UČNI NAČRT OSNOVNA ŠOLA 04:2 Izobraževalni program osnovne šole1

/



BIOLOGIJA /

Izobraževalni program osnovne šole s /

prilagojenim predmetnikom za osnovno 5

2

šolo s slovenskim učnim jezikom na 20

.

7

narodno mešanem območju slovenske .

Istre 22

Izobraževalni program osnovne šole s

prilagojenim predmetnikom za osnovno

šolo z italijanskim učnim jezikom na

narodno mešanem območju slovenske

Istre

Izobraževalni program osnovne šole s

prilagojenim predmetnikom za dvojezične

osnovne šole na narodno mešanem

območju Prekmurja

Prilagojeni izobraževalni programi

osnovne šole z enakovrednim

izobrazbenim standardom

Tretje vzgojno-izobraževalno obdobje



OBVEZNI PREDMET



1 Izobraževalni program osnovne šole | Biologija

UČNI NAČRT



IME PREDMETA: biologija

Predmetnik za osnovno šolo

Prilagojeni predmetnik za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre

Prilagojeni predmetnik za osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre

Prilagojeni predmetnik za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja

Predmetnik prilagojenega programa osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom

8. razred 9. razred

52,5 64



PR IPR AVIL A PR EDMETNA K UR IK UL ARNA KOMISIJ A V SESTAVI: dr. Jerneja Ambrožič Avguštin, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta; dr. Gregor Belušič, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta; mag. Valerija Danč, OŠ Grad; mag. Anita Danč Ismajlovič, OŠ Janeza Kuharja Razkrižje; dr. Jurij Dolenšek, Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta; dr. Alenka Gorjan, Srednja šola za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo Ljubljana; Laura Javoršek, OŠ Ob Rinži Kočevje; Barbara Klun, Zavod RS za šolstvo; mag. Saša Krajšek, Zavod RS za šolstvo; Saša Kregar, Zavod RS za šolstvo; dr. Marija Meznarič, Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer; Zorica Potisk, Gimnazija in srednja šola Kočevje; Simona Slavič Kumer, Zavod RS za šolstvo; mag. Bernardka Sopčič, OŠ Polzela; Vida Šinkovec, Zavod sv. Frančiška Saleškega, Gimnazija Želimlje; dr. Andreja Špernjak, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko; Nevio Tomasin, Zavod RS za šolstvo; dr. Iztok Tomažič, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta; dr. Gregor Torkar, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta

ST ROKOVNI PREGLED: dr. Jure Mravlje, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta

JEZIKOVNI PREGLED: Mira Turk Škraba

OBLIKOVANJE: neAGENCIJA, digitalne preobrazbe, Katja Pirc, s. p.

IZDAL A: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo

ZA MINISTRSTVO ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE: dr. Vinko Logaj

ZA ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO: Jasna Rojc

Ljubljana, 2025

SPLETNA IZDAJA

DOSTOPNO NA POVEZAVI:

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-

nacrti/Ucni-nacrti/2025/UN_OS/Ucni_nacrt_biologija_2025.pdf



CIP

Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID 243401475

ISBN 978-961-03-0982-6 (Zavod RS za šolstvo, PDF)



BESEDILO O SEJI SS

Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na 244. seji dne, 22. 5. 2025, določil učni načrt biologija za izobraževalni program osnovne šole, izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre, izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 2 slovenske Istre, izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezične osnovne šole na narodno mešanem območju Prekmurja in prilagojene izobraževalne programe osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom.



PRIZNANJE AVTORSTVA – NEKOMERCIALNO – DELJENJE POD ENAKIMI POGOJI



Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj)





KAZALO


OPREDELITEV PREDMETA ...................... 10 ZA ČLOVEKA IN MNOGE DRUGE ORGANIZME JE

ZNAČILNO SPOLNO RAZMNOŽEVANJE .............. 33

Namen predmeta ......................................... 10

Razmnoževanje in skrb za potomce omogočata

Temeljna vodila predmeta ........................... 10

nadaljevanje vrste ........................................ 33

Obvezujoča navodila za učitelje ................... 11

RAZMNOŽEVANJE OMOGOČA PRENOS DEDNIH

TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA .......... 13 INFORMACIJ NA POTOMCE............................... 35

BIOLOGIJA JE ZNANSTVENA VEDA Organizmi imajo dedne informacije zapisane v .................... 14

DNA ............................................................. 35

Biologija je veda in znanost .......................... 14

DNA zagotavlja kontinuiteto življenja, celice se

Znanstveno raziskovanje prispeva k

razmnožujejo z delitvijo ............................... 37

razumevanju temeljnih bioloških konceptov 16

Beljakovine, zapisane v DNA, omogočajo

DELOVANJE ČLOVEŠKEGA TELESA TEMELJI NA

izgradnjo in delovanje celic in organizmov ... 39

DELOVANJU CELIC............................................. 18

Z dedovanjem opisujemo prenos genetskih

Človeška vrsta se tako kot ostale vrste razvija

informacij iz generacijo v generacijo ............ 40

skozi evolucijo .............................................. 18

Znanje genetike uporabljamo v vedah o

Celica je osnovna enota zgradbe in delovanja

življenju in družbi ......................................... 41

organizmov .................................................. 19

ŽIVI SISTEMI SE SPREMINJAJO SKOZI EVOLUCIJO

ČLOVEŠKO TELO IZMENJUJE SNOVI ................... 20

......................................................................... 42

Dihala omogočajo izmenjavo plinov ............. 20

Z evolucijo se spreminja življenje na Zemlji .. 42

Pri razgradnji hrane sodelujejo prebavila ..... 22

Temeljni mehanizem evolucije je naravno

Prenos snovi po telesu omogočajo obtočila . 23 izbiranje ....................................................... 44

Vzdrževanje stabilnega notranjega okolja in EKOSISTEMI TEMELJIJO NA SPLETU ODNOSOV

izločanje nerabnih snovi iz telesa omogočajo MED ORGANIZMI ............................................. 46

izločala ......................................................... 24

Biosfera je povezano delujoča celota -

Ustrezno delovanje dihal, prebavil, obtočil in najkompleksnejši sistem na Zemlji ............... 46

izločal je pomembno za delovanje telesa in

Organizmi s svojim delovanjem vplivajo na

zdravje človeka ............................................ 25

delovanje ostalih ravni organizacije biosfere 49

ČLOVEŠKO TELO SE ŠČITI PRED RAZLIČNIMI VPLIVI VIRI IN LITERATURA PO POGLAVJIH ..... 51

IZ OKOLJA ......................................................... 26

Opredelitev predmeta .................................. 51

Imunski sistem in koža ščitita telo pred

povzročitelji bolezni ..................................... 26 Biologija je znanstvena veda ........................ 52

ČLOVEK URAVNAVA NOTRANJE OKOLJE IN SE BIOLOGIJA JE VEDA IN ZNANOST ............... 52

ODZIVA NA DRAŽLJAJE ..................................... 28

ZNANSTVENO RAZISKOVANJE PRISPEVA K

Zaznavanje okolice in notranjosti omogočajo RAZUMEVANJU TEMELJNIH BIOLOŠKIH

čutila ............................................................ 28 KONCEPTOV ............................................... 52

Hormonski in živčni sistem vzajemno

Delovanje človeškega telesa temelji na

uravnavata delovanje organizma ................. 30

delovanju celic ............................................. 52

Na podlagi zaznav čutil živčevje oblikuje

CELICA JE OSNOVNA ENOTA ZGRADBE IN

vedenjski odziv ............................................ 31

DELOVANJA ORGANIZMOV ........................ 53

Ustrezno delovanje kože, čutil, živčevja in

hormonskega sistema je pomembno za Človeško telo izmenjuje snovi ...................... 53

delovanje telesa in zdravje človeka .............. 32



USTREZNO DELOVANJE DIHAL, PREBAVIL,

OBTOČIL IN IZLOČAL JE POMEMBNO ZA

DELOVANJE TELESA IN ZDRAVJE ČLOVEKA 53

Človeško telo se ščiti pred različnimi vplivi iz

okolja ........................................................... 53

IMUNSKI SISTEM IN KOŽA ŠČITITA TELO

PRED POVZROČITELJI BOLEZNI .................. 53

Človek uravnava notranje okolje in se odziva

na dražljaje .................................................. 53

USTREZNO DELOVANJE KOŽE, ČUTIL,

ŽIVČEVJA IN HORMONSKEGA SISTEMA JE

POMEMBNO ZA DELOVANJE TELESA IN

ZDRAVJE ČLOVEKA ..................................... 53

Razmnoževanje omogoča prenos dednih

informacij na potomce ................................. 53

ORGANIZMI IMAJO DEDNE INFORMACIJE

ZAPISANE V DNA ....................................... 54

Živi sistemi se spreminjajo skozi evolucijo .... 54

TEMELJNI MEHANIZEM EVOLUCIJE JE

NARAVNO IZBIRANJE ................................. 54

Ekosistemi temeljijo na spletu odnosov med

organizmi ..................................................... 54

BIOSFERA JE POVEZANO DELUJOČA CELOTA -

NAJKOMPLEKSNEJŠI SISTEM NA ZEMLJI .... 54

ORGANIZMI S SVOJIM DELOVANJEM

VPLIVAJO NA DELOVANJE OSTALIH RAVNI

ORGANIZACIJE BIOSFERE .......................... 54

PRILOGE ...............................................55

Priloge po poglavjih ..................................... 55

RAZMNOŽEVANJE OMOGOČA PRENOS

DEDNIH INFORMACIJ NA POTOMCE ......... 55





0


4

:

2

1

/

/

/

5

2

0

2

.

7

.

2

2



OPREDELITEV PREDMETA



NAMEN PREDMETA

Biologija je splošnoizobraževalni predmet, ki prispeva k celostnemu razumevanju živega sveta. Obravnava razvoj in delovanje življenja na Zemlji, ki poteka v med seboj povezanih nelinearnih živih sistemih na različnih hierarhičnih ravneh, od celic do biosfere kot najkompleksnejšega sistema. Biologija sega na vsa področja življenja in družbe in je temelj napredka in aplikacij na mnogih pomembnih področjih človekovega udejstvovanja (medicina, farmacija, veterina, agroživilstvo, naravovarstvo, trajnostni razvoj idr.), katerih hitri razvoj poraja zahtevna vprašanja, ki jih je nujno prepoznati, razumeti in sistemsko reševati. Namen pouka biologije je doseči pri učencih celostno razumevanje temeljnih bioloških konceptov, vezanih na razvoj in mehanizme soodvisnega delovanja živih sistemov v luči evolucije, vključno s človekom kot neločljivim delom biosfere. Zagotavlja osnove za prepoznavanje in razumevanje razvojnega potenciala bioloških ved, ki prispevajo k dobrobiti človeštva, ohranjanju zdravja in delovanja biosfere za naš obstoj.



