125. številka. .Edlaoat bajft eakrat «a rtzuo Mrielj runikof. on 4. ari ttećer Naro^ilm iRai« : rx celo leto ........ 34 kron r* pol leta ......... 12 _ za četrt leta........ « „ za. en meter ........ 3 kroni Naročnini je plačevati naprej. Na na-rOČb« bret prilr>£en«* naročnin* i« upravu a« ocira. _ Po tobakarnab * Tmu *e prodajajo po tamezne Mevilke po *» stotink f3 nvč rren Tmta pa po ti atotink (4 dtć.i TVIefoii stv. s^l. Trst, v ponedeljek 3. junija 1901 Tečaj XXVI dincst Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popuHtoin Poslana, onmrtnice in javne zahvale domači ogiaai ltd avstrijsko upravo ? Nikašinovic noče biti pristranski in razpravlja tudi to, kar izvršuje in ustvarja nova vlada. Njegova hm1I>i je huda obsodba vsega tega ali vsaj devetih desetin tega, kar je ukrenila bosniška uprava glede na zl>oljševanje kmetijskega go-spodarstva. Knjiga, ki jo je izdala ta uprava, ima naslov : »I) i e V o 1 k s \v i r t s c li a f t in Bosnien und <1 er Hercegovina« — Sarajevo. La n desdruekerei 1 S99. Ta spis služi samo za reklamo, je brez vsake strokovnjaške vrednosti in se bavi le z opisivanjem in hvalisanjem. J >a-si je ta spis jako o I.-eien, vendar niti agrarnih zakonov ne navaja v njih celoti in s tem je najbolje označena njegova tendencija. I >a l>i čitatelj ne presojeval sam, omenja knjiga le to, da je uprava vzela v podstavo trški zakon od 1*59 n tra dopolnila z nekaterimi naredbami. Glavna izprememba, o kateri smo govorili zgorej, in katera v resnici uničuje kmetijstvo in ž njim te-no združeno večino prebivalstva, se omenja tako. kakor da bi |>ovs|teševala kmetijstvo ! To je velika predrznost, ki more slepiti le tuj**e, katerim, seveda, je namenjen ves spis. Ker računajo na to, da zapadniki ne! pridejo resnici do ž;vega, navajajo v knjigi celo ta odstavek: »1 ravnanje davkov z občo i uvedl>o pobiranja desetine jw»tom erarja po! postavkah, določenih na p o d- j stavi tržnih c e n, je bilo tudi za kmetijski razvoj najvećega |H>raena....« Nikašinovic trdi, ker bo v Bosni in Hercegovini gosp«>darstvene razmere silno zapletene, da bi bilo potreba veščega, celega moža, ki bi se bil z največo pridnostjo posvetil re-šenju samo tega velikega, težavnega a hvaležnega dela. Reformator bi moral biti sam strokovnjak : tako pa je na čelu tudi kmetij- j -tva v Sarajevu možak, ki seje usj>osobil za j vse druge reči, ne pa za kmetijstvo. Dotični oddelek ministerstva |na sarajev--ki vladi) ima ime »departementa za narodno gospodarstvo V* in se v obče ne bavi s kmetijskimi stvarmi. Agrarne stvari so izro-; če ne |>olitiški gosposki. Kar se ukrepa za kmetijstvo, se uničuje s politiskimi naredbami in tendeneijami ; agrarni oddelek uprave bi i moral biti torej pojtolncma ločen od |x>li-tičnega. Ker ni tega, ne morejo vspevati j kmetijske institucije in dandanes obstoje le radi — lepšega, ker morajo biti, rekli bi, v statistiki ali v dotičnih registrih uprave. Na teh kmetijskih zavodih so se delale samo slepe poskušnje, ki so ponesrečile vsled tega: in poleg tega so se delale tudi nesrečne pogodbe s privatnimi podjetniki, kateri imajo na sladkornih tovarnah ugodniši položaj nego vsakateri monopol! Poskušnje, ki so se izjalovile, so stale milijone in so še vedno drage, da-si se je začelo varčiti. Ponesrečilo se je vse, ker se niso lotili dela nikdar zaresno in dovolj glol)oko. Poglejmo, najprej na kmetijske postaje. Te so v Gacku, Ljivnu, Modriču in znanih Ilidžah. S temi postajami so hoteli učiti kmeta, da bi napredoval v svojem gospodarstvu ; a niso ga znali poučevati, in vse delo se danes omejuje na zavode same. V Ilidžah, ali prav za prav v sosednjem Butmiru so sezidali krasna poslopja, da bi povzdignili vrtnarstvo in mlekarstvo. Hlevi so taki, da so se prosti kmetje kar odkrivali, ko so hodili ogledavat si notranje prostore, in so izjavljali, da bi želeli, da bi imeli oni tako opravljene — cerkve. Od začetka so opazovali nakupljene velike, lepe krave ; ko so jih pa začeli zmerjati od strani uradnikov, se ne prikazujejejo več. Butmir pri Ilidžah je ob cesti, in uradniki so kakor »citieroni« že skrbeli, da so potnikom dali najugodniša poročila o tem napredku, in ti, ki pišejo po novinah, so pač poročali tako, kakor je ugajalo bosniški upravi. (Zvršetek pride). Politični pregled. V TRSTU, dne 3. junija 1901. O položaju. Položenje v našem parlamentu se je odločno zboljsalo in vsa peresa, udana gospodu Korberju, so v radostnem gibanju. Z vsprejetjem investicijske predloge in predloge o vodnih zgradbah je naša zbornica pokazala, da je res in v hitri rekonv&le-scenci. No, to sti dve gospodarski predlogi, simpatični veliki večini zbornice. V soboto pa so se bili zbrali načelniki klubov na posvetovanje o tlela vnem programu za to zasedanje. Tu pa je gos pod Korber predložil željo vlade, da bi se zbornica lotila, predno pojde na počitnice, tudi predloge o kvoti, torej obnovljenja gospodarskega razmerja med obema polovicama monarhije. To pa je že malce manje simpatična stvar in ima v sebi toliko netiva za vzbujanje navskrižij, da bi v razpravi o tej stvari lahko prišlo do prav neljubih presenečenj. Sploh bi bila razprava o tej stvari še pred par meseei absolutno nemogoče. Sedaj pa prihaja vlada z željo, naj bi se parlament lotil stvari in načelniki velikih strank se niso pokazali nasprotne. To bi kazalo, da se parlament že čuti toliko okreva-nega, da se more lotiti tudi kočljivih stvari — ko pride na vrsto davanje in ne prejemanje — ne da bi se bal, da postane recidiven, da pade v svojo prejšnjo bolezen : ne da bi se bal nevarnosti za svojo ekzistenco. Načelniki strank so minole sobote določili nastopni program : Parlament ostane zbran do 11. junija in mu bo rešiti: prorančunski provizorij ; zakon o davku na žganje, vrnjen od gosposke zbornioe; spremembo §sj 59. in 60. obrtne novele; prvo čitanje zakonskega načrta o kvoti ; 2. in 3. čitanje zakona o lokalnih železnicah. Z ozirom na zahtevo vlade po rešenju kvotnega vprašanja meni »Politik«, da to bi moralo siliti vlado, da si zagotovi trdno in zanesljivo večino. Ta večina pa ni možna brez Cehov. Zato se pa morajo poprej rešiti tudi