PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. Destala ì gruppo Cena 150 lir Leto XXXI. Št. 284 (9286) TRST, sobota, 6. decembra 1975 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. KMALU ZAČETEK POGAJANJ ZA NOVO DELOVNO POGODBO KOVINARJEV ZAGOTOVITEV DELOVNEGA MESTA OSNOVNA ZAHTEVA SINDIKATOV Delovna pogodba zanima ne perspektive za rešitev milijon petsto tisoč tovarne avtomobilov delavcev - Ugod-Leyland - Innocenti RIM, 5. — Tajništvo sindikalne federacije je sporočilo, da se bodo pogajanja za obnovitev delovne pogodbe kovinarjev začela 18. decembra na sedežu Confindustrie v Rimu. To bo najvažnejše soočenje med sindikalno organizacijo in delodajalci v okviru sindikalnih bojev za nove delovne pogodbe, se pravi za nove razmere na delovnem mestu, za večjo oblast delavcev v tovarni, za delavsko soodločanje pri naložbah in preureditvi proizvodnje. Delovna pogodba kovinarjev zanima milijon 500 tisoč delavcev, ki so zaposleni v zasebnih industrijskih podjetjih in v podjetjih zdržavno udeležbo. Pogajanja se bodo najorej zače--------------------- . , . la s predstavniki «Finmeccanica.., ki, Preureditev proizvodnje saj grozi združuje veliko industrijo, zatem z nevarnost, da bodo hoteli delodajal-Intersindom, ki združuje kovinarska podjetja z državno udeležbo in končno z Zvezo malih industrijskih podjetij. Sindikalne organizacije se zavedajo, da pogajanja ne bodo lahka. Gospodarski položaj v državi, kakor tudi velika kriza v industrijski proizvodnji, kjer stalno odpuščajo delavce z dela, niso najboljša podlaga za miren potek pogajanj. In prav zato so sindikalne organizacije sestavile takšno platformo delovne pogodbe, ki se nanaša predvsem na zahteve, ki naj omogočijo sindikatu večje nadzorstvo na najrazličnejših ravneh v tovarni zlasti sedaj, ko se pripravljajo na preobrazbo industrijske proizvodnje. Sindikalne organizacije želijo zagotoviti delavcem zaposlitev tudi v prehodnem obdobju ci vse breme preureditve zvrniti na delavska ramena. Na to nevarnost je opozoril včeraj v Milanu tajnik CGIL Lama, ki je dejal, da če ne bodo sprejeti pravočasni ukrepi, bo prihodnje leto izgubilo delo najmanj 400.000 delavcev. Zato so sindikalne zahteve v novi delovni pogodbi zelo točne. Delavci so sklenili ,da od teh zahtev ne bodo odstopili. Gre predvsem za nadzorstvo, delavcev nad investicijskimi programi, lokacijami, nad morebitnimi posledicami za zaposlitev ob preureditvi proizvodnje, za nadzorovanje kvalifikacije in usmeritve delavcev v nove proizvodne veje, da se jim zagotovijo primerni delovni pogoji. Sindikati zahtevajo poleg drugega zmanjšanje delovnega urnika, zlasti na Jugu, kjer je NA SREDOZEMSKEM OTOKU BO OSTAL DVA DNI Predsednik Leone prispel na Multo Italijanskega predsednika spremlja zunanji minister Rumor - Soglasje o vseh obravnavanih vprašanjih LA VALLETTA. 5. — Italijanski predsednik Giovanni Leone je v spremstvu zunanjega ministra Humorja dopotoval na uradni obisk nà Malto, kjer bo ostal dva dni. Italijansko delegacijo je na letališču v La Valletti dočakal malteški predsednik Mamo. Sprejem je bil zelo prisrčen, v svojem pozdravnem govoru je zato predsednik Leone omenil tesno povezavo med obema državama ter vero obeh ljudstev v mir in v miroljubni razvoj človeštva. Soglasje med Malto in Italijo je izšlo tudi iz prvih pogovorov med italijansko in malteško delegacijo. Obravnavali so predvsem vprašanje varnosti v Sredozemlju, Bližnji vzhod ter odnose Malte z EGS in še zlasti z Italijo. Jutri bosta zunanji minister Rumor in predsednik malteške vlade Dom Mintoff ta vprašanja še poglobila. Kar zadeva varnost na Sredozemlju sta stališči Italije in Malte popolnoma