Januš Golec: 11 Lov na zaklade. Ljudska povest po zapiskih rajnega prijatelja. Dalje. Na potu po Braziliji mora imeti človek za noč ogenj in za spanje spalno mrežo, siear i^e bo prodrl daleč v notrajnost, ampak bo postal poprej žrtev jaguarskih zob in kačjega strupa. Nadalje si ne smemo domišljati, da vodijo v notrajnost Brazilije ceste ali kolovozi. Kaj še! Vsaka naselbina, zlata ali dijamantna jama, kjer biva na eni točki več ljudi, si zbere do bližnjega mesta kar po svoje najboljšo smer in po tej prevažajo z voli prehrano ter razne druge nujnejše potrebščine. Kjer je najvee sledi koles, tam pravijo, da je — cesta! Kako prekoračijo vozniki potoke in reke, je njihova zadeva in tolikokrat umetnost v iskanju plitvin in za prevoz mogočih obrežij. Smeri za vozove so pač tako izbrane, da pride živina v gotcvih razdaljali do pitne vode. IIoliko krajevnih šeg ter potovalnih navad nevajenih manjših družb J3 že pomrlo v brazilijanski s;f-pi od žeje in to le radi tega, ker blastijo kar naprej do dijamantnih polj ter zlatih jam, ue o/iraje se na. zareze ' oles v zemljo. N« jaguar, ne ikače in raizna druga s strupe^ nim želom oborožena golazen niso v stepi za pot nika najhujša nevarnost, ampak razne bolezni so oni plazeči se strup, napram ikateremu je človek na siamotnih potih brez moči. Našteto se ni tikalo naše ek&pedicije, katera je bila res dobro založena z vsem in so jo vodili proti cilju preizkušeni možje, iki so že gledali y. oči vsem mogočim težkočam ter nevarnostim. Pri vsej dnevni ter no.ni pazljivosti so nam poginili vsled kačjih pikov 4 konji nosači ter en vol. Dva pičena gonjača je zdravnik otel z ubrizganjem protistrupa. Na pohvalno plat moram omeniti brazilijar* 9ko gostoljubnost v stepi. Kjerkoli smo se oglasili po naselbinah in po posameznih kočah, so nam prAhiteli ljudje nasproti z vsem, ikar so posedali. Brazilijanski stepni človek je skromen liki Japonec. Leto in dan živiod mleka, črnkastega fižola ter riža. Govejo živino ikoljej'0 doma, a uživajo posušeno meso za največje praznrke in t dolgočasni dobi deževja. Hiše so seve najbolj prl» prosto zgrajene iz kolov, prepletene s šibjem, obmetane z ilovico in pokrite s palmovim listjem. Snaga po bivališčih je postranska stvar. Marsikateri ikolonist si drži priikoči nestrupeno orjaško kačo. Golazen skrbno hrani z mlekom ter s kun-* ci, ta mu vrača preskrbo na ta način, da mu preganja cele noči miši ter podgane. Med takimi le prilikami smo se vlekli počasi naprej, da bi z naglico po nepotrebnem ne mučili ljuddi ter živali. Po zatonu solnca smo sedeli cele ure krog plapolečih ognjev im poslušali zanimive doživljaje našib. spremljevalcev. Pripovedovanja so se nanašala največ na srečno prestane smrtne nevarnosti po divjih pokrajlnah ter pragcczddh. Obžirno sem že razkladal o (kačji nevarnosti po brazilijansfci stepi. Mnogo naših nočnib razgovorov se je vrtelo baš ikrog kač in ho.em beležiti dva doživljaja. Enega nam je zaupal ve^stman Malcolm Didk. Omenjeni je že iskal po južnoameriški državi Venezuela ob refcah dijamante in Jzpiral zlato. Pridcbil si je z najnapornej.im delom nekaj premoženja in se je odpravljal z izkupičkom za dijamante ter zlata zrna proč iz nezdravih krajev nazaj v Severno Ameriko. Zadnjo no. pred odhodom iz dijamantnih grab je spal v svoji ikoči. Dick je pripovedoval tajinstveno tako-le: »Spalno mrežo sem že bil spravil med drugo ropotijo. Sklenil sem, da bom prebil zadnjo noč tncd naselbino dijamantnih iskalcey pa .tleti, iiamor sem natrosil palmovega listja,- Trdno zaspim. Nepopisno mučne sanje me izvlečejo iz spanja. Pri zavesti in rahlo odprtih oči zapazim, da. mi leži zvita na prsih grozno strupena kača, iki me opazuje in steguje neprestano na dvoje preiklani jeziček proti mojeinu obrazu. Znal sem, če le vidno trenem z očesom, me bode pošast pičila, umrl bom tekom par minut in ves moj ikrvovažuljavi nekajletni trud bo zastonj! Minute opazovanja na mojih prslili počivajoče kače so se mi dozdevale cela ve.nost.»Kača je bila rnirna, le njen neprestano migljajoči jezik je pričal, da je piipravljena vsak