druga pereča negospodarska vprašanja! Ako misli torej g. Korber pospešiti zjasnenje parlamentarnega položaja, mora priti k zastopnikom naroda češkega z vprašanjem: pod kakimi pogoji bi vstopili v prihodnjo večino?! Morda ni več tako daleč čas — tako meni praški list — ko vlada res pride s takim vprašanjem do čeških poslancev! Mi pa ponavljamo: če kedaj, treba Cehom sedaj skrajne previdnosti. Oe ne druzega, pa vsaj nekoliko čudno se mora vendar zdeti, tla ob enem s prijaznim srcem vlade prihaja tudi sladka spravoljubivost v »Neue Freie Presse«. To nam približuje misel, daje jedno z drugim — dogovorjeno v gotove namene ! Državni zbor. — Zbornica poslancev. — (Nadaljevanje sobotnega brzojavnega poročila.) Za W o 1 f o m je govoril nemški na-cijonalec posl. L o c k e r in je izjavil, da bo glasoval za provizorij vidć vladino dobro voljo, da bi ustavno vladala. Posl. Plantan je izjavil, da s tem, da glasuje za provizorij, ne misli podati zaupnice klerikalno nazadnjaški vladi, temveč da stori to samo, da se državi dovole potrebna sredstva. Krščanski socijalist Seheicher je ojstro napadal ra-dikalce radi njih agitacije za odcepljenje od Rima. Koncem svojega govora je polival zbornico, naj se skupno bori z duševnim orožjem. Posl. Barnreither (usfavoverno veleposestvo) je dokazoval, da je naša država dovolj močna, da prenese breme investicij za kanale. Po govoru posl. Ho r t i s a, P O I) I, I S T E K Na razpotju življenja. Va-ka slika: re-ki načrta! J. L. Hrdina : posl. Podravski. Naslednjega dne je bil kamen i ški gospod župnik pri sveti maši dovolj raztresen. Ko je šel k oltarju, bil bi skoraj pozabil štolo. Po sveti maši bil bi skoro v ornatu šel iz zakristije. Sreča, da ga je cerkovnik opozoril na to. Prišedši v župnišče je zajutrkoval, oblekel se, vzel klobuk in palico. « Torej hočeš vendar-le iti v Toužetin ?» je vprašala Marijeta. • Da, danes prvokrat, odkar je Klarica omožena*. Saj te je Zamecki že pogostoma vabil!» «Da ! — toda skoro vesel sem, da sem se mu vsikdar odtegnil — ljudje bi utegnili sicer govoriti, da je radi mene zabredel v dolg ove. Sieer pa bi ga človek le malokdaj našel doma. Danes pa vendar-le jK>jdem, dasi nepoklican*. Župnik je odšel. Nekaj ga je tiščalo v , prsih, vendar je šel pogumno dalje. • T rosi se seveda nelepa govorica o Zameckein, toda kdo ve, ali je to resnica. A ko bi tudi nekaj bilo na tem, — takšen kmet si že sme kaj privoščiti. Sicer pa se prepričam, nemara še pa ni tako hudo ? Spregovorim žnjim ter mu porečem, da še m vse zamujeno, da za ke-sanje je še zmerom časa dovolj*. — Poti križem v jarku ga je srečala dvojica toužetinskih kmetov : Vran in Luska. • Bog vama daj zdravje ! Kam pa tako zgodaj ?* *V Libobovice, častiti gospod, v davkarijo*. «Imata prijetno pot, — danes je prijetno hoditi po polju*. . «Da, vreme je lepo, toda ljudje, ljudje so hudobni. Ravnokar sva se pomenkovala s tovarišem, kaj vse si morate še učakati na stara kolena.* • Kaj mislita reči s tem?* • Mar častiti gospod še ne veste, tla —* « — Da?* «— Da je Zamecki zaigral svojo kmetijo — —* • Zamecki ?» • Resnica !» • Kedaj ?» • Danes po noči !» • Ali sem še zdrave pameti ?* • Da, častiti gospod, ne bilo bi nič Ču-i dnega*. «Kmetijo ? — vso kmetijo je zaigral?* • Da.* • Ter ne bo imel nobene?* • Nikdar.* • Kako se je zg«dilo to?* «1 du, napuh se zmerom kaznuje. Zamecki je dospel v knežjo gostilnico na Pe-rucu — med kmete v Toužetinu ni zahajal —, sešel se ondi z uradniki iz gradu ter z drugimi gosti in se med njimi veselo zabaval. Zunaj je razgrajala ujma, da so kar steklenice poskakovale na mizah*. «To je božje dopuščenje!* je dejal viši oskrbnik, ko je vdarila strela v bližnjo jelko. • Niti psa bi ne zapodil ven*. • Tudi jaz si mislim, da bi sedaj nihče niti za desetak ne Sel v vas po tobak*, je dostavil libohoviški Zid Benjamin. kateri je seveda britko tožil o zatiranju Italijanov na Primorskem, se je seja zaključila. Prihodnja seja bo danes zvečer ob 7. uri. Vojna v južni Afriki. Kitchenerjevo poročilo o zadnji bitki pri Vlackfonteinii, kjer sta se sprijela angležki general Dick in burski poveljnik Delarey in so Angleži zgubili 147 mrtvih in ranjencev, povzročilo je na Anglež-kem silno vznemirjenje. Na Angležkem je zavladala bojazen, da so Angleži doživeli zopet hud poraz in da so Angležke zgube mnogo veče, nego je sporočil Kitchener. Posebno dosti bojazni vzbuja dejstvo, da se niso objavile nikake podrobnosti o tej bitki. Pred palačo vojnega ministerstva v Londonu se zbirajo neprenehoma velike množice ljudstva, ki s strahom pričakujejo novih vesti z bojišča. Tržaške vesti. Razsvetljava našega mesta. Mestna delegacija in odsek za javna dela se bavita o zboljšanju razsvetljave javnih ulic in trgov. Gospodje študirajo več načrtov ; nekateri teh imajo na misli tudi razširjenje električne razsvetljave po nekaterih glavnejših ulicah in trgih, ali za to se mestni svet najbrž ne odloČi, ker bi bili stroški za instalacijo preveliki. Uvede se najprej spremembo sedanjih plinovi h svetilk, tako, da se skoraj po vseh ulicah in trgih v mestnem pomeriju mesto odprtega plamena uvede Auerjeva luč. Magistratni urad za zgornjo okolico. Važne vesti za našo okolico. Mestna delegacija je sestavila načrt za spremembo administrativne službe za zgornjo okolico, kateri načrt predloži mestnemu svetu v vsprejetje. Po tem načrtu odpravili bi se vsi dosedanji vaški načelniki (capoville) in tudi oba okrajna načelnika zgornje okolice. Prosluii »capoville« bi torej izginil; popolnoma iz našega življenja in dosledno iz naše kronike; spominjala se bo samo še zgodovina žalostnega prizadevanja njihovega za potlačenje njih lastnega naroda. Umeje se, da nimamo nikakega vzroka, da bi pretakali solze za njimi. V nadomestitev sedanjih »capovil« in okrajnih načelnikov predlaga delegacija ustanovitev »Magistrat-nega urada za zgornjo okolico« s setležem na Opčinah. Temu uradu naj bi načeloval jeden magistratni uradnik, jurist, kateremu bi se dala posebna funkcijska doklada in doklada za kočijo. Temu bi se, pod osebno županovo odgovornostjo, izročilo izvrševanje vseh občinskih poslov prenešenega delokroga, tičočih se zgornje okolice in sicer vasij : Opčine, Prošek, Kontovelj, sv. Križ, Bazovica, Bane, —-- «Tebi seveda ne!