TEMELJNA VODILA PREDMETA

Glavni cilj pouka biologije je razvijanje celostnega razumevanja delovanja življenja, razumevanje temeljnih vsebinskih konceptov in povezav med njimi ter razvijanje sistemskega načina razmišljanja, ki temelji na znanstvenih spoznanjih.

Temeljni biološki koncepti, ki so okvir učnega načrta, so evolucija, povezanost zgradbe in delovanja živih sistemov, pretvarjanje snovi in pretok energije v živih sistemih, pretok, izmenjava in shranjevanje informacij, ravni organizacije živih sistemov ter biologija kot znanost in metodologija biološkega raziskovalnega dela.

Temeljne koncepte je moč prepoznati v opredeljenih temah, konceptualno zapisanih skupinah ciljev, ciljih, standardih in didaktičnih priporočilih. Z razvojem različnih veščin, predvsem sistemskega mišljenja, pa se bodo lahko suvereno in kritično vključevali v družbene razprave in samostojno odločanje.

Za razvijanje razumevanja osnovnih bioloških konceptov učitelj izbira ustrezne cilje in z njimi povezane vsebine ter jih smiselno razporeja tako, da bodo učencem omogočale postopno napredovanje v razumevanju in povezovanju obravnavanih bioloških konceptov.

Poudarek naj bo na samostojnem eksperimentalnem in terenskem delu učencev (individualno, delo v dvojicah, skupinsko) ob prisotnosti laboranta, ki naj bo optimalno razporejeno skozi celotno obdobje poučevanja



10 Izobraževalni program osnovne šole | Biologija





0


4

:

2

1

/

/

/



biologije, ter smiselno dopolnjeno z demonstracijskim eksperimentalnim delom učitelja. Zahtevnejše 520 samostojno eksperimentalno delo učencev poteka ob prisotnosti učitelja in laboranta.2.7.2 Pouk biologije poteka v učilnici, ki omogoča učencem izvedbo samostojnega eksperimentalnega dela.2





Shema: Povezanost bioloških konceptov na vseh hierarhičnih ravneh delovanja in organizacije živih sistemov. (Vir: Arhiv predmetne razvojne skupine za biologijo)



OBVEZUJOČA NAVODILA ZA UČITELJE

Najmanj dvajset odstotkov celotnega obsega ur temelji na opazovanju, eksperimentiranju in preprostih raziskavah. Pri tem se naj učenci urijo v veščinah uporabe pripomočkov za opazovanje in raziskovanje. Učitelj naj v pouk vključuje spoznavanje nacionalno pomembnih naravnih vrednot in ekosistemov ter razvija ozaveščanje o pomenu raznolikosti življenja (biodiverzitete) z zavedanjem, da je Slovenija območje sveta z eno



11 Izobraževalni program osnovne šole | Biologija

0

4

:

2

1

/

/

/



najvišjih stopenj biodiverzitete. Posebna pozornost naj bo namenjena endemičnim in ogroženim oziroma 520 zavarovanim vrstam ter podvrstam in razumevanju pomena pasem udomačenih živali ter sort gojenih rastlin.2.7.2 Skozi razumevanje in povezovanje temeljnih konceptov učenci razvijajo pozitiven in etičen odnos do žive 2

narave, lastnega zdravja in zdravja drugih.



12 Izobraževalni program osnovne šole | Biologija





TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA





0


4

:

2

1

/

/

/



BIOLOGIJA JE ZNANSTVENA 5202.7.22

VEDA

OBVEZNO



OPIS TEME

Znanstveno raziskovanje življenja (na vseh nivojih) prispeva k razumevanju temeljnih bioloških konceptov. Razvoj znanosti in tehnologije omogoča napredne raziskave omrežja procesov in odnosov v biosferi na vseh ravneh njene organizacije, od molekul, celic, organizmov do življenjskih združb in ekosistemov. Biologija v splošno izobrazbo prispeva znanje, ki je osnova za življenje, sistemsko reševanje temeljnih problemov (npr. na področjih zdravja, prehrane, biološke varnosti, ohranjanja biodiverzitete in delovanja biosfere za obstoj civilizacije), suvereno sprejemanje odgovornih osebnih in družbenih odločitev, napredek, nadaljevanje izobraževanja in delovanje v bodočih poklicih.



DODATNA POJASNILA ZA TEMO

Skupine ciljev te teme ne obravnavamo v celoti samostojno, posamezne cilje lahko smiselno povezujemo in realiziramo v sklopu ostalih učnih tem oziroma skupin ciljev učnega načrta. Tudi vrednotenje znanja te skupine ciljev lahko smiselno povezujemo in vrednotimo v sklopu drugih učnih tem ali skupin ciljev. Podlaga za vrednotenje znanja so standardi znanja.



BIOLOGIJA JE VEDA IN ZNANOST



CILJI

Učenec:

O: spoznava biologijo kot integrativno vedo in znanost, ki proučuje soodvisno delovanje živih sistemov in evolucijo,

O: se seznanja s temeljnimi odkritji v zgodovini biologije in razvija zavedanje, da se biološko znanje na podlagi novih dokazov skozi čas dopolnjuje in spreminja ter je temelj za mnoga področja in iskanje rešitev izzivov za napredek sodobne družbe,



(4.1.2.1)

O: razvija razumevanje o hierarhični organiziranosti in povezanosti živih sistemov (od celice kot osnovne žive organizacijske ravni do biosfere) ter razvija zavedanje, da se na vsaki višji ravni organizacije povečujeta obseg in kompleksnost živih sistemov.



(2.1.3.1)



14 Izobraževalni program osnovne šole | Biologija

0

4

:

2

1

/

/

STANDARDI ZNANJA /

5

2

0

Učenec: 2

.

7

.

» pojasni razlike med živimi in neživimi sistemi, 22

» razvrsti hierarhične ravni organizacije življenja (od celice do biosfere),

» na primerih prepozna na dejstvih podprte informacije,

» predstavi primer in razloži uporabo znanja biologije na drugih področjih in pri napredku sodobne družbe

(npr. odkritje antibiotikov, inzulina).



TERMINI

◦ znanost ◦ živi sistemi ◦ hierarhične ravni organizacije življenja ◦ celica ◦ organizem ◦ populacija ◦ življenjska združba ◦ biom ◦ biosfera ◦ življenjski procesi ◦ evolucija ◦ ekosistem ◦ dedne informacije ◦ razmnoževanje ◦ odzivanje na spremembe ◦ pretvarjanje energije in kroženje snovi



15 Izobraževalni program osnovne šole | Biologija





0


4

:

2

1

/

/

ZNANSTVENO RAZISKOVANJE PRISPEVA K /

5

2

RAZUMEVANJU TEMELJNIH BIOLOŠKIH KONCEPTOV 0

2

.

7

.

2

2

CILJI

Učenec:

O: razvija zmožnost zastavljanja raziskovalnih vprašanj in oblikovanja hipotez,



(2.3.3.1)

O: razvija zmožnost načrtovanja biološke raziskave in izvedbe poskusa ter pri tem uporablja ustrezne pripomočke (npr. mikroskop, lupo, različne termometre, pripomočke za merjenje in terensko raziskovanje),



(4.4.4.1)

O: razvija razumevanje nujnosti upoštevanja lastnosti živih sistemov pri načrtovanju in izvedbi bioloških raziskav in poskusov (npr. pomen vzorčenja in velikosti vzorca),

O: razvija razumevanje pomena kontrolnega poskusa in se uri v prepoznavanju odvisnih in neodvisnih spremenljivk,

O: razvija odgovoren in etičen odnos do živega in neživega ter varno uporablja raziskovalno opremo,



(2.1.2.1 | 3.2.4.1 | 3.2.4.2)

O: se uri v prikazovanju, urejanju, analiziranju, interpretiranju kvalitativnih in kvantitativnih podatkov in opažanj,



(1.1.4.1 | 4.1.2.1)

O: se uri v predstavitvi ugotovitev biološke raziskave in kritičnem vrednotenju izvedbe biološke raziskave ter predlaga izboljšave,

O: razlikuje med domnevami, dejstvi in sklepi ter ugotavlja, ali trditve temeljijo na znanstveno pridobljenih podatkih.



(1.1.4.1 | 1.2.5.1 | 2.2.2.1)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

» postavi raziskovalno vprašanje,

» za raziskovalno vprašanje načrtuje biološko raziskavo,

» pri načrtovanju bioloških raziskav upošteva lastnosti živih sistemov,

» pojasni pomen kontrolnega poskusa,

» po navodilih izvede biološko raziskavo, s katero pridobi podatke za odgovor na raziskovalno vprašanje,

» izdela ustrezen prikaz rezultatov,



16 Izobraževalni program osnovne šole | Biologija

0

4

:

2

1

/

/

» podatke interpretira na podlagi usvojenega znanja in uporabi strokovno terminologijo, 52/

0

» .2

pojasni, zakaj za posplošitev rezultatov ni dovolj eno opazovanje enega živega sistema ali en biološki 7

poskus, 2.

2

» kritično vrednoti izvedbo in rezultate biološke raziskave ter predlaga izboljšave,

» raziskovalno delo poveže z reševanjem problemov v vsakdanjem življenju.



TERMINI

◦ raziskava ◦ raziskovalno vprašanje ◦ hipoteza ◦ spremenljivke ◦ podatki ◦ rezultati ◦ etika ◦ varnost ◦ vzorec ◦ kontrolni poskus ◦ kontrolna skupina ◦ eksperimentalna skupina



17 Izobraževalni program osnovne šole | Biologija





0


4

:

2

1

/

/



DELOVANJE ČLOVEŠKEGA /

5

2

0

2



TELESA TEMELJI NA .

7

.

2

2



DELOVANJU CELIC

OBVEZNO



OPIS TEME

Človeška vrsta ima skupnega prednika z ostalimi primati. Od njih se razlikuje po uporabi jezika in simbolov ter kulturi. Tako kot pri vseh vrstah lahko opazimo raznolikost in prilagoditve znotraj populacij. Osnovna živa enota oziroma hierarhična raven zgradbe in delovanja človeškega organizma je celica. Celice s kemično energijo, ki jo pridobijo z razgradnjo hranilnih snovi opravljajo osnovne življenjske procese ter v tkivih in organih tudi druge specializirane funkcije. Obdane so z izbirno prepustno celično membrano, s katero uravnavajo izmenjavo snovi, skoznjo komunicirajo z okolico. Za proučevanje celic uporabljamo različne vrste mikroskopov.