enaki. Obe državi upata, da se bodo odnosi med državami podpisnicami helsinške deklaracije in državami, ki je niso podpisale, še okrepili. Italija priznava Malti pomembno posredovalno vlogo v tem oziru. V zvezi z Bližnjim vzhodom pa sta obe državi zainteresirani, da se na tistem področju vzpostavi trajen mir. Zato je Italija ponovno poudarila potrebo, da se Izraelci umaknejo z vseh zasedenih arabskih o-zemelj m da se zagotovi varnost in obstoj vseh držav na Bližnjem vzhodu. Poleg tega je treba zagotoviti tudi spoštovanje pravic palestinskega ljudstva. V odnosih Malte z Evropsko gospodarsko skupnostjo niso zabeležili bistvenih novosti. Italija podpira malteške zahteve, še zlasti tiste, ki zadevajo večjo gospodarsko pomoč o-toku in malteški vodTelji so s tem v zvezi izrekli Italijanom priznanje, poudarili pa so, da bi na tem področju bilo še marsikaj za storiti. Pred kosilom sta si predsednik Leone in zunanji minister Rumor, na čelu italijanske delegacije ogledala predstavo folklorne skupine, ki je bila v gledališču Manoel, enemu najstarejših evropskih gledališč. Predsedmk Leone je ugotovil, dà je poslopje zelo podobno gledališču San Carlo v Neaplju. Italijansko - malteški pogovori se bodo nadaljevali in zaključili jutri. treba zaposliti čimveč delovne sile, zaradi velike brezposelnosti in povišanje plače za 30.000 lir mesečno za vse delavce. Pri tem zahtevajo tudi vključitev do sedaj dozorelih točk draginjske doklade v osnovno plačo in preureditev enotnih minimalnih plač posameznih delovnih kategorij. Po vseh znakih sodeč se zdi, da se bo boj delavcev in sindikatov za ohranitev delovnih mest 4.500 delavcem tovarne avtomobilov «Leyland-Innocenti» ugodno končal. Pogajanja med sindikati in vlado ter vlado in dosedanjimi lastniki tovarne so v polnem teku. Minister za delo To-ros je danes sporočil, da se bo najkasneje v sredo, skupno z ministrom za industrijo Donat Cattinom, sestal s predstavniki sindikalne federacije kovinarjev. Med tem časom pa se bodo ponovno sestali strokovnjaki Fiata in Innocentija, da poglobijo razna vprašanja povezana z morebitno vključitvijo tovarne v skupino Fiat. Zato je napovedan tudi sestanek med vlado in predstavniki Fiat in Innocenti. Minister za delo Toros pa se je danes sestal s pooblaščenim upraviteljem Leyland - Innocenti in z njim razpravljal o prehodu lastnine tovarniških naprav. Minister Toros je danes izjavil časnikarjem, da bodo poskrbeli, da delavci te tovarne ne bodo ostali na cesti. Kot je znano so ti delavci v dopolnilni blagajni. Sindikalne organizacije elektrikarjev pa sporočajo, da so formalno načele postopek za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe za 125.000 delavcev. Nova delovna pogodba naj bi veljala tri leta in predvideva 22 tisoč lir povišanja plače na mesec za vse delavce ter še nekatere druge zahteve, ki se nanašajo na ureditev starostne doklade in minimalnih plač na raznih delovnih področjih. Prav tako zahtevajo določitev 40 ur dela ha teden. Nova delovna pogodba naj bi odpravila tudi prevelike razlike, ki danes obstajajo med raznimi delavskimi kategorijami ter zagotovila delavcem boljše delovne pogoje. Elektrikarji tudi zahtevajo, naj bi ustanova ENEL prevzela glavno breme in odgovornost pri gradnji električnih central in obveznosti, da bo ENEL vzpostavila boljše odnose z deželnimi in krajevnimi upravami v pogledu decentralizacije električnega omrežja. TERORISTI V AMSTERDAMU Italijanski predsednik Leone Minister De Mita prispel na Madžarsko BUDIMPEŠTA, 5. — Danes je prispel v madžarsko glavno mesto italijanski minister za zunanjo trgovino De Mita, ki bo ostal v Budimpešti do torka. De Mita se bo