* je rekel Zamecki, • meni pa bi šel na jedno samo besedo*. • Kakor pravim : samo za obilno nagrado*. • Ne, ?astonj.» c Ali na strogo povelje. > «Na jedno samo besedo.* • Toda daleč ne.s • Iz Toužetina na Peruc — to je ura pota.* • Ne vem, kdo bi vas ubogal, k večerna kak bedast služabnik.« • Ne, moja žena !» • Klarica?* • Da, moja žena.« • V tej ujmi ne bi šla, ko bi vas tudi imela na smrt rada !> »Koliko staviš, Zid ?» Oskrbnik je opominjal Zameckega, naj miruje s tem. «Koliko staviš?* je klical Zamecki. Benjamin je nekoliko pomislil ter gledal skozi okno. Navzoči so svarili Zameckega, češ, naj se ne spušča z Zidom v tako ne- Gropada. Trebče in Pad riže. Za pisarniške |K»sle l»i imel načelnik urada dva pisarniška uradnika, katera l>i si izbral izmed magi-stratnih uradnikov, nahajajočili se v II- plačilnem razredu. Za opravljanje |»oslov, ki se tičejo zgradb, do lelil bi se temu tiradu jeden tehnični uradnik mestnega tehničnega urada. Zdravstveno poslovanje je že sedaj urejeno z dvema okrajnima zdravnikoma za zgornjo okolico: na Ojtčinah :n Prošeku. Na ta način bi bil magistralni urad za zgornjo okolico popolnoma preskrbljen z močmi, potrebnimi za samostojno delovanje. Izdatki bi se z vso to spremembo zvišali samo za letnih 1300 kron, kar je v razmerju z ugodnosti mi, ki bi jih nudila ta preureditev, zelo malo. Tako je posneti iz {»oročila. Mi pa označimo svoje stališče še le potem, ko dobimo podrobnijih in avtentičnih poročil. Sv. Ciril i ii Met od i j na procesiji sv. Kf^ajrsa telesa v Trstu. Te dni je izdala cerkvena oblast v Trstu red za procesijo sv. Rešnjega Telesa — se ve: v italijanskem jeziku ! Vendar pa so nam v Stvari sami pravični. ljetos je prvič na programu upisana »bratovščina sv. Cirila in Metoda pri s v. J a k o b u« in tik nje s love n s k a Marijina družba. S tem s<» uničene vse spletke nasiii nasprotnikov in slovenski delavci pojdejo v velikem številu na procesijo Vrlemn niOŽU. Od sv. Jakoba nam pišejo : Dovolite mi, da sporočim par besed, kako je naš svetjakobški Sokol, dični Luka Seražin slavil svojo srebrno poroko. Mi žup-Ijani sv. Jakoba smo ga počastili s tem, da smo dne -»O. m. m. zvečer priredili prisrčno ovaeijo. Naši pevci so mu zapeli podoknico. Zapeli so par pesmi, o katerih so vedeli, da so njemu najbolj priljubljene. Gospod Luka Seražin se je zahvalil ginjen do solz. Na to smo se zbrali v gostilni konsumuega društva kjer se je razvila lepa domača zabava. Vsi smo soglašali v želji, da bi naš Luka doživel tudi 5<»-letnico svojega srečnega zakona, da nam ga Bog ohrani do tedaj čilega in zdravega. Vrlemu možu kličemo: na mnoga leta! Ne verujemo! Zbornica na Dunaju je minole sobote nadaljevala razpravo proračunskem provizoriju. V debato je posegel tudi slavni naš Attilio Ilortis. Ako bi hoteli soditi po poročilu v » Piccolu«, je mož moral govoriti kakor kakov novodobu Cicero in najmanje dve uri. Ali mi absolutno ne verujemo ni v kakovost ni v — dolgost Hortisevega govora. Imamo tehtnih razlogov za to. Najprej nas že stara šarlatanerija v »Piccolu« sili v to. V drugo naj čestiti čitatelji izvolć »Čitalnici« 500 kron, katere mu ista dolguje iz prejšnjih let. Naj mu bo izrečen a naj-srčneja zahvala ! Predsednikom društva je bil zopet izvoljen dr. Otokar R v b đ r ; imena ostalih odbornikov priobčimo, čim se novi odbor konstituira. Novoizvoljeni stari predsednik je zaključil zborovanje s primernim nagovorom. Mi pa zaključujemo to poročilce z izrazom zadoščenja na tem, da je »Slovanska čitalnica« tako lepo poravnala svojo moralno obveznost do moža, kateremu se ima toliko zahvaliti. < Roko vil jači». Iver smo o tej igri že minoli teden pisali, naj danes omenimo le glavne osebe oziroma uprizoritev igre včeraj zvečer v BarkovJjali. Igra je izpadla nad vse naš« pričakovanja. Odkritosrčno povemo, da nam je bilo prav tesno pri srcu, ko smo se ozirali po tako mnogoštevilni družbi vseh slojev, iz mesta, okolice in z bližnjega Krasa, globoko izražala svojo materino ljubezen, kakor zna le ona. Vrlo ljubka Rezika je bila gca. Poniž. Isto moramo reči o Noni, gei. Pahor, ki je pela že prej romanco ljubezni in v Črnem grabnu solo v rokovnjaškem zboru s tako milodenečim glasom, da bi jo človek poslušal kar tja v en dan. Htidma-nova jera, ga. Doles, je bila prava tica, navihana kakor so vse take samostojne krčmarice. Ce omenimo, tla je zbora »Mladi vojaki« in »Rokovnjaški zbor« vodil naš gospod Srečko Ilartelj, je pač jasno, da se težko boljše izvaja v teh razmerah. Dostaviti morimo še, da je vojaška godba pridno svirala in same take komade, ki so priljubljeni občinstvu, in je petje v igri spremljala precizno in diskretno, kar je neizmerne važnosti na gledaliških predstavah z malimi zbori. Hvala in čast torej vsem: priredili so nam užitka poln večer. Udeležba je bila naravnost ogromna, kar ki je prišla, kljub afrikanski vročini, da se j je na vso čast našemu rodoljubnemu ob-navžije ob delu naših prvih pov estničarjev činstvu. Jurčič-Krsnik-Govekarja, če tudi smo vedeli, Dramatično predstavo gospoda lirna- da so glavne uloge v zanesljivih in spretnih j eija ISorstilika i it gospe Ljerke pl. Nra-rokah. A izid je bil tako dober, da bi bil move. teh dveh odličnih členov gledališča v gotovo zadovoljen žnjim celo še vedno sitni Zagrebu, za prihodnji četrtek v »Narodnem pomisliti to-le: Ilortis je govoril v soboto g- E. Glavni ulogi sta bili v roka.i naših domu« v Barkovljah je oblast dovolila. Opo- popoludne, a v nedeljo zjutraj je »Piccolo« najboljših — mnogo več nego — diletantov. zarjamo naše občinstvo na ta redki, zares prinesel že ves govor od besede do besede. Nande ali Groga, g. Jaka Stoka, je že v umetniški užitek, ki se nam obeta. Jasno je torej, da gaje moral imeti že v nastopu prvega dejanja pridobil vse občinstvo; Za »Lego nazionalc« — v Padričah. pod svojo slovensko cerkveno soboto zvečer. To pa je jednostavno izključeno, njegova maska je bila jako srečno izbrana, pjšejo nam: Dragi gospod urednik! Mord zastavo! Zanimanje je {»ostalo veliko in da bi ga bil tako hitro dobil z Dunaja in prevel. nastop siguren in imponujoč. \ drugem de- se spominjate tistih znamenitih besed, ki ran.