ČLOVEŠKA VRSTA SE TAKO KOT OSTALE VRSTE RAZVIJA

SKOZI EVOLUCIJO



CILJI

Učenec:

O: spoznava raznolikost znotraj človeške vrste,



(1.2.2.2 | 3.3.1.2)

O: spoznava skupni izvor primatov in po čem se človeška vrsta razlikuje od ostalih primatov (jezik, simboli, kultura, razmerje prostornine možganov in telesa).



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

» na primerih populacij opiše raznolikost človeške vrste,

» utemelji skupni evolucijski izvor človeške vrste z ostalimi primati.

TERMINI

◦ vrsta ◦ rod ◦ družina ◦ primati ◦ sesalci ◦ populacije človeške vrste ◦ raznolikost življenja



18 Izobraževalni program osnovne šole | Biologija





0


4

:

2

1

/

/

CELICA JE OSNOVNA ENOTA ZGRADBE IN DELOVANJA /

5

2

ORGANIZMOV 0

2

.

7

.

2

2

CILJI

Učenec:

O: uporablja tehnike mikroskopiranja za opazovanje celic različnih tkiv in razvija razumevanje o podobni osnovni zgradbi celic ter skupnem evolucijskem izvoru,

O: spoznava pomen celične membrane za prehajanje snovi v celico in iz nje ter za komunikacijo med celicami,

I: raziskuje primere uporabe znanja o prehajanju snovi v celico in iz nje v vsakdanjem življenju,



(5.1.1.1 | 5.3.5.3)

O: razvija razumevanje pomena celičnega dihanja za delovanje celic v tkivih, organih in organskih sistemih,

O: spoznava, da mnogocelični organizmi z vzajemnim delovanjem organskih sistemov oskrbujejo svoje celice in vzdržujejo procese homeostaze.



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

» uporablja (svetlobni) mikroskop za opazovanje celic, izdela skico in označi vidne strukture,

» navede, da celice s svojim delovanjem predstavljajo osnovno raven hierarhične organizacije in

delovanja živih sistemov,

» s primeri predstavi ravni organizacije in delovanja človeškega organizma,

» pozna pomen nenehne izmenjave snovi skozi celične membrane za vzdrževanje ravnovesja v delovanju in

sestavi celice,

» razloži pomen celičnega dihanja za delovanje celic v tkivih in organih.



TERMINI

◦ celično dihanje ◦ celično jedro ◦ celična membrana ◦ citoplazma ◦ prehajanje snovi ◦ mikroskopiranje



19 Izobraževalni program osnovne šole | Biologija





0


4

:

2

1

/

/



ČLOVEŠKO TELO IZMENJUJE /

5

2

0

2



SNOVI .

7

.

2

2



OBVEZNO



OPIS TEME

Človeški organizem iz drugih organizmov pridobiva organske molekule, mineralne snovi in vodo. Te snovi v prebavni cevi delno razgradi in skozi njeno steno nadzorovano privzema v obtočila, ki omogočajo prenos snovi po vsem organizmu. Iz hranilnih snovi si telesne celice gradijo kompleksne organske molekule, ki omogočajo izgradnjo in delovanje organizma ali jih organizem shrani kot zaloge snovi in energije za čas pomanjkanja. V hranilnih snoveh je kemično vezana energija, ki jo celice pretvarjajo v toploto in energijsko bogate molekule, ki so vir energije za delovanje organizma. Kemično vezana energija se najučinkoviteje izrablja med celičnim dihanjem. Za celično dihanje je potreben kisik. Privzem kisika iz zraka poteka v pljučih, kjer poteka izmenjava plinov iz vdihnjenega zraka. Transport kisika poteka po obtočilih. V procesih presnove nastajajo tudi voda ter nerabne snovi, ki jih organizem nadzorovano izloča iz krvi v izločala in dihala. Organski sistemi prebavil, dihal, obtočil in izločal vzajemno sodelujejo pri homeostazi, kar pomeni dodatno obrambo organizma pred povzročitelji bolezni ter pretvorbo strupenih nerabnih snovi v manj strupene oblike.



DIHALA OMOGOČAJO IZMENJAVO PLINOV



CILJI

Učenec:

O: razvija razumevanje o pomenu izmenjave snovi med organizmom in okolico ter med celicami znotraj organizma in prepoznava organske sisteme, ki sodelujejo pri izmenjavi,

O: ob modelu proučuje mehanizem vdiha in izdiha, spoznava proces izmenjave plinov in ga povezuje z zgradbo pljuč.



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

» našteje organske sisteme, ki sodelujejo pri izmenjavi snovi, in razloži njihovo funkcijo,

» opiše dihalno pot in glavne funkcije dihal,

» razloži izmenjavo plinov v pljučih in to poveže z obtočili,



20 Izobraževalni program osnovne šole | Biologija

0

4

:

2

1

/

/

» opiše povezavo med procesoma pljučnega (izmenjave plinov) in celičnega dihanja. 52/

0

2

.

7

.

2

TERMINI 2

◦ dihalna pot ◦ nosna votlina ◦ žrelo ◦ grlo ◦ glasilke ◦ sapnik ◦ sapnici ◦ pljučni mešički ◦ pljuča ◦ izmenjava plinov ◦ pljučno dihanje ◦ celično dihanje



21 Izobraževalni program osnovne šole | Biologija





0


4

:

2

1

/

/

PRI RAZGRADNJI HRANE SODELUJEJO PREBAVILA /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 2

Učenec:

O: raziskuje in razvija razumevanje mehanske in kemične prebave hrane ter privzemanja snovi v prebavilih in to poveže z obtočili,

O: se seznanja s pomenom mikrobiote prebavnega sistema,



(3.2.4.1)

I: razvija razumevanje funkcij jeter.



(3.2.4.1)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

» opiše prebavno pot in razloži funkcijo prebave,

» razlikuje med mehansko in kemično prebavo hrane ter pozna vlogo encimov,

» opiše privzemanje hranilnih snovi iz prebavnega sistema in to poveže z obtočili, jetri in oskrbo celic s

hranilnimi snovmi,

» našteje pomembne funkcije jeter, kot so razstrupljanje, skladiščenje glukoze in tvorbo žolča (I).



TERMINI

◦ mehanska prebava ◦ kemična prebava ◦ prebavni sistem ◦ ustna votlina ◦ žleze slinavke ◦ encimi ◦ požiralnik ◦ želodec ◦ trebušna slinavka ◦ jetra ◦ žolč ◦ črevo



22 Izobraževalni program osnovne šole | Biologija





0


4

:

2

1

/

/

PRENOS SNOVI PO TELESU OMOGOČAJO OBTOČILA /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 2

Učenec:

O: razvija razumevanje pomena prenosa plinov in drugih snovi s krvjo po žilah do celic in od njih ter to poveže s celičnim dihanjem,

O: spoznava osnovne vrste krvnih celic in krvno plazmo ter jih poveže z njihovo funkcijo,

O: se seznanja s pomenom določanja krvnih skupin pri transfuziji in nosečnosti,



(3.2.4.2)

O: spoznava osnovne tipe žil in jih povezuje z njihovimi funkcijami,

O: spoznava limfni sistem in razvija razumevanje o njegovi funkciji ter povezanosti z obtočili in prebavili,

O: ob modelu razvija razumevanje delovanja srčno-žilnega sistema.



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

» opiše funkcijo rdečih krvničk, belih krvničk, krvnih ploščic in krvne plazme ter našteje krvne skupine,

» opiše funkcijo ven, arterij in kapilar,

» pojasni pomen enoplastne stene kapilar,

» ob modelih predstavi osnovno zgradbo in funkcijo srca, telesnega in pljučnega krvnega obtoka.



TERMINI

◦ obtočila ◦ srčno-žilni sistem ◦ srce ◦ preddvor ◦ prekat ◦ arterije ◦ vene ◦ kapilare ◦ krvne celice ◦ srčni utrip ◦ limfni sistem



23 Izobraževalni program osnovne šole | Biologija





0


4

:

2

1

/

/

VZDRŽEVANJE STABILNEGA NOTRANJEGA OKOLJA IN /

5

2

IZLOČANJE NERABNIH SNOVI IZ TELESA OMOGOČAJO 0

2

.

7

IZLOČALA .

2

2



CILJI

Učenec:

O: ob modelu spoznava osnovno zgradbo in funkcijo izločal ter osnovno zgradbo ledvic poveže z nastajanjem seča,

O: se seznanja, da na podlagi sestave seča lahko sklepamo o pitju zadostne količine tekočin in različnih boleznih, ugotavljamo sledi strupov, opravimo test nosečnosti in test uživanja prepovedanih substanc.



(3.2.4.2)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

» pojasni pomen izločanja snovi iz organizma in našteje organske sisteme, ki sodelujejo pri tem,

» ledvice, sečevoda, sečni mehur in sečnico opredeli kot dele izločal,

» opiše, da nastaja seč s filtracijo krvi v ledvicah, ki regulirajo tudi količino vode v telesu.



TERMINI

◦ izločala ◦ ledvice ◦ filtracija krvi ◦ seč ◦ sečevod ◦ sečni mehur ◦ sečnica



24 Izobraževalni program osnovne šole | Biologija





0


4

:

2

1

/

/

USTREZNO DELOVANJE DIHAL, PREBAVIL, OBTOČIL IN /

5

2

IZLOČAL JE POMEMBNO ZA DELOVANJE TELESA IN 0

2

.

7

ZDRAVJE ČLOVEKA .

2

2



CILJI

Učenec:

O: se seznanja z najpogostejšimi boleznimi dihal, obtočil, prebavil in izločal ter razume pomen preventive in prve pomoči (npr. pri krvavitvah),



(3.2.4.1 | 3.2.4.2)

O: analizira vplive onesnaževanja (plini, prašni delci, voda, hrana), kajenja, alkohola in drugih škodljivih snovi na zdravje.



(4.4.3.1)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

» na primeru predstavi, kako motnje v izmenjavi snovi in oskrbi celic lahko vodijo v okvare ali bolezen.



TERMINI

◦ bolezni dihal ◦ bolezni obtočil ◦ bolezni izločal ◦ bolezni prebavil ◦ bolezni endokrinega sistema



25 Izobraževalni program osnovne šole | Biologija





0


4

:

2

1

/

/



ČLOVEŠKO TELO SE ŠČITI PRED /5

2

0

2



RAZLIČNIMI VPLIVI IZ OKOLJA .

