IZ ZNANOSTI IN STROKE 
VPLIV SOD BNIH 
L IJI 
SPRE MBNA 
PROST S A 
SLOVENIJE 
mag. Božena Lipej 
MVOUP-Republiška geodetska uprava, Ljubljana 
Prispelo za objavo: 28.5.1992 
Izvleček 
DIN 
BLI 
Prispevek obravnava predvidene spremembe v prostorskem 
planiranju kot posledico sprememb nacionalnih razvojnih 
konceptov in vpliva GIS tehnologije na oblikovanje 
podatkovnih baz v geodeziji in planiranju. 
Ključne besede: geodezija, GIS, podatkovne baze, Postojna, 
prostorsko planiranje, XII. Sedlarjevo srečanje, 1992 
UVOD 
v 
UDK 91:007:681.3 GIS (497.12) 
'061.3(497.12) 
Sedfurjevosreča"je: 711„1992" 
IČNIH 
JE 
JA 
V Sloveniji se zaradi osamosvojitve in drugih neodvisnih ter sočasnih procesov spreminja tudi prostorska politika nove države. Usmeritev na trg in v svobodno 
podjetništvo odpira nove zahteve in možnosti pri oblikovanju razvojnih strategij. 
Sistem planiranja bo moral v prihodnje sloneti na minimalnem normativizmu z 
intenzivnejšim usmerjanjem, preverjanjem in spremljavo izvajanja .rešitev. Prostorski 
plani (nacionalni, regionalni, lokalni) naj bi bili zasnovani dolgoročno :s kratkoročnim 
letnim usmerjanjem razvoja ob sprotnem prilagajanju novim spremembam. Tudi 
predvidena reorganizacija lokalne samouprave bo vplivala na novo delitev pristojnosti 
in odgovornosti v občinah, pokrajinah (regijah) in na državni ravni. 
VZPOSTAVLJANJE GIS-ov 
bvladovanje postopkov planskega procesa zahteva sistematično zbiranje, 
vzdrževanje, obdelavo in distribucijo prostorsko oz. geografsko orientiranih ter 
tekoče vzdrževanih bazičnih podatkov. Thhnike in metode dela morajo biti natančne, 
racionalne ter eksaktne. Nove tehnologije, posebno na področju računalništva, so 
pospešile razvoj sistemov, ki podpirajo objektivnejše odločanje, upravljanje in 
planiranje. Zanimanje za GIS-e (geografske informacijske sisteme) je v svetu prisotno 
že dlje časa, v nekaterih državah pa se ti sistemi že uveljavljajo kot standardi oz. 
standardne tehnologije. 
Geodetski vestnik 36 (1992) 2 
pri razvoju GIS-ov spremljamo kronološko tri faze: 
o pionirsko uveljavljanje GIS-ov in pilotnih projektov od prvih začetkov 
geoprocesiranja v šestdesetih letih (intenzivneje okoli leta 1970-1985); 
o izdelava številnih aplikacij za zemljiški kataster, topografijo, varstvo naravne 
in kulturne dediščine, varstvo okolja, urbanistično in regionalno planiranje, 
management ter dru6e aplikacije (okoli leta 1985-1990) 
o generalna uporaba na raziskovalni in operativni ravni (okoli leta 1990-2000). 
Definicije GIS-ov so oblikovali številni avtorji (Arnoff, Carter, Dueker, Smith, Borrough in drugi). Po poenostavljeni razlagi jih lahko razumemo kot orodja, ki 
omogočajo zajem in obdelavo velikih količin geografskih oz. prostorskih podatkov iz 
različnih podatkovnih virov z namenom izdelave in prikaza ustreznih analiz ter 
modeliranj. Manj zmogljivi so računalniško podprti CAD (Computer Assisted 
Drafting ali Design) sistemi, ki omogočajo le avtomatsko kartiranje, ki je v preteklosti 
povečalo produktivnost pri izdelavi in vzdrževanju kartografskih gradiv. Sodobni 
GIS-i obsegajo korporirano bazo podatkov, ki temelji na povezavi topološko 
organizirane grafične in relacijske atributne podatkovne baze. Za njihovo · 
funkcioniranje so potrebne štiri osnovne komponente: hardver, softver, podatki in 
ustrezno usposobljeni kadri. Glede na specifične uporabe se GIS-i delijo na 
katastrske, zemljiške, lastninske, planerske in pedološke informacijske sisteme ter 
informacijske sisteme za upravljanje z naravnimi bogastvi, analize trga, podporo 
odločanju in druge. Ekspanzija GIS-ov ter številne praktične uporabe k-teh v svetu 
vzpodbujajo v zadnjem času tudi pri nas pripravljenost in potrebo po iskanju možnosti 
za večje medsebojno povezovanje nosilnih strok. 