-gi so odločili pustiti delo, da vsaj ta dan To nas utrja v prepričanju, da je bil govor j:inju s Polonieo je bil izvrsten, ako izvvza- jj|, je 0 nekj priliki iz pregovoril nehdo, ki ni j»esvetč Bogu in slovenski domovini pod za- sestavljen v Trstu. Tega uverjenja se mera<> oni matl pasus, kjer govori o mašee- več med živimi, besed: »Bodite dobri, ker stavo sv. Cirila in Metoda. držimo s tem večo pravico, ker vemo iz do- vanji in pobijanji. V Črnem grabnu pa ji gospodje vas imajo tako — radi !« In glejte, Kedor želi na procesijo, naj pride okoli brega vira, da je bil tudi zadnji »govor« ^rt naravnost umetnišk. Nekoliko nehvaležneje prav na istem mestu, kjer so bile izrečene te znati. htm zjutraj na trg pred cerkvijo sv. Ja- slavnega zastopnika V. kurije istrske, glaso- l)a Je '"1 prizor z bratom, ki je pa tudi naj- raenite besede, imamo sedaj krčmo po okusu koba. Tam zberemo vsi. In ko pride naša vitega Bannatija, v razpravi za uvedenje i* tako, da človek ne ve, kako in kaj bi. onih, ki nas imajo baje tako »radi.« Lastnik lepa, l»ela zastava, razvrstimo se za njo rnož urnega dnevnika v premogovnikih sestav- 1 ragična smrt napravi o reprizi mogočneji te krčme je seveda naš capovilla, ki ni modo moža, junak do junaka. Želeli smo doži- Ijen in spisan \ Trstu in so mu ga "tisek, ko se bodo vojaki bolj točno držali gei drugače, nego da je v taki mali vasici veti ta dan in prišel je! Sv. Ciril in Metodij potem poslali na Dunaj, da ga tam povelja o streljanju — toliko v naglici. Ne otvoril krčmo, da dela konkurenco svojemu sta ze mej nami! — izjeclja. Kaj taeega utegne biti tudi z moremo pa kaj, da ne omenimo, da oni, ki lastnemu bratu, obče spoštovanemu Martinu Od hod Ilica poslu emu komisarju Vid- govorom Hortisa, kateremu nemška beseda odsvetujejo g. Jaku take uloge, so na jako našemu. Torej na 4;"» gospodarjev v naši va-lii a rj u. Iz Sarajeva nam pišejo dne 31. maja ne teče nič gladkeje negi možu iz Kopra, ki napačni poti. Gosp. Jaka je pokaral, da jene- sic,- jmamo sedaj 2 krčmi. Pa recite sedaj, 11*11 : V sredo dne 2*.K t. m. so sarajevski je zadobil svojo slavo s tem, da vsaki hip precenljiva moč in ta moč mora postati zvezda- rfa n; to fenomenalen dokaz, kako »radi« nas Slovenci priredili svojemu prijatelju, c. kr. čuii potrebo za zatrjevanje, da on n i k <1 a r nepremičniea našega prihodnjega slovenskega jmajo ti naši — nasprotniki! poštnemu komisarju F. Vimarju, odfaodnico ne laže! Daje Hortis govoril, to je že res gledališča v «Narodnem domu». ^o, to še ni glavno, kar smo hoteli po- povi m lom njegovega premeščenja k poštni di- in verujemo, <1 a pa je govoril tako, Drugo glavno ulogo, Blaža Mozola, je vdariti danes. Nekaj druzega nas peče. Prvi rekciji v Trst. kakor je poročal »Piccolo«, tega ne imel g. BorovŠčakov. Rokovnjači se! dan, koje naš kapovil a otvoril nebodijotreba Lepo število dam, prijateljev in znancev verujemo, dokler ne dobimo stenografienega, menda niso z nikakun dejanjem tako zame- krčmo, razstavil je po mizah žveplenke od -e je zitralo, tla se poslove od t >1 i dragega zapisnika. Počakaj m o torej, potrpimo, in po- rili občinstvu, kakor ko so nam tako hitro Lega nizionale. To je sramotno za nas, to je in priljubljenega rojaka. Ne pretiravam, če tein bomo odgovarjali, če — se nam bo vi- ubili Mozola. Mi bi ga bili radi imeli vsaj skandal! Kaj takega v čisto slovenski vasi pravim, da je bil g. Vidmar ljubljenec ne le tlelo potrebno! do konca igre in potem še malo dalje. Že kakor so Padriči! S tem bodi primerno pri- vse slovenske koionije v Sarajevu, ampak »Slovanska Čitalnica* v Trstu je njegov nastop, prepir z rokovnjači, pretep in poročena krčma slavnega kapovile! No, mož vsakogar, kedor je imel priliko občevati z njim. jrneia v soboto dne 1. junija t. I. svoj letni konečno ona negotovost in želja, «da li je res naj si le dobro zapomni: capoville so priha-V srce so nam segale krasne besede g. 0l>čni zbor. Predsednik dr. Otokar K v bar starca česnu», vse je bilo tako, kakor zna le jali in odhajali, mi pa smo ostali ! In osta-profesorja Žnidaršiča, ki se je poslavljal od je v svojem pozdravu naglašal, da iina da- BorovŠčakov. Pri Bojcu in pri Hudmanovi nemo!! Več nego vsi Judeževi groši od Lege odhajajočega nam prijatelja. našnji občni zbor neko posebno važnost. 'Jeri nismo ga gledali le z očmi in slušali z nazional je vredna poštena slovenska značaj - Slavil j«- vrline Vidmarjevega značaja in Spominjal seje, kako je »Čitalnica« imela ušesi, ampak viseli smo takorekoč na nje- nost! Te pa bomo iskali —pri bratu nakrca ter čestital Tržaškim znancem, ki dol»e sicer tudi svojih srečnih časov, da pa je bila g(»vih ustnicah in še enkrat ponavljamo : šega capoville in ne bomo prižigali svojih tako plemen i tetra moža v svojo sredo. Marši- tudi v kritičnih položajih, iz katerih jo je škoda, da so nam ga rokovnjači tako hitro sniotk z žveplenkami od Lege Nazionale! kaka prijateljska beseda je bila izgovorjena, prenmogokrat rešil nje zaslužni odbornik, naš »bili. Tonček Obloški, gosp. P., je bil pravi Slov. ukud. društvo »Slovenija« pri- naši neutrudljivi pevci pa so peli, da je bilo vrli rodoljub gosp. Ante Truden. Ko- konjski mešetar v maski in dejanju, Boječ, redi v sredo, dne 5. junija t. 1. svoj tretji vefveije. Poleg umetne -e je čula pristno «fan- liko seje isti zavzemal za društvo, kako mu čevljar, g. Stular, in Tomaž Velikonja, gosp. redni občni zbor. Dnevni red: L Čitanje za-tovska» in zabava seje razvijala vse lw>lj in je bil na srcu prospeh in napredek istega, Pink, bila sta izvrstna podpoveljnika rokov- pisni ka. 2. Čitanje zapisnika br. dr. »Triglav«, bolj- 1 n»e se, da nam je te krasne in nepo- naj priča to dejstvo, da letos praznuje njacev. ;.» Poročilo odborovo. 4. Predavanje tov. zalme ure grenila zavest, da imamo zadnjič <> n 25-1 e t n i c o svojega odbor- Gospod Štular je lepo pel romanco o Kož. Ferjančiča »Naš gospodarski položaj.