7

.

2

2



OBVEZNO



OPIS TEME

Zunanja površina človeškega organizma je obdana s kožo, notranje površine pa s sluznico. Koža in sluznice preprečujejo pretirano izgubo vode in uravnavajo prenos toplote. Poleg tega preprečujejo vdor tujih snovi in patogenih organizmov v notranjost organizma ter tako nudijo pasivno zaščito. Tisti patogeni, ki uspejo prečkati to prepreko, v organizmu sprožijo aktiven odziv imunskega sistema, njegovih celic ter protiteles, ki jih te izločajo. Razen patogenov imunski sistem aktivno uničuje mehansko ali drugače poškodovane telesne celice ter tako omogoča obnovo in rast, ves čas pa prepoznava in uničuje tudi celice, ki se zaradi mutacij nenadzorovano delijo in lahko povzročajo razvoj raka. Učinek imunskega sistema lahko usmerjamo in krepimo s cepljenjem.



IMUNSKI SISTEM IN KOŽA ŠČITITA TELO PRED

POVZROČITELJI BOLEZNI



CILJI

Učenec:

O: razvija razumevanje o pomenu zaščite organizma pred vplivi iz ekosistema in prepoznava organske sisteme, ki sodelujejo pri zaščiti,





(3.2.4.1)

O: razvija odgovornost za varovanje svojega zdravja in zdravja drugih, skrbi za osebno higieno,



(3.2.4.1 | 3.2.4.2)

O: na primeru razloži, kako stanje ekosistema in delovanje posameznika vplivata na njegovo zdravje,





(2.2.2.1 | 3.2.4.2)

O: spoznava vlogo limfnega sistema, belih krvničk in protiteles pri zaščiti organizma pred okužbami in po njih,

O: se seznanja z nastajanjem protiteles, pomenom preventivnega cepljenja in kolektivne imunosti,



(3.2.4.2)

O: se seznanja, da so nekatere bolezni nalezljive, druge pa ne,



26 Izobraževalni program osnovne šole | Biologija

0

4

:

2

1

/

/

O: / spoznava funkcije kože, sluznic in njune mikrobiote pri preprečevanju izsušitve, vdora delcev in 52



mikroorganizmov, 02.7.22



(3.2.4.1)

O: raziskuje vzroke in tveganja za razvoj bolezni in poškodbe kože.



(3.2.4.1)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

» našteje organske sisteme, ki sodelujejo pri zaščiti organizma, in razloži njihovo funkcijo,

» predstavi funkcije kože, sluznice in imunskega sistema,

» navede, da imunski sistem tvori protitelesa ob prvem stiku s povzročiteljem bolezni in da s cepljenjem

spodbudimo nastajanje protiteles,

» opredeli preventivna ravnanja za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni,

» na primeru razloži, kako motnje v delovanju imunskega sistema lahko vodijo v bolezni.



TERMINI

◦ povrhnjica ◦ usnjica ◦ podkožje ◦ sluznica ◦ bezgavke ◦ bele krvničke ◦ protitelesa ◦ virusi ◦ patogene bakterije ◦ patogene glive ◦ cepivo ◦ biološka varnost ◦ higiena



27 Izobraževalni program osnovne šole | Biologija





0


4

:

2

1

/

/



ČLOVEK URAVNAVA /

5

2

0

2



NOTRANJE OKOLJE IN SE .

7

.

2

2



ODZIVA NA DRAŽLJAJE

OBVEZNO



OPIS TEME

Osnovna značilnost živega organizma je vzdrževanje stabilnega notranjega okolja s procesi homeostaze. Ti procesi temeljijo na mehanizmu povratne zanke. V njej sodelujeta živčni in hormonski sistem, ki se na podlagi prejetih informacij odzivata z električnimi signali (živčnimi impulzi) in hormoni (sporočevalnimi molekulami). Električni signali dosežejo telesne celice po živčnih vlaknih, hormoni pa po obtočilih ter tako uravnavajo njihovo delovanje. K stabilnosti notranjega okolja prispevata tudi koža in izločala. Organizem s čutili, ki zaznavajo dražljaje, spremlja svojo okolico. Na podlagi prejetih informacij iz čutil osrednje živčevje oblikuje vedenjske odzive, ki jih izvaja s pomočjo mišično-skeletnega sistema.



ZAZNAVANJE OKOLICE IN NOTRANJOSTI OMOGOČAJO

ČUTILA



CILJI

Učenec:

O: razvija razumevanje pomena zaznavanja okolice in uravnavanja delovanja organizma na vseh ravneh organizacije ter prepoznava organske sisteme, ki sodelujejo pri izmenjavi in obdelavi zaznanih informacij,

O: spoznava vlogo kože pri uravnavanju telesne temperature in mišic kot izvor segrevanja organizma,

O: se seznanja, da se delovanja nekaterih čutil zavedamo (npr. vid), drugih pa ne (npr. ravnotežni organ),

O: uvršča čutila v ključne skupine glede na tip dražljaja,

O: ob prikazu in proučevanju povezuje osnovno zgradbo in funkcijo izbranih čutil (npr. očesa, ušesa, jezika, nosu, čutil v koži) pri zaznavanju dražljajev iz okolice,



(3.3.2.1)

O: spoznava pomen zaznavanja bolečine.



(3.3.4.2)



STANDARDI ZNANJA



28 Izobraževalni program osnovne šole | Biologija

0

4

:

2

1

/

/

/



Učenec: 5202. » našteje organske sisteme, ki sodelujejo pri zaznavanju dogajanja v okolici in telesu ter pri odzivanju 7.2 organizma,2

» na primeru predstavi osnovno funkcijo čutil in to poveže z uravnavanjem delovanja organizma.



TERMINI

◦ čutila ◦ oko ◦ uho ◦ ravnotežni organ ◦ jezik ◦ nos ◦ koža



29 Izobraževalni program osnovne šole | Biologija





0


4

:

2

1

/

/

HORMONSKI IN ŽIVČNI SISTEM VZAJEMNO /

5

2

URAVNAVATA DELOVANJE ORGANIZMA 0

2

.

7

.

2

2

CILJI

Učenec:

O: razvija razumevanje, da sta glavna sistema za uravnavanje delovanja organizma hormonski in živčni sistem,

O: razvija razumevanje o osnovnem delovanju hormonov in prenosu hormonov po obtoku do celic,

O: spoznava nekatere hormonske žleze in razvija razumevanje o njihovi funkciji pri uravnavanju delovanja organizma,

O: spoznava osnovno zgradbo in funkcijo živčnih celic,

O: spoznava osnovno zgradbo in osnovne funkcije osrednjega in obkrajnega živčnega sistema,

O: razvija razumevanje o povezanosti delovanja čutil in živčnega sistema,

O: opazuje refleks in razvija razumevanje o delovanju in funkciji refleksov,

O: se seznanja z osnovnimi funkcijami možganov in njihovem pomenu za učenje, mišljenje in samozavedanje.



(3.2.3.1 | 3.2.3.3)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

» navede, da so hormoni sporočevalne molekule, ki potujejo po krvnem obtoku do celic,

» na primeru opiše, kako hormoni vplivajo na uravnavanje delovanje organizma,

» predstavi osnovno zgradbo živčne celice in jo poveže s prenosom signalov po živčnih celicah,

» opiše funkcijo hrbtenjače, podaljšane hrbtenjače, malih in velikih možganov in na primeru pojasni

delovanje refleksov,

» razloži povezanost med čutili in živčnim sistemom.



TERMINI

◦ hormoni ◦ hormonske žleze ◦ ščitnica ◦ trebušna slinavka ◦ živčne celice ◦ osrednji živčni sistem ◦ obkrajni živčni sistem ◦ podaljšana hrbtenjača ◦ mali možgani ◦ veliki možgani ◦ refleks



30 Izobraževalni program osnovne šole | Biologija





0


4

:

2

1

/

/

NA PODLAGI ZAZNAV ČUTIL ŽIVČEVJE OBLIKUJE /

5

2

VEDENJSKI ODZIV 0

2

.

7

.

2

2

CILJI

Učenec:

O: spoznava funkcije mišično-skeletnega sistema in njegovo povezanost z ostalimi organskimi sistemi,

O: spoznava pomen gibanja za usklajen razvoj skeletnega, mišičnega in živčnega sistema in celotnega organizma,



(3.2.1.1 | 3.2.1.4)

O: opazuje kostno tkivo in spoznava različne funkcije kosti ter se seznani s funkcijo hrustanca,

O: ob modelu skeleta spoznava osnovne oblike kosti in povezave med njimi,

O: spoznava mišično tkivo in osnovne mehanizme nadzora delovanja gladke, skeletne in srčne mišice in te tipe mišic umesti v organizem,

O: razvija razumevanje o oskrbi mišičnih celic s hrano in kisikom in ju povezuje z aktivnostmi organizma.



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

» na primeru refleksa ali hotenega giba razloži odziv gibal na informacijo iz čutil in živčevja,

» pozna evolucijske prednosti gibanja za preživetje,

» opiše zgradbo kostnega tkiva (kostne celice in medceličnina),

» našteje različne funkcije kosti (krvotvorna, oporna in gibalna, zaščitna, skladiščenje mineralnih snovi),

» primerja funkcijo gibljivih in negibljivih kostnih stikov,

» prepozna primere mišic, ki delujejo z zavednim nadzorom organizma ali brez njega,

» na primeru razloži, kako mišice in skelet omogočajo gibanje.



TERMINI

◦ kosti ◦ sklepi ◦ šivi ◦ hrustanec ◦ kostno tkivo ◦ gladke mišice ◦ skeletne mišice ◦ srčna mišica ◦ kostni mozeg ◦ refleks



31 Izobraževalni program osnovne šole | Biologija





0


4

:

2

1

/

/

USTREZNO DELOVANJE KOŽE, ČUTIL, ŽIVČEVJA IN /

5

2

HORMONSKEGA SISTEMA JE POMEMBNO ZA 0

2

.

7

DELOVANJE TELESA IN ZDRAVJE ČLOVEKA .

2

2



CILJI

Učenec:

O: se seznanja s preventivo in primeri pogostih bolezni kože, čutil in mišično-skeletnega sistema ter razvija razumevanje, da imajo okvare in bolezni posledice za ves organizem,



(3.2.4.1 | 3.2.4.2)

O: se seznanja s pogostimi vplivi na delovanje in z motnjami v delovanju hormonskih žlez (npr. ščitnice, trebušne slinavke) ter posledicami teh motenj,



(3.2.4.1 | 3.2.4.2)

O: razvija zavedanje o vplivih spanja, kroničnega stresa in zlorabe psihoaktivnih snovi na zdravje.