trenutek na nasko^k. Naenkrat se odpro čisto na rahlo vrata v mojo bajto. Črna človeška prikazen se spusti koj pri durih na vse štiri in se plazi neslišno z golira bodalom med zobmi proti mo^jemu ležišču. Jasno kakor na dlani je bilo, da me misli neznani napadalec na smrt zabosti zadnjo noč in se polastiti mojega premoženj-a. Na prsib ikačo, proti meni se plazi zavraten morilec . . . Da nisem sredi med obema neizbežnima sinrtnima nevarnostima zblaznel od groze, je itak čudo! Kaj me je spreletavalo v taistih najtežavnejših trenutkih v mojcm živIjenju, bi vam danes težko popisal. Tolovaj se prlplazi skoro tik do ležižča, gleda in se ozira po meni, ne da bi zapazil kačo. V prepričanju, da spim, hušne pokoncu, hoče zamahniti z badalom proti moji srčni strani, kaCa se mu ovije krog roke in ga usmrti z eniim ugrizom. Koga je razkrinikal ikačji strup ikot smrtnega sovražnika? Mojega večmesečnega tovariša pri iskanju dragih kamnov, Marka Balhena. Še is'to noč sem vstal, sd naložil na hrbet prtljago in zginil iz naselbine, ikjer me je hotel umoriti pred slovesom prijatelj iz neugnanega pohlepa po denarju. Mene je otel čisto sigurne smrti najhujši &ovražniik Brazilijanca — kača.« Zanimivo in ganljivo je tudi poročilo g. Davisa Grahama o njegovem doživljaju v brazilijansikem pragozidu. Naš finančni minister nam je zaupal ob stražnem ognjn naslednje: »Jaz in moja dva tovariša smo ravnokar zlagali spalne mreže, ko smo slišali v neposredni bližini cmokajoč glas. Ozrli smo se in zagladali l:akih 50 cm vi&oko opico, 'ki je stala po koncu in nas opazovala. Krog pasu ji je bingljal ikos vrvice. Žival se je kretala pred nami brez najmanjšega strahu, mahala je z roko naprej po goščavi, cmokala z j-ezik-om in nas vabila, naj ji sledimo. Iz obnašanja opice }e bilo sklepati, da gre za udomačeno žival. Ko me je še pocukala za hlače in me skušala naravnost potegniti za seboj, se nismo dalje obotavljali in smo ji sledili z iajlijanskima vodnikoma. Skoro eno uro smo se plazLli skozi najbolj gosie goščave pragozda, ki je bil poln najčudovitejšega živalstva ter rastlinstva. Opica je bila pred nami in navadno s« je poganjala po opičji navadi z ene veje na drugo. S sekirami smo sii morali izsekavati pct, da smo mogli naprej skozi grm-ovje in močvirje, ki je bilo križ in ikraž prerasteno z ovijalkami. Žival se je neprestano oziirala, če ji sledimo. Pred nami so se skrivale ikače, škorpijorji ter orjaške žuželke, opice, papagaji in vse mogoči ptiči. Slednjič je postala goščava pragozda le red~ kejša. Skozi vejevje in listje &o že lahko prodirali solnčni žarki. Znašli smo &e na solnčni jasi pred iz bambus-ovih palic spleteno koco. Naš opičji vodnik je zginLl takoj skozi 'uknjo pri strehi v notrajnost. Trkali smo na vrata, ik.ilcali, a nilcdo se ni oglasil. Smo pač udrli \rata ia zagledali nekaj strašnega. Majhna soba je bila vsa prepletena s pajčevino in po stenah so begali liki človeška roka veliiki paj-bi. Iz enega kota koče nas je zrla nemo iz spalne mreže — človeška lobanja- Na Idice opice smo &i napravili pot skozi pajčeviiio. V mreži smo zapaaili okostnjak, zavit v borne ostanke obleike. Pri nogah kosti je čepela opica — naša vodnica. Polcg spalne mreže je visela zarjavela puška. Pod njo sta ležala na tleh dva revolverja, ostanki tašk aa patrone, indijansika sulica, lofc in puščice. Priprosto orožje si je napravil sam neznanec, ko mu je pošlo strelivo. Odkrili smo še pločevlnasto škatlo, ležala je poleg okostnjaka, v njej je bila posušena kačja koža in nato napisano nekaj z ogljenokom v portugalskem jezriiku. Črke bo bile že precej nečitljive, a vendar se je dalo z dos-taVkom prečitati to-le: »Ravnokar me je pičila ena naj'bolj strupenih ikač. Dobro vem, da bom živel samo še nekaj mintit. Aiko me bo kdo odkril v tej samoti, naj Bna, da sem morilec ministra (ime ne.itljivo). Za __lo6in sem se bridko pokoril in umiram popolnoma sam v divjini. Da sorodniki tudi pri moji ermrti ne bodo imeli radi ncene fcakih satnosti, zamolčim tudi svoje ime.« Datum nečitljiv. Podpis se je glasil: »Nesrečen študent.