« mej se:. Slučajnosti. ♦ >. Zabavni del. Lokal: »Bud- K a za le«* na uri se ježe davno pomaknil to, biti v naših društvih 25 let odbornikom, rH)en za nekaj imenitnega in častnega. Njega jevička »pivnica« VIII. Alserstr. 59. Začetek čez polu noč, ko še niti mislili nismo na bo znal ceniti vsakdo, ako pomisli, s kakimi moško lepa zunanjost, mogočno valovita brada t0(-.n;. uj> * uri ZVečer. Slovanski gostje dobro razhod. (tO)<|kh1 komisar potežkočami in ovirami se imajo boriti naša in postava kazala nam je pravega francoskega došli! naj bo prepričan, tla društva v moralnem, posebno pa v materi- župana. Res škoda, da je ta človek ostal samo O požaru lesnih skladišč pri ostane zapisan v naših srcih, katera si je j»o-polnoma osvojil za <"a*a tukajšnjega bivanja svojega. Prosimo *ra pa ob jed nem, da tudi on nas ohrani v dobrem spominu. sv. i varno igro, uaj ne žali svoje mlade žene ni žnjo vred samega se!>e.« «Vi le molčite! Koliko staviš Benjamin ?» — • Kakšen je torej f»og<»j ?> jalnem oziru. In ta mož, ki ni nikdar odne- navaden »Brivec«. Štefan Poljak, g. Godina, Andreju. O pravem vzroku požaru se n hal, ki je vsikdar posvečal »Čitalnici« ves je pokazal neprecenljivega talenta v tretjem ru0glo do sedaj še ničesar izvedeti. Po- svoj vpliv, vse svoje sile, je naš gosp. Ante dejanju z mairom in sodnikom, kakor pozneje trja se vedno bolj vest, da je požar navstal Truden. Živio! (Burni živio-klici in pio- z materjo in nevesto igral je tako, daje res skoraj Istočasno v skladišču g. Lauriča in v skanje.) težko boljše igrati diletantu. Tudi prizor, ko skladišču tvrdke Stagni in sinovi, katera sta, dos|M' semka;.» «Tu je moj denar.» « Koliko ga je ?» «Za par kouj — tisoč goldinarjev.* «To je premalo * « Torej dva tis*»č. * « Več itak nimaš ?» «Nu, pa še svojo hišo v Libovicih stavim |»ovrh.» «Jaz pa vso svojo kmetijo v Toužetinu !« * Ki pa je zadolžena.* c Ki pa je vendar več vredna, nego tvoja baraka. Torej tukaj pred vsemi pričami — vi odhajate, gospodje. Ne l*»jte se, da bi morali hoditi za priče na sodišče! —Pred temi pričami se Zid Benjamin zaveže, da l»om jaz namesto njega libohoviški občan, ako moja žena Klarifa dospe sem }>eš do }»olunoČi !» 1 Pride še.) Zatem je tajnik P o d r e k a prečital spozna po pisavi, da je Nande Groga njegov kakor smo že v soboto povedali, precej od-poročilo o delovanju »Čitalnice«. Poročilo je polubrat, bil je dovršen. daljena jedno od druzega in je med njima več bilo odobreno. Nekoliko neprijetnejši prizor je bil z skladnic lesa in skladišče Dimitrija Marca : Blagajnikovo poročilo izkazuje lep na - j bratom, kar smo že omenili zgoraj. Sodnika radi tega se tudi vedno bolj utrja menenje, predek, ako upoštevamo neugodne razmere, Gavriča ter par drugih ulog je igral gosp. da je bil ogenj podtaknjen. Faktične škode ima tvrdka Laurič kakih 85 tisoč kron, tvrdka Stagni 100 tisoč kron in tvrdka M irco kakih 15 tisoč kron. Zraven tega je še druga «Da do polu noči Klarica v tej ujmi peš izhajajoče največ iz pomanjkanja primernih Trošt prav dobro, posebno Rak nam je iz- p ros to rov. Tudi to poročilo je zl»or soglasno ; vrstno ugajal. Komisar Mulej, gospod Šabec, je bil pravi francoski tip; svojo nehvaležno odobril. O točki »Razni predlogi in interpelacije* se je oglasil dr. Gustav G r e g o r i n ter je predlagal, naj se g. Ante T ruden, z o z i r o m na njegove i z r e d n e z a-sluge za >S 1 o v a n s k o čitalnico«, povodom njegove 25-1 e t n i c e odbor n i š t v a v isti, imenuje častnim členom. Ta predlog je bil sprejet enoglasno in z burnim odobravanjem. Predsednik dr. Rvbar je izrazil svoje posebno veselje, da je bil ta predlog s takim navdušenjem sprejet. Prijavil je ob enem, da je gosp. Ante Truden že v odborovi seji naznanil, da nikakor ne more več prevzeti časti odbornika, ker da je preobložen z drugim delom. To nenadomestljivo zgubo pa nam je hotel osladiti s tem, da je veledušno podaril ulogo, kakor tudi v prvem dojanju krčraarja j škoda, ki sejo ne more preračuniti in to v Jošta igral je prav dobro. Mencej, g. Maru- j pretrga nju poslovanja. šič, pel je v prvem dejanju izvrstno romanco o vinu. Ostali rokovnjači, Vernazz, France, g. Dekleva bili so na svojem mestu. Naša ljubka Polonica, gč. Odinal, igrala je tako naravno, priprosto in brez vsake afektacije, da ni čudo, če Nande ni mogel brez nje na Štajersko in je rajše umrl, nego da bi sam pobegnil. V drugem dejanju na Paleževini in v zadnjem, ko se ne more ločiti od svoje »stare sive matere«, bila je nad vse ljubka. Ga. Po-jakeva in v prvem dejanju kmetica Urša, ga. P., našemu občinstvu dobroznana »Mli-narjeva sestra« iz »Mlinarja«, »Završnica iz Ilije«, »Boroninja« iz »Cevljar-barona« je tako Pobegnil je. Iz šole v Gorici je p'>-begnil Ludovik Egon Eckel, star 12let* Prosi se občinstvo, naj morebitne podatke o tem otroku naznani materi ali pa županstvu v Devinu, kjer je b"l v zadnjem času pridržan, od koder pa je županstvu zopet pobegnil Dražbe premičnin. V torek, dne 4. junija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : Rocol 77, krava; Greta 304, sodi in vino; ulica Forni 7, pisarniška oprema ; ulica Farneto 27 A, hišna oprava ; ulica San Mi-chele 7, hišna oprava ;ulica del Ponte 2, mize in stolice ; ulica Giulia »>2, hišna oprava; ulica Pastjiiale Besenghi, opeka; ulica Helvedere 5, hišna oprava. Vremenski vestnlk. Včeraj: toplomer ob T. uri zjutraj 20.0, ob 2. uri |>opoludne C"*. — TI a komer ob 7. uri zjutraj 7oeka ob '158 predpoludne in ob 3.0 popoludne. Popravek. Zahtevam na podlagi i; 19. donesle družbi 2714 kron 96 stot. Poročilo omenja liste in druge razne činitelje, ki imajo zaslugo na nabiranju prispevkov. Poročili tajnika in blagajnika sti bili odobreni soglasno. Na predlog dra. Laginje je skupščina izrekla priznanje dru. Poščiću, Viktorju Caru in dru. Fabijanicu. Ob točki «razni predlogi* je ustal dr. L a g i n j a, da izreče znamenit govor na adreso navzočega vladnega t -kovnega zakona, da objavite po določbah zastopnika, barona Sclimidta. Rekel je, da za zakona sledeči popravek : I stopnik vlade ima pravico in t'olžnost, da Ni res, če je tov. (to riše k videl in čitai obvesti vlado, ki je mati vsem, ali bi vsaj :noje >P<».