(3.2.5.1 | 4.4.3.1)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

» na primeru razloži, kako motnje v zaznavanju, odzivanju in uravnavanju signalov lahko vodijo v okvare ali

bolezen,

» znanje o osnovni zgradbi in delovanju čutil poveže z varovanjem zdravja in varnostjo pri delu.



TERMINI

◦ kronični stres ◦ psihoaktivne snovi ◦ zasvojenost ◦ spanje ◦ bolezni sodobnega časa



32 Izobraževalni program osnovne šole | Biologija





0


4

:

2

1

/

/



ZA ČLOVEKA IN MNOGE /

5

2

0

2



DRUGE ORGANIZME JE .

7

.

2

2



ZNAČILNO SPOLNO

RAZMNOŽEVANJE

OBVEZNO



OPIS TEME

Spolno razmnoževanje organizmom omogoča prenos dednih informacij in povečuje možnost za preživetje vrste, saj omogoča genetsko pestrost osebkov v naslednjih generacijah. Človek je sposoben spolnega razmnoževanja sorazmerno pozno v življenjskem ciklu. Spolno zrelost doseže šele po daljšem obdobju otroštva, ki omogoča učenje in skladen razvoj zapletenih možganov. Spolno zorenje je posebej intenzivno v obdobju pubertete. Spolno zorenje in menstrualni cikel uravnavajo hormoni. Zapleteno spolno izbiranje je imelo skozi evolucijsko zgodovino verjetno ključen vpliv na oblikovanje današnje človeške vrste.



RAZMNOŽEVANJE IN SKRB ZA POTOMCE OMOGOČATA

NADALJEVANJE VRSTE



CILJI

Učenec:

O: spolno razmnoževanje povezuje z delovanjem spolnih žlez in organov,

O: se seznanja s procesom oploditve jajčne celice in stopnjami embrionalnega razvoja,

O: poglablja znanje o primarnih in sekundarnih spolnih znakih,

O: spoznava potek in pomen menstrualnega cikla,

O: spoznava načine zaščite pred neželeno nosečnostjo ter preventivo pred spolno prenosljivimi okužbami,



(3.1.5.1 | 3.2.4.1 | 3.2.4.2)

O: razvija razumevanje pomena spolnosti in spolne nedotakljivosti, bioloških in družbenih vidikov spolnosti, skrbi za potomce ter kontracepcije.



(1.2.2.1 | 1.2.1.2 | 1.2.1.5)



33 Izobraževalni program osnovne šole | Biologija

0

4

:

2

1

/

/

STANDARDI ZNANJA /

5

2

0

Učenec: 2

.

7

.

» navede glavni funkciji spolnega razmnoževanja, 22

» poveže zgradbo in delovanje spolnih organov,

» pojasni glavne faze menstrualnega cikla s plodnostjo in nosečnostjo,

» poveže nastanek sekundarnih spolnih znakov s hormonskimi spremembami.



TERMINI

◦ spolne celice ◦ telesne celice ◦ puberteta ◦ menstruacija ◦ kontracepcija ◦ spolno prenosljive bolezni ◦ oploditev ◦ zigota ◦ zarodek ◦ nosečnost



34 Izobraževalni program osnovne šole | Biologija





0


4

:

2

1

/

/



RAZMNOŽEVANJE OMOGOČA /

5

2

0

2



PRENOS DEDNIH INFORMACIJ .

7

.

2

2



NA POTOMCE

OBVEZNO



OPIS TEME

Genetika proučuje zgradbo, izražanje in dedovanje molekul DNA ter z dednim zapisom povezanih lastnosti potomcev. Pri vseh znanih organizmih so nosilke genetske informacije molekule DNA, genetski zapis virusov pa je v molekuli DNA ali RNA. Celokupno genetsko informacijo celice ali organizma imenujemo genom. Genetska informacija se lahko spremeni kot posledica mutacij in rekombinacij. Raznolikost potomcev pri spolnem razmnoževanju omogočajo dogodki v mejozi. Z dedovanjem opišemo načine prenosa genetske informacije med generacijami organizmov. Dedovanje nekaterih monogenskih lastnosti, ki se dedujejo po zakonitostih, ki jih je opisal Mendel, lahko predstavimo z izdelavo rodovnikov. Večina lastnosti je poligenskih, njihovo dedovanje pa je bolj kompleksno. Z metodami in uporabo znanja s področja genetike se srečujemo na številnih področjih znanosti in v vsakdanjem življenju.



ORGANIZMI IMAJO DEDNE INFORMACIJE ZAPISANE V

DNA



CILJI

Učenec:

O: ob modelih spoznava osnovno zgradbo in organizacijo molekule DNA ter kako se ta tesno zvije v kromosom,

O: iz kariograma človeka razbere število in velikost kromosomov ter razvija razumevanje, kaj so homologni kromosomi,

O: ob modelih razvija razumevanje, kaj je gen,

O: sspoznava, da je genom celokupna genetska informacija celice, organizma ali virusa, in primerja velikosti genomov pri različnih vrstah organizmov.



STANDARDI ZNANJA

Učenec:



35 Izobraževalni program osnovne šole | Biologija

0

4

:

2

1

/

/

» ob modelu opiše osnovno zgradbo DNA (dvojna vijačnica, nukleotidi), 52/

0

» .2

opiše, da je kromosom tesno zvita DNA, povezana z beljakovinami, 7

.

2

» 2

razloži, zakaj se razlikuje število kromosomov v telesnih in spolnih celicah človeka,

» iz kariograma razbere število kromosomov in prepozna spolne kromosome,

» gen opredeli kot odsek molekule DNA na določenem mestu na kromosomu, ki ima zapisano informacijo

povezano z lastnostjo organizma.



TERMINI

◦ kromosom ◦ DNA ◦ nukleotidi ◦ kariogram ◦ gen ◦ genom



36 Izobraževalni program osnovne šole | Biologija





0


4

:

2

1

/

/

DNA ZAGOTAVLJA KONTINUITETO ŽIVLJENJA, CELICE SE /

5

2

RAZMNOŽUJEJO Z DELITVIJO 0

2

.

7

.

2

2

CILJI

Učenec:

O: spoznava pomen in ključna dogajanja v celičnem ciklu (faza med dvema delitvama in faza delitve),

O: spoznava mitozo kot del celičnega cikla,

O: spoznava pomen mejoze kot celične delitve, ki je del procesa nastanka spolnih celic,

O: raziskuje, zakaj potomci, ki nastanejo po oploditvi, niso enaki nobenemu od staršev,

O: spoznava spreminjanje DNA z mutacijami,

I: se seznanja s primeri genskih, kromosomskih in genomskih mutacij,



(4.3.1.1)

O: spoznava mutagene dejavnike, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju, in razišče njihove vplive na organizme,



(2.2.1.1 | 3.2.5.1)

O: poznava prednosti in omejitve nespolnega in spolnega razmnoževanja za organizme.



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

» opiše dogajanje v celicah med dvema delitvama,

» ob modelu razloži potek podvojevanja DNA in pojasni, zakaj je pomembno, da vsaka hčerinska celica

prejme kopijo celotne genetske informacije.

» razlikuje med podvojenim in nepodvojenim kromosomom,

» razloži pomen celične delitve za organizme,

» opiše pomen prepolovitve števila kromosomov pri nastanku spolnih celic,

» razloži, da pri oploditvi ženska in moška spolna celica prispevata po en komplet kromosomov in nastane

zigota z dvema kompletoma kromosomov,

» pojasni, zakaj imajo kromosomi v spolnih celicah nove kombinacije genetskih informacij,

» ob prikazu prepozna, da se med nastajanjem spolnih celic homologni kromosomi naključno razporedijo v

spolne celice, ki posledično niso genetsko enake,

» razloži vpliv mutagenih dejavnikov na DNA,



37 Izobraževalni program osnovne šole | Biologija

0

4

:

2

1

/

/

» na konkretnih primerih razloži evolucijske prednosti spolnega in nespolnega razmnoževanja. 52/

0

2

.

7

.

2

TERMINI 2

◦ celični cikel ◦ mejoza ◦ mitoza ◦ homologni kromosomi ◦ mutacije ◦ mutagene snovi ◦ spolno razmnoževanje ◦ spolni kromosomi



38 Izobraževalni program osnovne šole | Biologija





0


4

:

2

1

/

/

BELJAKOVINE, ZAPISANE V DNA, OMOGOČAJO /

5

2

IZGRADNJO IN DELOVANJE CELIC IN ORGANIZMOV 0

2

.

7

.

2

2

CILJI

Učenec:

O: spoznava, da so geni posamezni odseki DNA, ki imajo informacijo za izgradnjo beljakovin,

I: spoznava, da se informacija iz molekule DNA prepiše v mRNA, ki se na ribosomu uporabi za izgradnjo beljakovin,

O: spoznava, da so beljakovine povezane z razvojem organizmov in njihovih lastnosti,

O: spoznava, zakaj se vsi geni ne prepisujejo hkrati in stalno ter da se pri večceličnih organizmih v različno diferenciranih celicah izražajo različni geni,

O: spoznava, da lahko okoljski dejavniki vplivajo na izražanje genov.



(3.2.4.1)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

» molekulo DNA opiše kot nosilko dednih informacij za izgradnjo beljakovin,

» razloži, da so beljakovine potrebne za izgradnjo in obnavljanje celic,

» razloži, zakaj lahko celice različnih tkiv opravljajo različne funkcije kljub enakemu dednemu zapisu v njih.



TERMINI

◦ DNA ◦ beljakovine



39 Izobraževalni program osnovne šole | Biologija





0


4

:

2

1

/

/

Z DEDOVANJEM OPISUJEMO PRENOS GENETSKIH /

5

2

INFORMACIJ IZ GENERACIJO V GENERACIJO 0

2

.

7

.

2

2

CILJI

Učenec:

O: spoznava, da so aleli različice gena za določeno lastnost,

O: spoznava, da so pri spolnem razmnoževanju dedne lastnosti potomcev odvisne od tega, katere alele podeduje od vsakega od staršev in kako ti aleli delujejo skupaj,

O: z izdelavo rodovnikov razvija razumevanje o dominantnem in recesivnem dedovanju,

I: spoznava primere nepopolne dominance in kodominance,

O: ugotavlja, da pri človeku nekatere dedne lastnosti določa en gen (monogenske lastnosti), večino lastnosti pa določa več genov (poligenske lastnosti), zato te lastnosti nimajo preprostih vzorcev dedovanja,

I: na primerih spoznava monogenske in poligenske lastnosti.