IS že danes podpira veliko procedur, kot so podatkovni management, zahtevni 
grafični algoritmi, elementarne prostorske operacije prekrivanja, interpolacije, 
coniranja in različne analize. Razvoj in prihodnost GIS-ov sta usmerjena v ekspertno 
orientirane sisteme ob podpori umetne inteligence ter v integrirane G IS-e, medtem ko 
se bodo praktične aplikacije po enostavnosti in funkcionalnosti približevale 
uporabnikom. 
dicionalno prostorsko planiranje zahteva oz. je v preteklosti zahtevalo 
kvantitativne alfanumerične in kartografske podatke. Danes se vedno bolj 
zahtevajo kvalitativni podatki in modeli, ki temeljijo na geografskem podatkovnem 
procesiranju s poudarjenimi geometričnimi ter prostorskimi karakteristikami. Zaradi 
sposobnosti GIS-ov bo treba v prostorsko planiranje vključiti uporabo teh konceptov 
in tehnologije, ki bo predvsem izboljšala kvaliteto pripravljenih planov. Spremembe v 
prostorskem planiranju se bodo navzven kazale pri obliki vhodnih podatkov, 
možnostih izdelave različnih kvalitativnih analiz in izdelave razvoja scenarijev ter na 
izhodu podatkov, kjer bomo razpolagali z različnimi možnostmi prezentacije 
rezultatov. Splošne prednosti uporabe GIS sistema v planiranju so: prihranek časa pri 
produkciji in vzdrževanju kartografskih podlag, cenejše vzdrževanje, hitrejše in 
objektivnejše odločanje, večja zanesljivost podatkov in višji standard obdelav, hitrejši 
dostop do podatkov in informacij ter druge. Velik strošek pri vzpostavitvi GIS sistema 
predstavlja vzpostavitev ustreznih podatkovnih baz in standardizacije le-teh s 
kasnejšim zmanjšanim stroškom vzdrževanja. Zaenkrat nam .primanjkujejo znanje in 
orodja, da bi obdelovali pripravljene podatke in izkoristili njihovo večnarnenskost. Po 
Geodetski vestnik 36 (1992) 2 
razpoložljivih podatkih predstavlja 70-90 % stroškov GIS-a vzpostavitev in vodenje 
prostorskih baz, kar je velika časovna in finančna obveznost. 
VZPOSTAVWANJE NACIONALNE TOPOGRAFSKE PODATKOVNE BAZE 
okviru prizadevanja Ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora oz. 
Republiške geodetske uprave so se v lanskem letu začeli pospešeno pripravljati 
projekti metodoloških in telmološki.h podlag za vzpostavljanje digitalnih topografsldh 
in drugih geodetskih podatkovnih baz, ki se bodo z nekaterimi razvojnimi projekti 
nadaljevali še v letošnjem letu. Za načrtovalce in planerje bodo zanimive vse 
novozasnovane podatkovne baze od zemljiškega katastra, katastra zgradb in 
teritorialnih členitev - ROTE-ja do topografije. Priča.kujemo, da bo v letošnjem letu 
dokončno oblikovan in verificiran celotni vsebinski in organizacijski model sistema 
geodetskih podatkovnih baz in njihovih podsistemov, ki morajo biti zaradi narave 
bazičnosti podatkov o prostoru temelj za izgrajevanje informacijskih sistemov na 
drugih področjih. Pri vzpostavljanju večnamenskih podatkovnih baz se navadno 
upoštevajo načela, ki se nanašajo na uskladitev kriterijev izhodnih produktov, 
definiranje kategorij prostorskih podatkov, zasnovo zahtevanih ravni natančnosti 
in oceno podatkovnih virov ter njihove kvalitete. Nacionalna topografska baza 
podatkov, katere upravljalec je geodetska služba, bo sestavljena iz osnovnih 
topografskih elementov in njihovih minimalnih atributov. Pri tej topografaki 
podatkovni bazi se bo treba med drugim opredeliti še za posamezne ravni. Tu se 
bodo ujemale z že omenjenimi ločnicami nekaterih aktivnosti na ravni države, regije 
in lokalne skupnosti ter s tem s pragovi natančnosti oz. merili 1:250 000, 1:25-50 000 
in 1:5 000 (10 000). V sistemu bo treba zagotoviti čim nižjo topološko raven 
podatkovnih struktur s čim večjo prilagodljivostjo za uporabnike. 
V razvojnih fazah vzpostavitve osnovnega sistema topografske podatkovne baze so že podsistemi za digitalne baze reliefa z referenčnim sistemom, digitalne baze 
zgradb, hidrografije ter infrastrukturnih objektov in naprav. V letošnjem letu se bodo 
začeli snovati še projekti vegetacije - rabe tal in geografskih imen - toponimov ter 
ločeno projekt teritorialnih členitev. Selekcioniranje elementov, ki bodo vključeni v 
enovito podatkovno bazo, bo odvisno od doseženega kompromisa med strokovno 
utemeljenimi predlogi ter finančnimi možnostmi proračuna. Rezultat bo vmesna 
rešitev med idealno zasnovanimi podbazami in možnostmi praktične realizacije 
vzpostavitve in kasnejšega vodenja. Ko bodo projektne rešitve digitalnih podatkovnih 
baz izdelane, dopolnjene in ustrezno verificirane oz. standardizirane, bo sprejemljiv 
začetek operativnega vzpostavljanja v okviru prioritet in skupnih dogovorov. Verjetno 
bi bilo najbolj smiselno začeti s pregledno natančnostjo in pripraviti geodetske 
podatkovne baze za uporabo na državni ravnL Ko bodo le-te vzpostavljene, bodo na 
razpolago uporabnikom prostora kot izhodišče za realizacijo njihovih informacijskih 
potreb. 