-lano« v »Edinosti« od 20. maja, morala biti mati vsem, o vsem onem, kar je da bi bil to mogel in moral jaz še bolj; res na skupščini videl in cul. Mi imamo pravico, pa je, da nem Fx,tem, ko mi »Edinost« do j ,la ri,,amo šule in da opozarjamo na nedo-1>M. ni priobčila, misleč, da mi sploh ne pri-j6tatk« in slal»e strani nase uprave. Prosi to-.l«i, jM.slal »Rdečemu Praporju« ono »Po- reJ l,ar,"ia Schmidta, da si to, kar je čul, -lano« že 20. maja, dočim sem je potem čital vzame k srcu> ,,aj si vlada vzame k srcu si-v »Edinosti« še le 22. maja. j roto Hrvata in Slovenca v Istri, kajti on ni V Pragi, dne maja 11H»1. sam» amPak pripada skupnosti velikega na- I) r a g o t i n Lončar. rodaJ a Preko Plav Hrvatov Avstrija ne |x)jde nikdar naprej. Govornik je navajal PevNki zbor bratovščine sv. Cirila r:iZae ovire> ki Javljajo v Istri razvoju in Metoda l>o imel v nedeljo svojo prvo "modnega šolstva. Tu bi morale obstati go- vrtno veselico na vrtu družbe sv. Cirila in toV« določbe, katerih ne bi mogel menjati Metoda. Vspored bo jako zanimiv. Svirala bo deželni zbor. Temeljno načelo pouka je, da znano-dobra U'agnerjeva godba. Zbor bra- 8 šestim je °trok dolžan obiskovati tovščine poveličuje božje službe jk> tržažkih pa je država dolžna skrbeti za cerkvah z lepim pobožnim petjem. Ćeato smo to- dpirajo ta zl>or in mu vtem pogledu, da se u stan o vijanju hrvatskih in slovenskih šol v Istri ne bodo delale nikake teža v e ». Prof. Mandić je podpiral resolucijo z vsikdar kažejo svoje simpatije. Če IhhIo vi- nekat«rimi kričečimi podatki. Pripovedoval deli, da so rojaki žnjimi, bodo tem pogum- Je' kako ^ na namestništvu v Trstu zgub-neji in vstrajneji. Najlepša prilika v to bo v BI>isi šle,le I,a8ih 8nl in Je citiral shl«aJ J , ko ta zbor priredi vrtno veselico. Na iz okraja kopenskega, ko mu je neki namest-veselo snidenje torej prihodnjo nedeljo v ve- »«tveni podreierent rekel, da bomo sr e č n i, č e z a k a k i h 30 1 e t pridemo ti o <# ..... . . . . šole!!! Tudi dekan Kom nare je pod- /a dijaško kuhinjo izročil nam je go- . .. 1 J 1 ]»iral resolucijo in je k Laginjevi resoluciji predlagal še dodatek, da se odbor obrne ne le o dejstvu, da so bili to |K) načelstvo uvaževalo in jemalo v pretres zastopniki iz vseh rodoljubnih slo>v. Xa shod vse fttavljene predloge. Prosil je navzoče, naj je p rib i tel tudi veteran istrskih rodoljubov, iraaju 8ree za družbo in naj gledajo, da častivredni starček, najmarkantneja oseba vzbude interes hrvatskega in slovenskega ob- rned bojevniki našimi v tužni Istri: dr. Dinko činstva za potrebe njene. Zahvalil se je vsem Vitezič. Nadalje so došli prof. in drž. posl. „a skrbi in zanimanju, ki so je kazali na Vekoslav Spinči«;, posl. dr. Matko Laginja, skupščini in je zaključil isto ob veliki akla- dr. Mate in Dinko Trinajsti«-, dr. Stanger, maeiji vseh navzočih in ob klicanju: Živela dekan Kom pare in prof. Mate Mandie, knji- družba! Živel Spinčie! ževnik Car, pesnik Rihard Katalinic-Jeretov, -- sploh vse, kar ima naša Istra odličnega v . . , javnem življenju. Zjutraj je bila sv. maša. V 0SLl IZ l\ f"3.n J SK6< Skupščini je predsedoval tlružbini predsednik, * Hribarjeva pe ti n ti vaj se 11 e t- pr Veko>lav Spinčie. V svojem nago- niča. Iz Ljubljane nam pišejo : Predpoludne, voru s«* je s(»ominjal svetih zaščitnikov družbe, v soboto, so slavljencu čestitali na njegovem Po «"a-u smo se daleč daleč odmaknili od domu : podpredsednik in ravnatelj Karol njiju, ali razmere so ostale one iste kakor so Peter Kheil v imenu predsednika grofa Har- bile tedaj. Kazni činitelji so si prizadevali racha, ravnateljstva in upravnega sveta banke tedaj, r prava apostola naroda pa sta hotela v iz Zagreba v imenu generalnih zastopnikov jez;ivii naroda širiti prosveto in radi tega sta »Slavije« : g. Proeenc v imenu generalnih bila proganjana. V Rim so se pošiljale krive zastopnikov zavarovalnic, poslujočih v Ljub- tožoe proti njima, češ, da učita krivo vero, ljani ; ravnatelj Vončina z gg. Trdino in ali -i dnjič -ta vendar zmagala! Tudi danes Lahom v imenu inagistratuih uradnikov v je i^ti slučaj. Pod naslovim prosvete, šole in Ljubljani; vrhniški župan Jelovsek v imenu eerkve bi na- hoteli raznaroditi, hoteli bi. tla vrhniške občine, gg. Kol man in Zupane v postanemo tuji sužnji; a ker se branimo proti imenu kreditne banke. Na predvečer pa so temu z vjerni zakonitimi sredstvi, imenujejo združeni pevski zbori priredili Hribarju j>od- nas upornike. Ali — ne bojmo se! Delajmo oknico, a na večerje bil v »Narodnem domu« zložno za svojo šolo in za svojo vero pod za- slavnosten večer. stavo sv. Cirila in Metoda, pa tud^ mi pri- Dični naš S. Gregorčič je doposlal slav- demo do zmage! Ijencu nastopno znamenito čestitko: Prvo veliko potovanje je to, ki ga pri- cli San Marzano pravlja sedaj »Slov. planinsko društvo«, v Annunziate. H. letu svojega obstanka. Da se je kakor cilj (Dalje na četrti strani.) prvemu društvenemu potovanju izbral slovan- ————— ski jug, more vsakdo odobravati tem bolj, Delilo ZcliOffC& ko se ravno Dalmacija, Črn a gora, Hercego- ® in Bosna odlikujejo po tolikem prirod- pohištvu in tapecarij po najnižjih cenah. vina Via CHiozza št 5.1. (Sala Tcrsicore.) nem krasu kakor jeden najzanimivejših. Potovanje po morju prevladuje v potnem vsporedu, kliče za to po skupnosti, ki bi jo družila prijate- zvečer. > od 9. do 1. in od do 8. ure Prosi se 7.11 blagohoten obisk, teljska vez na ladiji. Za potovanje po morji najmemo poseben salonski parobrod, ki popelje izletnike do najlepšega, česar ni smeti prezreti o obisku slovanskega juga. Na kopnem preskrbi planinsko društvo vozove in vlake, isto priskrbi tudi že v naprej prenočišča in hrano, tako, da posamičnega izletnika ne obteži nikaka skrb in mu bo marveč le uživati ob priskrb- i ljenih udobnostih in radovati se krajev, ki ^^ mu jih pokaže vsaki dan novo obilico. 