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

» alela opredeli kot različici istovrstnega gena, ki na homolognih kromosomih zasedata enaki mesti,

» navede, da sta lahko alela na posameznem mestu homolognega kromosoma enaka (homozigot) ali

različna (heterozigot),

» na primeru prepozna, kaj je genotip in kaj fenotip,

» loči med dominantnim, recesivnim, avtosomnim (nespolni kromosomi) in na spolne kromosome vezanim

dedovanjem,

» navede, da pri človeku nekatere dedne lastnosti določa en gen, večino lastnosti pa določa več genov, zato

te lastnosti nimajo preprostih vzorcev dedovanja.



TERMINI

◦ aleli ◦ homozigot ◦ heterozigot ◦ genotip ◦ fenotip ◦ dominantno dedovanje ◦ recesivno dedovanje ◦ nespolni kromosomi ◦ spolni kromosomi



40 Izobraževalni program osnovne šole | Biologija





0


4

:

2

1

/

/

ZNANJE GENETIKE UPORABLJAMO V VEDAH O ŽIVLJENJU /

5

2

IN DRUŽBI 0

2

.

7

.

2

2

CILJI

Učenec:

O: razvija razumevanje o pomenu odkritja zgradbe DNA za razvoj sodobne biologije (raziskovalci James Watson, Francis Crick, Maurice Wilkins in Rosalind Franklin),

O: spoznava primere uporabe kromosomskih analiz v medicini (npr. prenatalna diagnostika, odkrivanje dednih bolezni),

I: raziskuje, kako s pomočjo mikroorganizmov v tradicionalni biotehnologiji pridobivamo npr. mlečne izdelke (npr. jogurt, sir), kislo zelje, alkoholne pijače (npr. pivo),



(5.3.5.3)

I: spoznava osnovne razlike med križanjem in umetnim spreminjanjem genomov z genskim inženirstvom,



(2.2.1.1)

I: spoznava uporabo genskega inženirstva v farmaciji, medicini, živilstvu, forenziki, biotehnologiji in drugih bioloških vedah,



(5.1.3.1)

O: kritično razpravlja o vključevanju novih znanstvenih dognanj na področju genetike v družbo, dostopu do biometričnih podatkov ter sproščanju gensko spremenjenih organizmov (GSO) v okolje.



(1.2.5.1 | 2.2.2.1 | 5.1.2.2)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

» razloži, zakaj je odkritje zgradbe DNA pomembno za razvoj sodobne biologije,

» na podlagi kariograma prepozna kromosomske anomalije (npr. Downov sindrom),

» na primeru predlaga vključevanje novih znanstvenih dognanj s področja genetike pri reševanju

prehranske, okoljske in zdravstvene problematike (I),

» razloži razliko med gensko spremenjenimi organizmi in križanci (I),

» prepozna produkte tradicionalne biotehnologije (I).



TERMINI

◦ kromosomske analize ◦ križanci ◦ biotehnologija ◦ gensko spremenjeni organizmi (GSO)



41 Izobraževalni program osnovne šole | Biologija





0


4

:

2

1

/

/



ŽIVI SISTEMI SE SPREMINJAJO /

5

2

0

2



SKOZI EVOLUCIJO .

7

.

2

2



OBVEZNO



OPIS TEME

Življenje na Zemlji se je skozi milijarde let evolucije spreminjalo in se še vedno spreminja – od prvih enoceličnih organizmov do raznolikosti, ki jo lahko opazujemo danes. Vse skupine živih bitij imajo skupnega prednika. Evolucija ni usmerjena k določenemu končnemu cilju ali izboljšavam, ki jih ljudje razumemo kot zaželene. Potek evolucije določajo abiotske in biotske razmere v okolju, evolucija pa hkrati povratno vpliva na okolje, tako da spreminjanja živi svet. K evoluciji spada tudi stalno nastajanje in izumiranje vrst. Občasno je v zemeljski zgodovini prihajalo do množičnih izumiranj, najverjetneje zaradi naglih in obsežnih sprememb razmer na Zemlji. Te spremembe so bistveno zmanjšale takratno biodiverziteto in so svarilo, kaj se utegne zgoditi na našem planetu zaradi človekovega delovanja. Evolucije v zemeljski zgodovini ne moremo neposredno opazovati, o njej lahko sklepamo na podlagi znanstvenih dejstev. Fosilni zapis ter vzorci sorodnosti in podobnosti med vrstami so dejstva, ki jih najlažje razložimo z delovanjem evolucije. Osnovno delovanje poteka v populacijah, tako da mutacije vnašajo različice dednih lastnosti, med katerimi se v procesu naravnega izbiranja ohranijo in razširijo tiste, ki omogočajo večjo verjetnost preživetja in več potomcev. Vrste se prilagajajo na okolje izključno z naravnim izbiranjem. Umetno izbiranje izvaja človek tako, da po svojih željah določi lastnosti, ki se bodo prenašale v naslednje generacije. Umetno izbiranje deluje hitreje od naravnega. Na primeru umetnega izbiranja lahko neposredno opazujemo evoluciji podobne procese v času nekaj let ali desetletij.



Z EVOLUCIJO SE SPREMINJA ŽIVLJENJE NA ZEMLJI



CILJI

Učenec:

O: spoznava evolucijske procese kot eno od temeljnih značilnosti življenja na Zemlji in kot gonilo nastanka in spreminjanja raznolikosti živega sveta,

O: ob časovnem traku evolucije spoznava pomembne mejnike v geološki zgodovini,

O: spoznava, da imajo vsa živa bitja skupnega prednika in iz tega izhajajo podobnosti med živimi bitji,

O: se seznanja z dejstvi, ki podpirajo evolucijsko teorijo (podobnosti in razlike v telesni zgradbi, dednem zapisu in delovanju organizmov ter embrionalnem razvoju živali; fosilni zapis) ter nakazujejo skupni izvor življenja,

I: spoznava nekatere hipoteze o nastanku življenja na Zemlji.



42 Izobraževalni program osnovne šole | Biologija

0

4

:

2

1

/

/

/

5

2

0

STANDARDI ZNANJA 2

.

7

.

Učenec: 22

» utemelji, da edino z evolucijo lahko pojasnimo, zakaj so vrste in posamezni organizmi natanko takšni, kot

so,

» na primeru hierarhičnega evolucijskega drevesa, na katerem so vidni skupni predniki, sorodstveni

odnosi in izumiranja, razloži evolucijsko zgodovino vrst,

» pojasni, kaj se v procesu evolucije dogaja z vrstami (se spreminjajo in prilagajajo),

» ob časovnem traku evolucijske zgodovine prepozna pomembne mejnike v zgodovini življenja in jih

poveže s spreminjanjem razmer na Zemlji (npr. s sproščanjem kisika v atmosfero),

» navede dejstva, ki podpirajo evolucijsko teorijo,

» pojasni fosilni zapis s preteklim evolucijskim dogajanjem,

» na primeru primatov poveže sorodnost organizmov s podobnostjo nukleotidnih zaporedij v DNA,

» na primeru evolucije navede razlike med znanstveno teorijo in neznanstvenimi razlagami (npr. dogmami,

teorijami zarote).



TERMINI

◦ evolucija ◦ naravno izbiranje ◦ dejstvo ◦ skupni prednik ◦ časovni trak ◦ teorija ◦ dogma



43 Izobraževalni program osnovne šole | Biologija





0


4

:

2

1

/

/

TEMELJNI MEHANIZEM EVOLUCIJE JE NARAVNO /

5

2

IZBIRANJE 0

2

.

7

.

2

2

CILJI

Učenec:

O: spoznava, da se populacije in z njimi vrste spreminjajo in prilagajajo z naravnim izbiranjem,

O: spoznava nastajanje vrst (z mutiranjem) in pomen genetske raznolikosti znotraj populacije za delovanje naravnega izbiranja,

O: spoznava razlike med evolucijskim (dednim) prilagajanjem populacije ter fenotipskim, vedenjskim in fiziološkim prilagajanjem posameznega osebka,

O: razvija razumevanje, da evolucija nima končnega cilja in namena,

O: spoznava razlike med naravnim in umetnim izbiranjem,

O: na primerih spoznava, kako so odnosi med predstavniki različnih vrst organizmov (npr. tekmovanje, plenilstvo, zajedavstvo) povezani z vzajemnim razvojem različnih vrst v daljšem časovnem obdobju,

I: razvija razumevanje, da je geografska izolacija eden od vzrokov nastajanja novih vrst,

O: razvija razumevanje o pomenu Darwinovih odkritij za utemeljitev evolucijske teorije,

I: se seznanja z uporabo znanja evolucije pri iskanju znanstvenih rešitev temeljnih problemov obstoja človeške civilizacije (npr. pojav odpornosti na antibiotike),

O: spoznava, da razvrščanje organizmov temelji na ugotavljanju evolucijske sorodnosti med njimi.



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

» naravno izbiranje prepozna kot enega od osnovnih mehanizmov evolucije,

» na primeru pojasni, kako genetska raznolikost znotraj populacije omogoča nastanek razlik med osebki

znotraj populacije, ki so osnova za delovanje naravnega izbiranja,

» na primeru pojasni razlike med lastnostmi samic in samcev kot posledico spolnega izbiranja (I),

» razloži, zakaj so majhne populacije (npr. populacija risov v Sloveniji) bolj ogrožene kot velike in zakaj je

tveganje za njihovo izumrtje večje (I),

» pojasni, da se v populacijah skozi procese naravnega izbiranja ohranjajo dedne lastnosti, ki v danih

okoliščinah v ekosistemu omogočajo populacijam preživetje,

» na primeru pojasni, da na evolucijo lastnosti vrst (z naravnim izbiranjem) vplivajo tudi odnosi med

organizmi v življenjskih združbah,



44 Izobraževalni program osnovne šole | Biologija

0

4

:

2

1

/

/

» na primeru pojasni nastanek nove vrste zaradi geografske izolacije (I), 52/

0

» .2

opiše evolucijsko drevo kot grafični prikaz, ki prikazuje sorodstvene odnose med populacijami ali višjimi 7

skupinami, 2.

2

» ob sliki evolucijskega drevesa razloži evolucijsko zgodovino taksonomske skupine in njene sorodstvene

odnose z drugimi skupinami,

» opredeli Darwina kot avtorja še danes veljavne teorije evolucije z naravnim izbiranjem.