« Udomačena opica nam je mirno dovolila, da smo brskali po žatostni zapuščini. Ko smo hoteli Bneti s stene spalno mrežo, da bi zagrebli kosti nesrečnega neznanca, je začela cviliti na ves glas in je skušala ugrizniti, 6e se je kateri dotaJkniJ mreže. Šele tedaj, fco smo pustili mrežo na prvotnem mestu, se odstranili iz s-obe in zaprli za seboj vrata, se je pomirila opica. Oddaljafoč se od kočure, smo čuli zadovoljno opičje cmakanje, Id je značilo radostno oznanilo, da bode stražila še naprej gole kosti iin s tem rajnega gospodarja . . .« Po izpovedi nekaterih gonjačev smo se bližaE počasi naselbinam iskalcev dijamantov ob še dokaj neraziskani reki Rio das Garcas. Naše potovanje se je zavleklo in smo bili na potu skoro tri tedne. Presneto slaba bi nam bila predla, da niso bile naše zaloge dovoljne in če bd nas bile ovirale hujše plohe. Celi čas nas je spremljalo žgeče brazilijansiko solnce, mučiM so nas nesrečni moskiti, vozili smo se proti večji naselbini, fcjer nas je čaikal daljši odmor, da sli opomoreta človek in žival za pot skozi pragozd, skozi katerega smo morali, če smo boteli do bajniih zlatih najdiš.. Naža ikaravana se je ustavila na prvi dijamantni naselbini, ki je trgovsko središče obširne okolice tLn nosi ime »Caf.«. Beleženo ime s-e je oprijelo sikupine koč po reki, ob kateri leži in je voda rjavkaste barve kakor kava. Bajte so v Caf. po brazilijanskem stepnem načdnu yl kolov, šibja, ometane z ilovico in pokrite s palmovimi listi. Celo kino in bivallšče zdravnilka smo izsleddli v tej naselbini. . Naša ikaravana se ni zmenila za umazan. kočure. Zapeljali smo vozove na obširen travnik ob reki, 'kjer je bilo bolj vlažno in za konje ter govedo dovolj paše. Postavili smo šotore, zabili v nje kole, med katere smo razpcli spalne mreže. Kačji golazni niti tukaj ni bilo zaupati. Predvsem Siino se pošteno okopali, nasitili in prijavili policijsiki stanici, ki čuva z zapadno brezbrižnostjo ter malomarnostjo v trgovsikih središčih nad življenjem ter &kromnim imetjem številnih izseljencev. Dnigo jutro smo odjezdili kakih 20 km od postojanke Cafe, da si ogledamo na licu mesta o breki Rio das Garcas način pridobivanja dijamantov. Pot do najdišča dijamantov ni bila baš udobna. Treba je bilo prekoračiti nekaj potokov ter vod, predno smo se približali toku Rio das Garcas, o koje dijamantnem bogastvu so krožile po celi Južni Ameniki bajne v&sti. Na prvi pogled nam je bilo jasno, da izvabIjajo deroči reki dijamante s potapljanjem in z izpiranjem, Številni tukaj zaposleni delavci so nas sicer pozdravili, a koj nadaljevali z delom. Iskalci dijamantov so same do šklebetajočih kosti izmozgane pare, (ki so se nateplev divjino iz vseh delov sveta. Največ je pa seve domačinov Mulatov ali mešancev. (Mož zamorec in žena bela, ali nasprotno.) Belokožci so po pretežni večini taki, ki ^bi tukaj radi z vsp nag-lico obogateli in taki_ (ki so se zatekli v neznan svet pred doma jih zasledujočo pravdco. Po dijamantnib najdiščih nikdo ne vpraša: Odkod si, kaj si bil, čemu si pribežal v te kraje? Glavno je, da se drži uboga ter od b.ridke usode preganjana reva zakonov divjega zapada. Prestopek zoper tujo last in življcnje kaznuje tu mešanica ljudi ikar sama s — smrtjo. Ravno radi brezobzirne strogosti postav divjega zapada si mcd iskalci dijamantov vsakdo premisli, da bi izmakndl tudi najmanjšo stvar, ali napadel sqtovariša. Delavci prebivajo po prej opisanih ikočali, katere ei gradijo po dva, trije in še več skupaj. Uživajo fižol ter riž, ikatera zaltvajo ob raznih prilikah z žganim alkoholom. Prej sem že omenil, da iščejo dijamante po teh krajih nadvojen nači«. Oglejmo si nekoliko iskanje dijamantov s pomočjo potapljaških aparatov. Ta način pridobivanja je zelo — zelo težaven, smrtno nevaren in se ga poslužujejo v tem poslu izurjeni ter krepki ljudje. Potapljaške naprave so zopet dvojne vr&te: Ali si obleče iskalec popolno potapljaško obleko s svinčea.imi čevlji vr«d. ali pa si nadene sarao polovico aparata: oprsje ter šlem na glavo. V tej zadnji oprenai se potapljač lažje tcr prostejše giblie. Dalje sledi.