1 ^^ Stroške potovanja je odbor proraČunil vsega skupaj na 240 K in so v ta znesek vračunani vsi izdatki za vožnjo iz Trsta poče uši, po morji, po železnicah, z vozovi in pa za hrano brez pijače ter prenočišča, vstopnine, na poj ni 11 e in vodstvo ves čas potovanja tja do Zagreba, kjer se družba razitle. Izlet ob takih najnižjih stroških omogoči le zadostno število izletnikov, to je 90 in po- da se v resničnosti vsakdo prepriča. xxxxxxxxxxxxxxxx X X X X X X X X X X Prva slo?. n\m Do&ištva iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a X n n n n se nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia y (Rosario) št. 1. y (na desni strani cerkve sv. Petra). Konkurenca nemogoča, ker je blago ^ iz prve roke. ^ KXK*KXKK*KKXKKKX lemiKov, u> je ju iu po- ^ 111 J T ir: ■ življa zato odbor vsakogar, ki bi bil voljan, (j^ AluKSflllllui Jj U V 1 JlfllllZl Prra in največja tovarna poliištva vseli vrst —•i T R S T Potem je govornik podal nekoliko jh>-datkov iz družbinega delovanja v dokaz, kako 1 potrebna je ta družba. Omenjal je tudi znanega glasovitoga društva Dante Alighieri, ki šteje med svoje člene tudi italijanske državnike in visoke častnike. A «Ijega nazionale* ni dražega nego izvrševateljica namenov društva Dante Alighieri. Povedal je tudi. tla se je v minolem letu nabralo za družin* 321J00 kron, toliko torej, kol iKor še ne dosedaj. Ako )>omislimo na vse druge razne potrebe v Istri, je to velika svota. Poročilo o družbi nem delovanju v minolem letu je p reči tal tajnik Viktor Car. Iz istega posnemamo, da so družbine žveplenke Pošiljam križe Ti za jubilej. Pae križfv si imel dovolj, a zlatega ne križa — zato jaz cenim Te tembolj, to vi^a Te — ne niža. Slovenec slednji nosi križ, Ti tudi jih kaj dobi- ! Navada je med nami brati, da križe radi nam delć in križe prav težke ! A ti pa niso zlati, ki svet ta »dieijo« bnhati. Zato te pa res častim, ker zlati ne teži Te križ. da kitil bi se ž njim ! Brez ..križca" slavo Ti dobi> in sle l nesmrten zapustiš. Pozdravljen mi za jubilej, le čvrsto s križi ie naprej ! TOVARNA: Via Tesa, vogal Via Limitanea ZALOGE: Piazza Rosario št. 2 (šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 posetiti dežele južnih naših slovanskih bratov, naj se je javi »Slov, planinskemu društvu« do 20. junija. Do 3. julija je vposlati društvu 80 K predujma, ki se v račun i izletniku na dobro. Predujem zapade pa društvu v korist, ako priglašenec odstopi in ni izkazal, tla mu le neodložljiva ovira brani udeležiti se izleta. Ostalih 160 K bo vplačati društvu najkasneje do 15. avgusta. Ker je največe število izletnikov, ki se jih sprejme, 90, sve-tuje se, naj se oglasi dopošljejo čim preje, ker se na oglase, segajoče čez to število, ne • bo moči ozirati. Za slučaj, da ne pride do Sf Sf Sf Sf udeležencem v pa v do- društveno pottivanje vsem korist in veselje, narodu našemu stoj no reprezentacijo v tujini. Program potovanja : I. dan. Odhod iz Trsta ob 7. zjutraj. Vožnja ob obali Isterski v Pulj, kjer si ogledamo prvo avstrijsko vojno luko. — Obisk Malega Lošinja, najvažnejšega našega zdravilišča na jugu. II. dan. Zadar. Ogledovanje mesta. Vožnja v Šibenik. Z malim parobrodom po Prokljanskem jezeru v Skradin (Scardona) in potem k slapovom Krke. ilsir^OBUVALA!\ g PEPI KRAŠEVEC , g J pri serKvi s?. Petra (Piana Rosario pod liadsto iei») ^ ™ priporoča Bvojo | ^ bogato zalogo raznovrstnega obu- ? đ vala za gospode, gospe in otroke | M Postne nnročbe 8e izvrže v tistem dnevu. ^ 5 Odpo^iljatev je poštnine prosta. £ fl Prevzema vsako delo na debelo in drobno P m ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in * točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se priporoča Josip StantiČ Čevlj. mojster Dclencije. I)l*XAJ .'i. (B.) CMsek za vijanje stvari v »»gerski rii poročilo o proračunu /a vnanje stvari. Poročilo jemlje na znanje vedenje A vstro-Ogerske v Kitaju in izreka naši mornarici svoje priznanje. Nadalje konstatira nadaljni obstanek smeri in glavnih ciljev vnanje politike, katerih glavni faktor je tn»zveza. Naše razmerje do liusije označa poročilo kakor važno in razveseljivo popol-njenje trozveze, kar se je jnisehno pokazalo |M»v. (B.) Od oseb, ranjenih o spopadu dne .'11. t. m., sti umrli tlve osebi. Zdravniki imajo opraviti z ranjenci, katerih število še ni znano, (ieneralni kapitan je privolil, da se odpošlje bojna ladija z morna-rično pehoto. Volitve na Španjskem. MADRID 3. (B) Na volitvah v senat je bilo voljenih: 117 liberalcev, f»6 konservativcev in ostali pripadajo raznim strankam. Mej izvoljenimi je t* nadškofov in škofov, i Senat 1k> torej štel, uštevši stalne člene, 163 lif»eral<*ev, 112 konservativcev; ostali bodo | pripadniki raznih malih skupin. U staja na Kitajskem. LONDON 2. (I».) Zjutranji listi javljajo iz Pekinga : Kitajski guvernerji se pogajajo z evropskimi upravnimi organi radi predaje uprave Pekinga. Isti izražajo željo, da bi ptuji vojaki ostali tu kakor policijska četa dokler kitajske čete ne pridejo v mesto. < »lasom neke dej»eše francozke misije v zapadni Mongoliji se boje tam skorajšnjega napada. Princ Tuan in jeden njegovih sorodnikov, ki je med prvimi mongolskimi princi, tla stojita tej u sta j i na čelu. Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvč. za besedo: za večkratno insercijo pa se cena primerno zniža. Cglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč. Ta sladna kava je priznano najboljša primes bobovi kavi, jako okusna in posebne rediine vrednos* zatorej naj se zahteva povsod le KAVA DRUŽBE SV.CIRILA IN METODA V LJUBLJANI. ± M AL POtOŽE DAR.:DOM U NA ALTA R I - * " - ^ Aio C A H v. JSPIju®^ \ Cenjene gospodinje skusite da ta naša izborna sladna kava najde pot v vsako slovensko hišo. Chief-Office: 48, Brixton-Road, London, SW. fi. £hierry-ja pravo stolistno mazilo je najjače mazilo, ki ohlaži bolečine, jih hitro zdravi ter odpravi lia človeškem telesu vse prirasle izrastke. To mazilo je za hribolazce, kolesarje in jezdece neobhodno potrebno. Vdobiva se v lekarnah. Po pošti franko 2 lončka 3 K 50 stot. Eden lonček pošlje na poskušnjo s cenikom ter seznamom zalog na celem svetu proti predplačilu 1 K 80 st.: Lekarnarja A. Thierry-ja tovarna t Prepadi pri Roptco (Rohitsch-Sauerbrunn). Naj se izogiblje ponarejanj ter pazi na zgoranjo vam. znamko, ki se nahaja na lončku. Ženitna ponudba. Ra