TERMINI

◦ Darwin ◦ evolucijsko drevo ◦ izbiranje ◦ razvrščanje organizmov



45 Izobraževalni program osnovne šole | Biologija





0


4

:

2

1

/

/



EKOSISTEMI TEMELJIJO NA /

5

2

0

2



SPLETU ODNOSOV MED .

7

.

2

2



ORGANIZMI

OBVEZNO



OPIS TEME

Ekologija se med drugim ukvarja s proučevanjem soodvisnega delovanja in interakcij med organizmi v življenjski združbi (biocenozi) in njihovim življenjskim prostorom (biotopom). Ekologi proučujejo delovanje živih sistemov na različnih hierarhičnih ravneh, od organizmov do biosfere. Na ravni organizmov obravnava prilagoditve, soodvisnost in vedenjske vzorce organizmov v njihovem življenjskem prostoru. Na ravni populacij se osredotoča na raziskovanje lastnosti znotraj posamezne populacije, na ravni življenjske združbe pa z raziskovanjem pestrosti vrst in odnosov med organizmi. Raznovrstnost življenja (biodiverziteta), ki sestavlja določeno življenjsko združbo, se spreminja in odziva na razmere v ekosistemu. Na ravni ekosistema poteka raziskovanje energijskih pretvorb in kroženja snovi ter dejavnikov, ki vplivajo nanje. Znanje ekologije predstavlja temelj za zavedanje o naši soodvisnosti od delovanja biosfere, za iskanje kompleksnih znanstvenih rešitev pri sprejemanju odgovornih odločitev in ravnanj v skladu z razvojem družbe in cilji trajnostnega razvoja. Stanje biosfere je ključno za dobrobit človeka.



BIOSFERA JE POVEZANO DELUJOČA CELOTA -

NAJKOMPLEKSNEJŠI SISTEM NA ZEMLJI



CILJI

Učenec:

O: spoznava ekologijo kot biološko vedo, ki se ukvarja s proučevanjem odnosov med organizmi in njihovim življenjskim prostorom na ravneh osebka, populacije, življenjske združbe v okviru ekosistema, bioma in biosfere,

I: ločuje med ekologijo, varovanjem narave in varovanjem okolja,



(4.4.4.1)

O: spoznava, da so ekosistemi odprti sistemi in med seboj funkcionalno povezani v biome;

O: razvija razumevanje o pomenu avtotrofov in heterotrofov za delovanje ekosistemov,

I: na primeru jamskega (nepopolnega) ekosistema raziskuje, od kod se jamski organizmi oskrbujejo s snovmi in energijo,



46 Izobraževalni program osnovne šole | Biologija

0

4

:

2

1

/

/

O: / na primeru prehranjevalnih spletov spoznava, kako organizmi pretvarjajo, prenašajo energijo in snovi 520

(ogljik) med trofičnimi nivoji v biocenozi (v talnih in nadzemnih delih ekosistemov), 2

.

7

I: . spoznava vlogo dušika in fosforja in se seznani z njunim kroženjem v ekosistemu, 22

O: se seznanja s pomenom mikrobiote tal za delovanje ekosistemov,



(4.4.4.1)

I: na primeru podatkov o populaciji spoznava lastnosti populacije,

O: ob primeru razvija razumevanje o vplivih posameznih dejavnikov na velikost populacije in številčnost vrst v življenjskih združbah;

I: uporablja preproste metode ugotavljanja vrstne pestrosti in proučuje razlike v delovanju organizmov izbranih življenjskih združb v dveh ekosistemih,



(2.3.3.1)

I: primerja strukturo življenjskih združb v naravnih in antropogenih ekosistemih ter ugotavlja, kako pestrost vrst v ekosistemu prispeva k njegovemu ravnovesju,

I: na primeru invazivne tujerodne vrste spoznava vpliv prenašanja organizmov med različnimi življenjskimi združbami na spreminjanje zgradbe in delovanja ekosistema,



(5.3.1.1)

I: spoznava ravni raznolikosti življenja (biodiverzitete),

O: spoznava, da se raznolikost populacij nenehno spreminja skozi evolucijo in je temelj za razvoj in delovanje ekosistemov.



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

» našteje in opiše organizacijske ravni od osebka, populacije do biosfere,

» ekosistem opiše kot organizacijsko raven, ki jo sestavljata življenjska združba in življenjski prostor,

» pojasni, da so ekosistemi odprti in med seboj funkcionalno povezani,

» predstavi vlogo organizmov (proizvajalcev in potrošnikov) v ekosistemu z vidika pretvarjanja energije in

snovi,

» na primeru prehranjevalnega spleta predstavi kroženje ogljika in pretvorbe energije v ekosistemu,

» s primerom pojasni pomen dušika za organizme (I),

» opiše vlogo bakterij in gliv, ki živijo v sožitju z rastlinami (I),

» opiše vlogo razkrojevalcev v ekosistemu,

» opredeli življenjsko združbo kot zbir vseh vrst organizmov, ki se soodvisno razvijajo in delujejo v

določenem ekosistemu,



47 Izobraževalni program osnovne šole | Biologija

0

4

:

2

1

/

/

» našteje in na primerih razloži nekaj lastnosti populacije (I), 52/

0

» .2

iz različnih prikazov zna razbrati podatke o lastnostih populacij in jih poveže z lastnostmi življenjske 7

združbe, 2.

2

» na primeru razloži vpliv izbranega dejavnika na velikost populacije,

» razloži, kako evolucija vrst vpliva na spreminjanje ekosistemov.



TERMINI

◦ populacija ◦ življenjska združba ◦ življenjski prostor ◦ ekosistem ◦ biom ◦ biosfera ◦ odnosi med organizmi ◦ dejavniki ◦ kroženje snovi ◦ pretok energije ◦ raznolikost življenja



48 Izobraževalni program osnovne šole | Biologija





0


4

:

2

1

/

/

ORGANIZMI S SVOJIM DELOVANJEM VPLIVAJO NA /

5

2

DELOVANJE OSTALIH RAVNI ORGANIZACIJE BIOSFERE 0

2

.

7

.

2

2

CILJI

Učenec:

O: na primeru rasti in delovanja človeške populacije razvija razumevanje, da imajo ekosistemi, biomi in biosfera omejeno nosilnost, in se zaveda možnih posledic preseganja nosilnosti ekosistemov in planetarnih omejitev,





(2.3.1.1 | 3.1.4.2)

O: spoznava, zakaj antropogeni ekosistemi ne morejo nadomestiti večine ekoloških procesov in funkcij naravnih ekosistemov, ter raziskuje, kako njihovo prekomerno širjenje nepovratno uničuje raznolikost življenja, in išče predloge rešitev za trajnostno delovanje,



(2.3.3.1 | 5.1.2.2 | 5.1.3.1 | 4.4.4.1)

I: proučuje naravno dediščino s poudarkom na raznolikosti življenja na lokalni in globalni ravni ter razume namen zakonodaje s področja ohranjanja narave in varstva okolja,





(5.3.5.3)

O: z usvojenim znanjem na različne načine prispeva k ozaveščanju in zmanjševanju biodiverzitetne krize na lokalni in globalni ravni ter si prizadeva za etični odnos do vseh organizmov, populacij, ekosistemov, biomov in celotne biosfere,



(2.1.2.1 | 2.2.1.2 | 2.4.2.1)

O: razvija zavedanje, da lahko le na podlagi znanja in z ozaveščanjem družbe iščemo ustrezne rešitve globalnih kriz (npr. podnebne, biodiverzitetne, zdravstvene in prehranske),



(2.2.2.1 | 5.3.5.3 | 5.1.5.1)

O: z vidika ved o življenju proučuje možnosti za prilagajanje delovanja človeške družbe na podnebne spremembe in predvideva možne ukrepe za blaženje njihovih učinkov.



(2.2.3.1 | 5.3.5.1 | 5.1.2.2)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

» predlaga in utemelji, kako lahko sam in družba prispevata k zmanjševanju pretirane porabe naravnih

virov in blažitvi podnebnih sprememb,

» na primeru kroženja snovi razloži, zakaj antropogeni ekosistemi ne morejo nadomestiti naravnih,

» na primeru utemelji, da se po uničenju naravnih ekosistemov ti ne povrnejo v prvotno stanje,



49 Izobraževalni program osnovne šole | Biologija

0

4

:

2

1

/

/

» na primeru opuščene rabe antropogenega ekosistema opiše potek njegove regeneracije v podoben ali 52/

drugačen naravni ekosistem, 0

2

.

7

» s pomočjo prikazov (npr. satelitski posnetki, fotografije, razglednice, umetniške slike) opisuje spremembe 2.

2

ekosistemov v času, ki jih povzroča človek, ter posledice za raznolikost življenja,

» kritično presoja vire informacij in informacije, povezane s podnebno krizo, upadanjem raznolikosti

življenja, prehransko krizo in drugimi izzivi trajnostnosti,

» vrednoti možne ukrepe za blaženje učinkov podnebnih sprememb.



TERMINI

◦ naravni viri ◦ funkcije ekosistemov ◦ antropogeni ekosistemi ◦ biodiverzitetna kriza ◦ podnebne spremembe ◦ trajnostni razvoj



50 Izobraževalni program osnovne šole | Biologija





0


4

:

2

1

/

/

/

5

2

0

2

.

7

.

2



VIRI IN LITERATURA PO 2

POGLAVJIH



OPREDELITEV PREDMETA

Ahačič, K., Banjac, M., Baškarad, S., Belasić, I., Bergoč, Š., Bešter, J., … Zupan, B. (2024) Skupni cilji in njihovo umeščanje v učne načrte in kataloge znanj. V S. Baškarad S., K. Bratina, I. Breznik, A. Holcar, B. Slivar (ur.). Zavod

RS za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/skupni_cilji.pdf

Bačnik, A., Slavič Kumer, S., Bah Brglez, E., Eršte, S., Golob, N., Gostinčar Blagotinšek, A., Hajdinjak, M., Hartman, S., Ivančič, G., Kljajić, S., Majer Kovačič, J., Mohorič, A., Moravec, B., Novak, N., Pavlin, J., Repnik, R., Vičič, T. (2022) Naravoslovna pismenost. Opredelitev gradnikov in podgradnikov. Zavod RS za šolstvo.

https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/qnj9stv

Bačnik, A., Slavič Kumer, S., Bah Berglez, E., Eršte, S., Golob, N., Gostinčar Blagotinšek, A., Hajdinjak, M., Hartman, S., Hrast, Š., Ivančič, G., Klajić, S., Majer Kovačič, J., Mohorič, A., Moravec, B., Movak, N., Pavlin, J., Repnik, R., Vičič, T. (2022). Razvijamo naravoslovno pismenost: Opredelitev naravoslovne pismenosti s primeri

dejavnosti. Zavod RS za šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/hev0tf4

Bianchi, G., Pisiotis, U., Cabrera, M. (2022). GreenComp: Evropski okvir kompetenc za trajnostnost. Zavod RS za

šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/greencomp.pdf

Brown, A., Smith, H. (2021). Benson's Microbiological Applications: Laboratory Manual (15. izd.). McGraw Hill LLC.

