolitična organizadja i. lasl-nim načinom delovanja, da de-
lovni Ijudje in občani več priča-kujejo od sorialistične zveze, ki jim malo pomaga pri premago-vanju življenjskih problemov. Nekateri so opozorili na veliko zaporednost pri delu družbeno-političnih organizadj, da je delo SZDL podobno ali tako kot delo ZK ali sindikata in da je zato zmanjšano zanimanje tjudi za so-dalistično zvezo. V tretji sekciji pa so ugotovili, da fruntno delo-vanje v sodalistični zvezi pogo-stokrat zamenjujemo s fronlo fo-rumov posameznih diružbenopo-litičnih organizadj, da z delov-nimi Ijudmi ne računajo takrat, ko sprcjemajo programe, temveč takrat, ko je treba zagotoviti ve-čino. Konec koncev pa vsi argu-menti, ki so jih izrekli v posebnih sekcijah, potrjujejo ugotovitev, da bo sodalistična zveza toliko bližja svoji ustavni funkciji, koli-kor bolj bo širila prostor, da bodo delavd in občani v tenieljnih oblikah samoupravljanja in družbenopulitičnega organizira-nja z večjim dosegoin in vecjo
učinkovitosljo odločali o svojih družbenih zadevah. Brez »ake vloge Ijudi je naš politični sistem siromašnejši, ponekod pa izgub-Ija samoupravno vsebino.
No, ob teh ugotovitvah mo-ramo pridati še opombo, da je socialistična zveza v različnih predelih Jugoslavije tudi različno Ijudska in da lahko trdimo, da smo prav v Sloveniji nujbližje ustavni vsebini dela in vlogi so-cialistične zveze. Vendar današ-nji pogovor ni namenjen temu
razglabljanju. temveč čisto kon-kretnemu vprašanju, kot smo napovedali v naslovu, članstvu in članarini v socialistični zvezi. Ugotovitev, da se je socialistična zveza široko in vsebinsko razia-sla ter da je nezamenljiva v si-stemu socialističnega samou-pravljanja, popolnoma drži. Vendar pa, ker smo pri članstvu in članarini, kar je eno od teme-Ijev sleherne organizacije, zelo ohlapni, lahko drži tudi pogosta pripomba, da je socialistična zveza »vojska brez vojakov«.
Kako je s članstvom v Sociali-stični zvezi?
Socialistična zveza vsekakor ni »vojska brez vojakov« ali orga-nizacija brez članstva, kot me-nijo nekateri. Nasprotno, to je organizacija, za katero je zna-čilna množičnost, v ospredju pa so *eveda vsebinska vprašanja, s katerimi se ukvarja socialistična zveza. Mogoče je prav množič-nost vzrok, da nčkateri v tem gozdu ne razpoznajo posamez-nih dreves.  Statut socialistične
zvezc določa, da se deiovni Ijudje in občani povezujcmo in združu-jemo v tej organizaciji kot posa-mezniki ali kot združeni v orga-niziranih oblikah svojega druž-bciiopolitičnega in družbenega dclovanja. To seveda ni naključ-
'e' Organiziranost socialistiene zveze je pogojena z nalogami, ki jih ima dolžnost in pravico opravljati ta družbenopolitična organizacija v naši družbi. Izha-jati pa moramo iz ustavnih opre-delitev socialistične zveze, njene zgodovinsko pogojene vloge ter vloge socialistične zveze v našem političnem sistemu. Kot torej govorimo o članstvu v sociali-stični zvezi, moramo imeti pred
seboj vsebino delovanja in širino interesov delovnih Ijudi in obča-nov.
Član socialistične zveze je lahko posamez.nik, ki se včlani v krajevno organizacijo sociali-stične zveze s tem, da sprejema njena pravila delovanja in pro-gramske usmeritve, skratka, da spoštuje demokratična pravila, uveljavljena v socialistični zvezi.
Članstvo pa ni vezano na član-sko izkaznico in piačilo članari-ne, gre bolj za vsebinsko, de-lovno povezovanje.
Socialistična zveza povezuje tudi člane družbenopolitičnih organizacij zveze komunistov, zveze socialistične mladine, zveze sindikatov in zveze borcev. Socialistična zveza seveda ni ne-kakšna vrhovna organizacija, ampak je to oblika demokratič-nega organiziranja pobud, spo-razumevanj, dogovarjanj in ši-roke družbene akcije. Vseh teh ciljev pa socialistična zveza ne bi doscgla, če nc bi povezovala tudi družbenih organizacij in društev
kol interesnih združenj občanov. Le-.te popularno imenujemo ko-lektivni člani socialistične zveze. To so Rdeči križ, Zveza prijate-Ijev mladine, Zveza kulturnih organizacij, Zveza za telcsno kulturo, Zveza za tehnično kul-turo, Zveza društev upokojen-cev, Zveza tabornikov in druge organizacije v občini, v krajevnjh konferencah pa povezujejo po-samezna društva. Še enkrat pa opozarjam, da to rii članstvo po pravilu seštevanja posameznih članov, temveč metoda in obiika demokratičnega dela.
Kako pa članarina? V nekate-rih krajevnih skupnostih jo pobi-rajo, v drugih ne. Ali sem jaz, če ne plačam članarine, vseeno član SZDL, in če njmam knjižice, kako naj to dokažem?
V nekaterih krajevnih organi-zacijah v naši občini člani sociali-stične zveze plačujejo čianaTino, katerc višino določi sama kra-jevna organizacija SZDL. Le-ta " se giblje med 15 in 50 dinarji letno. V okoljih, kjer pobirajo članarino, imajo tudi članske iz-kaznice naše organizacije. Le-te lahko krajevne organizacije SZDl. naročijopri obdnski kon-ferenci SZDL. Clanarina torej ni obvezna, je pa priporočljiva, icer skupaj s člansko izkaznico po-meni del pripadnosti tej organi-zaciji. Posameznik, ki ne plača članarine, je član socialistične zveze, če sprejema in se ravna po njenih pravilih. Clanske izkaz-nice pa izdajajo samo krajevne organizacije socialistične zveze.
Katere oblike pobiranja čiana-rine so se v praksi doslej najbolj obnesle?
Na to vprašanje ni mogoče od-govoriti s kakšnim posebnim re-ceptom. Krajevne organizacije SZDL organizirajo pobiranje članarine različno, pač tako, kot je za razmere in okoliščine v kra-jevni skupnosti najbolj učinkovj-to. Ponekod se dogovorijo za skupne akcije z drugimi organi-zacijami, drugje jo pobirajo prek skupnosti stanovalcev ali pa pov-sem samostojno prek poverjeni-kov socialistične zveze, uličnih, terenskih, vaških odborov SZDL itd. Po mojem osebnem mnenju je zadnja oblika najbolj primer-na, saj se aktivisti krajevne orga-nizacije SZDL neposredno sre-čajo s številnimi krajani, se spoz-navajo, lahko tudi o marsičem pogovorijo itd.
Naj dodam še to, da članarina
v celoti ostane krajevni konfe-
renci SZDL za njene potrebe.
S. GERLICA