  • ! ro evetoče trgovine v nekem glavnem mestu, tem potom seznaniti v svrho ženitve : s pri ima vel kr> pekarno in sladčičarno. Vedna zaloga vsakovrstnih tort. krokandov. konfetov, raznovrstnih sladčić v kosih in v -katljicah, finih hiš kotov, različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in drujje slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pe nuovo T. — Trst. Telefon 847. Specijalno bavljenje. za inmagaciniranje pohištva. Pakovanje vsake vrste se izvrši na najboljši način in po zmernih eeuali. Nakla-; danje in prevažanje pohištva po železnici in morju v vse kraje tu- in inozemstva kakor tudi iz hiše v hišo po celem mestu ali okolici s patentovanimi velikimi vozovi najnovejše konstrukcije. Sprejemanje posameznih kovćekov, zabojev, košev itd. za inmagaciniranje. Sprejemajo se pošiljatve vsake vrste in kamor si bodi. IV* Cene zmerne. "^Ml Neprejrorlj i ve m rež i ee. ^ v Trstu. Piazza Negozianti St 1 w I lOfc U* priporoča slavnemu občinstu svoje nepregorljive mrežice irettine) „Meteor" in vse drufrp priprave za plinovo luč ,Auer." Kavarne. Anton Šorli priporoča svoji kavarn »Commercio« in »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki. Ojrlje i n drva. Muha Josip v ulici :lei Torro, 12 priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga. koka. trdega lesa itd. Svoji k svojim ! Pohištvo. Prva ^Invan^kn lxdek>valnic" in 211 II Vd OlUVDIlOlVa Joga zaznovrstnega p<»hi-tva lastnega izdelka Sprejemam naročbe po načrtu. I»eIo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na dežt-li v smislu gesla „svoji k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 12 dogovoru. Za pristnost se jainei. Kje? pove iz prijaznosti uprava našega lista. Važno oznanilo! Podpisani smatra si v dolžnost javiti, da se VINA iz VISA. KASTELOV pri SPLITU, ISTRE in BELA VINA iz VISA, ki se prodajajo v njegovi zalogi, analizovana in stavljena pod stalno kontrolo zavoda za kemično analizovanje, ovlaačenega od c. kr. avstrijskega ministerstva. Zato se stavlja na vse sod« in boteljke kontrolna in garancijska znamka Št. 137. To določbo je izdalo visoko c. kr. notranje ministarstvo radi pregostega kvarjanja vina. ki stavlja v resno nevarnost ljudstvo. K*-dor si torej vkupi vino v moji zalogi, ja gotov, da sc v njem ne nahaja drugih snovij, nego dn je vino čisto in naravno, da se sme z mirno vestjt dajati bolnikom in konvalescentom, ker analizacijski savod stavlja pod svoje varstvo samo ona vina, ki •o čista in imajo vso potrebno vsebino, ki jo moraj« Imt-ti najfinejša vina. CENE: Istrski teran.....liter po 32 novč, Vino iz Kažtelov pri Splitu „ 34 „ Fino vino iz Visa ... „ 34 „ Vino Opollo ..... „ 38 „ Belo vino iz Visa ... „ 40 „ Zahtevajte vselej jamstveno znamko. Josip Tami ulica Legna št. 6 (Dvorišča^ A. BUCHBINDER Trst. — Via Kiborgo 'iT. — Trst. Zaloga raebljev. koveekov, ]>ot 111li torb [»o cenah. 0 do za dečke od gl. 4.f>o do 12, suknene jope v velikem izboru od gld- 3 do S, suknene hlače od gld 1.80 do 4, volnene goldinarjev 4.f><) do 9. Velik izbor površnih • sukenj v modernih barvah od gl najnižjih cenah. Hlaće od inoleškina (alodjeva koza) za delavce, izgotovljene v lastni predilnici na roko v Kormiuu od gld. 1.30 do '1. Lastna posebnost: črtane močne srajce za delavce gld. 1.20. Velika zaloga snovij za moške na meter ali tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovijo z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24 urah. Prodaja vina „Ai Maestri" v ulici Valdirivo Št v. 7. < >d danes naprej se prodaje istrski teran po 32 nvč., za na doni po 30 nvč. liter. Rebula iz Brd po 32 nvč. liter. Vinski ocet po 12 nvč. liter. Mrzle jedi v velikem izboru vedno pripravljene. Pivo I. vrste po 20 nvč. liter. Na debelo po zelo ugodnih cenah. pristave v Kočah vdobiva vsak dan Albert Brosch Trst. — Via S. Antoiiio 5. — Trst. —■ Kolnhar in izdelovalec kap Odlikovan na razstavi v Trstu 1 882. Velika zaloga kožuliovine in kap za oi-I vilne in vojaške osebe. Izvršuje poprave z vso točnostjo in skrl»jo ter shranjuje vse kožuhovine in ol»leke za zimo z jamstvom proti molem in ognju. Jfabirajte že rabljene poštne znamke TtT* magate ubogim dečkom pri vzgoji za duhovski stan. Lepe nabožne spominke, zlasti križevniike iožuc \cncc. Bvetinjice sv. Antona in praškega Jezu-ka di.'»it^ za marke. — Pisati in poslati je pi-arni _licti^h-..i- v Breg ene 'PrHarelsko). Restaurant SILBEREGG Via Ghega št. 9 A. ■l najugodnejša gostilna ■■ plzensko pivo silberegg po 24 novč. liter. Namizna vina in v buteljkah zajamemo pristna Izvrstna italijanska in nemška kuhinja. Kosila in večerje od 20. nov«", više. Pivo v buteljkah iz zaloge SILBEREGG (G. E. POHLV), -J0- Via Zovenzoni št. 2. Tam se nahajajo tuui najpristnejša vina: opollo, istrsko črno iu helo. Nova mlekarna sveže mleko, smetano in stolčeno smetano. Ulica S-. Giovanni St. 3 v Trstu. Matplir Ivan v Irrtt" 1Wl Picco,ttšt ITIdlCMU I Veli I 1. si časti naznaniti, da je otvoril prodajalnico izgotovljenili oblek za gospoile in dečke. Sprejema naročbe po meri, katere izvršuje po najnovejši modi in elegantno. llo. naznanja slavnemu občinstvu, da je odprl svojo lastno delavnico za popravljanje ur vseh vrst, bodisi žepnih najfinejših kakor tudi velikih stenskih ; obljnbuje, da si bo prizadeval zadovoljiti vsakogar, koji bi mu blagovolil dati dela, za kojega izvršitev tudi jamči. Za mnogobrojno podporo se udano priporoča. KKK*XKXXKXKXXXKK Najbolja prevlaka za podove je Fernolendtov bliščeči lak ^ 4. -t-^ za podove v četero nijansali za mehak les, ki pokrije vsako prejšno prevlako, se ne prilepi, se ga lahko opere in e trpežen. Za 10 O m. zadostuje 1 kg po 2 kroni v plehasti škatlji. Ces. in kralj. priviligirana tovarna kemičnih izdelkov ST. FERNOLENDT Zaloga : Dunaj, I Schulerstrasse štv. 21 Ustanovljena 1832. Razpošilja se tudi po poštnem povzetju. Nadaljne specijalitete: pisalna in kopirna črnila nepremočljive masti za usnje, patentovano sredstvo za ohranjevanje podplatov „Vaudol". Kovinska čistilno zmes, srebrne in zlate čistilna mila, laki za usnje in bronasti lak kakor tudi vsega sveta najbolje teščtlo (biks) Cenik pošljem brezplačno poitnine prosto kkkkkkkkkkkkkkkk