Tudi kreiranje enotne podatkovne baze za planiranje po razpoložljivih podatkih trenutno ni izvedljivo. V svetu še niso rešeni problemi avtomatizirane 
generalizacije podatkovnih elementov za prehod v poljubno natančnost (merilo). 
Tako bomo v planiranju predvidoma izhajali iz treh podatkovnih modelov za velika 
(1:5 000, 1:10 000), srednja (1:25 000, 1:50 000) jn majhna (1:250 000 in manjša) 
merila, :Id se ujemajo s predvidenimi ravnmi planiranja. Planerske podatke bo treba 
Geodetski vestnik 36 (1992) 2 
ustrezno preoblikovati in prestruktttrirati, da bo možna kvalitetna uporaba v 
predlaganih zasnovah podatkovnih modelov .. 
Poleg zagotovitve medsebojne povezanosti geodetskih iLn ostalih sisternov v Sloveniji bo treba zagotoviti tudi povezave z evropsidm prostorom, npr. prek 
CERCO-ja (Comite Europten des Responsabies de la Cartographie Officielle) :n 
MEGRIN-a (Multi-purpose European Grnund-Related Informaticn Network) za 
področje geografskih informacij, CORIN-a (Coordinated Information on the 
European Environment) za okoije in drugih. Obveznost sodelo·,anja in koordinacije 
imajo nosilne pcdatkovne instituciJe. 
ZAKLJUČEK 
Planerji.ko.teni najve~jih uporabnih:v proslor~kih podatkovn!h baz poir.ebu)~l? za usmerpnJe prosl:orsKegn razvoia kaKovostne m natančne pod::itke, aa bi bll1 Jlank:o 
enakopravneje vključeni v procese oblikovanja Jastni.ških, naravnih, ,;;,ko loških ter tudi 
družbeno izoblikovanih vrednot. Dinamični procesi v slovenskem prostoru in uvedba 
ter uporaba GIS tehnologije z elem.enti prostorskega managementa bodo v planerskih 
postopkih zahtevali kvalitetne spremembe v izboru, pripravi, obdelavi in uporabi 
podatkov za kreiranje ter spremljanje odločitev na vseh ravneh priprave prc,storskih 
dokumentov. ~icmu se bodo mornli predhodno prilagoditi tudi geodetski podatki, ki 
nudijo okvir za nove opredelitve. 
Pomembna je pridobitev ustreznih znanj, izkušenj, orodij in seveda finančnih sredstev za realizacijo koordiniranih projektov tako v geodeziji kot v planiranju s 
ciljem podpore izdelave vzpodbudne strategije prostorskega razvoja države Slovenije. 
Viri: 
Bo,rough, PA., 1987, Principles o.f Geographic lnfonnation Syste,n Systemsfor Land Resources 
Assesment, Oxford. 
Egetter, WP, 1990, Coordination Jssues and Management Problems in a Multy Department GJS, 
Proceedings of the X Annual ESRI Con.ference, Vol. 1, 1-12. 
Hargitai, P., 1992, A National GIS Databo,3e asa. Product; EGIS'92, Third European Conference 
and F.,xhibition on Geographical lnfonnation Systems, Muenchen. 
Larsson, G., 1991, Land Registratiort and Cadastral Systems, Tool.s for Land lnfonnation and 
Afanagement, Essex. 
Ottens, HF.L., 1991, Geographical Infonnation Systems in the Netherlands, Joumal of Economic 
and Social Geography (82), No. 4, 306-3(Y). 
Salge, R, 1992, A Geographical Data Interchange Environment far Europe, EGIS'92, Third 
European Conference and Exhibition on Geographical Jnfomiation 0;istems, lnuenchen. 
Vlaj, S. et aL, 1992, Delovno gradivo Zakona o lokalni samoupravi, Poročevalec Skupščine 
Republike Slovenije, Posebna številka z dne 20.3.1992, Ljubljana. 
Wiggiro, J. C. et aL, 1987, Computing Aspects of a Large Geographical Inf ormation System far the 
European Communif)1, Int .. T. Geographicalln.fonnaiion Systems (1), London, No. l, 77-87. 
Zakon o urejanju prostora, osnutek, 2.9.199- interno, Ministrstvo za varstvo okolja in ure/anje 
prostora, Ljubljana. 
RecennJa: Frančiško. Kočar 
dr. Stanko Pelc 
Geodetski vestnik 36 (1992) 2