Bybee, R. W. (2013). Translating the NGSS for Classroom Instruction. National Science Teachers Association.

NSTA press. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/o75oine (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/o75oine)

Bybee, R. W. (2015). The BSCS 5E Instructional Model: Creating Teachable Moments. National Science Teachers

Association. NSTA press. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/mx5ny51

(https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/mx5ny51)

Gilbert, S. F., Tyler, A., Zackin, E. J. (2013). Bioetika in sodobna embriologija : izhodišča za razpravo (prevod). Pipinova knjiga.

Kampourakis, K., Reiss, M. J.(2018). Teaching Biology in Schools: Global Research, Issues, and Trends. Routledge.

Kregar, S., Slavič Kumer, S., Vičar, M., Šegel, M., Kumprej Pečečnik, K., Javoršek, L., Črne Hladnik, H., Dolenšek, J., Stožer, A., Vrh Vrezec, P., Vilhar, B., Vrezec, A., Skelin Klemen, M. (2013). Posodobitve pouka v osnovnošolski

praksi. Biologija. Zavod RS za šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/r7qqzif



51 Izobraževalni program osnovne šole | Biologija





0


4

:

2

1

/

/

/



National Research Council. (2012). A Framework for K-12 Science Education: Practices, Crosscutting Concepts, 520 and Core Ideas . Committee on a Conceptual Framework for New K-12 Science Education Standards. Board on 2.7 Science Education, Division of Behavioral and Social Sciences and Education. The National Academies Press. .22 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/68wyn0k ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/68wyn0k )

National Research Council. (2013). Next Generation Science Standards: For States, By States. The National

Academies Press. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/8nxsql7 (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/8nxsql7)

Polšak, A. (ur.) (2019). EntreComp: Okvir podjetnostne kompetence (slovenska priredba). Zavod RS za šolstvo.

https://www.zrss.si/pdf/entrecomp.pdf

Reiss, M. J., Winterbottom, M. (2021). Teaching Secondary Biology (3. izd.). V M. J. Reiss, M. Winterbottom

(ur.). The Association for Scienece Education. Hodder Education. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/8zv7pj1

(https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/8zv7pj1)

UNESCO (2022). Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: Kažipot. UNESCO, Slovenska nacionalna komisija za

UNESCO. Zavod RS za šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/u6pj7h1

Vuorikari, R., Kluzer, S., Punie, Y. (2022). DigComp 2.2: Okvir digitalnih kompetenc za državljane. Z novimi

primeri rabe znanja, spretnosti in stališč. Zavod RS za šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/n0n2c3c

BIOLOGIJA JE ZNANSTVENA VEDA

BIOLOGIJA JE VEDA IN ZNANOST

Integrativen (2014). V Slovenski slovenskega knjižnega jezika (El. knjiga).

https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/8ttnv0m

ZNANSTVENO RAZISKOVANJE PRISPEVA K RAZUMEVANJU TEMELJNIH BIOLOŠKIH KONCEPTOV

Rode, Ž., Torkar, G. (2023). The iNaturalist application in biology education: A systematic review. International

Journal of Educational Methodology, 9(4), 725-744. https://doi.org/10.12973/ijem.9.4.725

Tomažič, I., Strgar, J. (2019). Uporaba digitalne mikroskopije pri pouku. V V. Ferk Savec in J. Rugelj (ur.), Izzivi in priložnosti uporabe informacijsko komunikacijske tehnologije v pedagoškem procesu na področju naravoslovja,

tehnologije in matematike (str. 81-93). Univerza v Ljubljani. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/eekte4v

DELOVANJE ČLOVEŠKEGA TELESA TEMELJI NA

DELOVANJU CELIC

Conceptual Academy Biology. Common Student Misconceptions When Studying Biology. (b.d.).

https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/rmjo2bp

Keeley, P. (2011). Atoms and cells. V Uncovering Student Ideas in Life Science, 25 New Formative Assessment Probes (str. 40–43). NSTA Press.

Kumprej Pečečnik, K. (2013). Prehajanje snovi skozi celično membrano. V Kregar, S. in Slavič Kumer, S. (ur.),

Izzivi razvijanja in vrednotenja znanja v osnovnošolski praksi. Biologija. (str. 72–81). Zavod RS za šolstvo.



52 Izobraževalni program osnovne šole | Biologija





0


4

:

2

1

/

/

CELICA JE OSNOVNA ENOTA ZGRADBE IN DELOVANJA ORGANIZMOV /

5

2

Kumprej Pečečnik, K. (2013). Prehajanje snovi skozi celično membrano. V S. Kregar in S. Slavič Kumer (ur.), 20

.

Posodobitve pouka v osnovnošolski praksi .7

(str. 38–42). Biologija (2. izd.). Zavod RS za šolstvo. 22

https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/r7qqzif

Bačnik, A., Banko, J., Bone, J., Slavič Kumer, S., Moravec, B., Krajnc, R. (2016). Mikroskopiraj – opazuj očem skriti svet. V A. Bačnik (ur.), Izobraževalni lističi Scientix NA-MA (str. 8; 1. izd.). Zavod RS za šolstvo.

https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ymvm8w5

ČLOVEŠKO TELO IZMENJUJE SNOVI

USTREZNO DELOVANJE DIHAL, PREBAVIL, OBTOČIL IN IZLOČAL JE POMEMBNO ZA DELOVANJE TELESA IN ZDRAVJE ČLOVEKA

Rigler, M., Martinec, M., Vičič. T. (2021). Merjenje koncentracij črnega ogljika in določanje njegovih virov v okolici treh osnovnih šol – uvod v projektno učenje.Fizika v šoli, 25(2), 12–27.

https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/so63ddk

ČLOVEŠKO TELO SE ŠČITI PRED RAZLIČNIMI VPLIVI IZ

OKOLJA

IMUNSKI SISTEM IN KOŽA ŠČITITA TELO PRED POVZROČITELJI BOLEZNI

Ilič, N. (2023). Apipedagogika in apiterapija za otroke: v vrtcu, šoli in šoli za starše, priročnik (1. izd.), Masažni medij (str. 62). Zavod za razvoj empatije in ustvarjalnosti Eneja.

ČLOVEK URAVNAVA NOTRANJE OKOLJE IN SE

ODZIVA NA DRAŽLJAJE

USTREZNO DELOVANJE KOŽE, ČUTIL, ŽIVČEVJA IN HORMONSKEGA SISTEMA JE POMEMBNO ZA DELOVANJE TELESA IN ZDRAVJE ČLOVEKA

Golob, M. (apr/maj 2022). Izkoristite frustracijo za dvig učinkovitosti ekipe v 5 korakih. HR&M.

https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9p7m5w1

Perry, B. D., Winfrey, O. (2022). Kaj se ti je zgodilo? Pogovori o travmi, odpornosti in okrevanju. Primus.

Tomat, N. (2025). Možgani pod stresom: od celic do duševnih motenj. eSiNAPSA.

https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/7y4lddz

RAZMNOŽEVANJE OMOGOČA PRENOS DEDNIH

INFORMACIJ NA POTOMCE

Gilbert, S. F., Tyler, A. L., Zackin, E. J. (2013). Bioetika in sodobna embriologija : izhodišča za razpravo.



53 Izobraževalni program osnovne šole | Biologija





0


4

:

2

1

/

/

ORGANIZMI IMAJO DEDNE INFORMACIJE ZAPISANE V DNA /

5

2

Dutra, A. (marec 2025). 20 Karyotype. National Human Genome Research Institute. .7.

https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/06u9vxj 22

Make a Karyotype. (b. d.). https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/a1i3gmg

ŽIVI SISTEMI SE SPREMINJAJO SKOZI EVOLUCIJO

TEMELJNI MEHANIZEM EVOLUCIJE JE NARAVNO IZBIRANJE

Trontelj, P. (2024). Naravna selekcija, naravni izbor, naravno odbiranje ali naravno izbiranje?. Acta biologica

slovenica, 67(2), 76–78. URN:NBN:SI:doc-E48I1K01 (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/2q8a8v4)

EKOSISTEMI TEMELJIJO NA SPLETU ODNOSOV MED

ORGANIZMI

Gačnik, S. (2020). Možnosti uporabe akvarija pri poučevanju bioloških vsebin [Magistrsko delo]. Univerza v

Ljubljani, Biotehniška fakulteta. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/gwpoztb

Pšeničnik, A., Tomažič, I. (2024). Ekologija in varstvena biologija risov. Priročnik za učitelje.

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/dc1coxe

The GLOBE program. (b. d.). https://www.globe.gov/

Tome, D. (2021). Biodiverziteta – novo razumevanje starega pojava. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta,

25(3), 16-17. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/c4eg8ys

BIOSFERA JE POVEZANO DELUJOČA CELOTA - NAJKOMPLEKSNEJŠI SISTEM NA ZEMLJI

Kos, I. (2. 10. 2008). Mednarodni posvet Biološka znanost in družba: Ekosistemi – povezanost živih sistemov.

Življenjska združba kot subjekt življenja. Zavod RS za šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9sf79i8

ORGANIZMI S SVOJIM DELOVANJEM VPLIVAJO NA DELOVANJE OSTALIH RAVNI ORGANIZACIJE BIOSFERE

Konečnik, K., Hren, B., Mihelič Oražem, V., Turk, L. Gregorič, A., Sever, M., Varga, M. (2025). Gozd je učilnica: Priročnik z izobraževalnimi aktivnostmi. Kartica aktivnosti: Koliko (po)rabimo?. Zavod za gozdove Slovenije.



54 Izobraževalni program osnovne šole | Biologija





0


4

:

2

1

/

/

/

5

2

0

2

.

7

.

2



PRILOGE 2



PRILOGE PO POGLAVJIH

RAZMNOŽEVANJE OMOGOČA PRENOS DEDNIH INFORMACIJ NA POTOMCE Didaktična priporočila za temo

» https://aplikacijaun.zrss.si/api/gradiva/GSO_in_Šest_klobukov_razmišljanja_končna.docx



55 Izobraževalni program osnovne šole | Biologija