pogovarjal s svojim madžarskim kolegom Birojem o dvostranskih trgovinskih odnosih, še zlasti kar zadeva uvoz mesa iz Madžarske, politiko industrijskega in tehničnega sodelovanja med obema državama Dramatičen prizor iz indonezijskega konzulata v Amsterdamu: talec z obvezo na očeh in zanko okrog vratu na balkonu diplomatskega predstavništva. Poročilo na zadnji strani. PREDSTAVNIKI KOROŠKIH SLOVENCEV PRI PRAVOSODNEM MINISTRU Na Dunaju pogovori o uporabi slovenskega jezika v sodstvu Kritične izjave slovenskih zastopnikov ob koncu pogovora z ministrom Rrodo DUNAJ, 5. — Zastopniki koroških ibi bilo rešeno tudi splošno vpraša-Slovencev so se danes pogovarjali ! nje uporabe manjšinskega jezika, z avstrijskim pravosodnim ministrom To je po besedah dr. Pahra vzrok. Brodo o uporabi slovenščine v sodstvu. V dveurnem pogovoru so poleg ministra sodelovah dr. Zwitter in dr. Apovnik kot predstavnika Zveze slovenskih organizacij na Koroškem ter dr. Grlic in Warasch kot predstavnika Narodnega sveta koroških Slovencev in zastopniki zvez da je zdaj izostal politični razgovoi o uporabi slovenščine v sodstvu. Člani delegacije koroških Slovencev so po današnjem sestanku izrazili mnenje, da novi pogovor z ministrom Brodo — tako kot prejšnji in kot mnogi drugi pogovori predstavnikov slovenske manjšine nega pravosodnega ministrstva in | in avstrijske vlade — ni prinesel urada zveznega kanclerja. Dogovorili so se za izdajo pravnega besednjaka in za tečaj slovenščine za sodnike in sodno osebje na Koroškem. Ta tečaj naj bi bil prostovoljen in naj bi se organiziral za območje celovškega deželnega sodišča. Minister Broda je na današnjem sestanku, kot poroča Tanjug, zavrnil vsak pogovor o političnih posledicah, ki bi izšle iz osnutka zakona o uporabi slovenščine v sodstvu, ki sta ga razložili osrednji organizaciji koroških Slovencev. Pač pa je minister Broda obljubil pismeni odgovor na strokovna vprašanja iz o-snutka zakona. Predstavnik urada zveznega kanclerja dr. Pahr je na sestanku izjavil, da pripravljajo poseben zakon, ki bi uredil vprašanja vseh manjšin — slovenske, hrvatske, madžarske in češke. V okviru tega zakona naj bistvenega napredka. Pogovori se «vrtijo v krogu». Predstavniki koroških Slovencev so izjavili: «Želimo, da vse manjšine v Avstriji dobijo čimveč pravic, predvsem pa zahtevamo čim hitrejše in popolno izvajanje 7. člena državne pogodbe, ki na poseben način zagotavlja pravice in določa položaj koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov v Avstriji.» Proces zaradi poSiola na politehniki ATENE, 5. — Včeraj so začeli podajati svoje izjave bivši grški diktator Georgios Papadopulos, general Joannides in ostali obtoženci na procesu, ki so ga grške sodne oblasti uvedle zaradi tragičnih do- ifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitrrfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiriiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiuiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiHii POMEMBNA POLITIČNA UVELJAVITEV ORGANIZACIJE ZA OSVOBODITEV PALESTINE Tudi Palestinci prisotni na razpravi VS o vdoru izraelskih letal v Libanon Ostre reakcije v Izraelu - Generalna skupščina OZN izglasovala resolucijo, ki obsoja Izrael zaradi še trajajoče zasedbe arabskega ozemlja - Rabin ponovno zavrnil sleherno pogajanje s Palestinci godkov na atenski politehniki, kjer je izgubilo življenje 31 ljudi. Joannides, ki je bil v novembru predlani hačelnik vojaške policije, je izjavil, da so mu višje oblasti ukazale, naj pošlje 'pred politehniko tanke, kar naj bi po njihovem mnenju preprečilo pravcat pokol. Bivši general je še izjavil, da je eden od tankov razbil vhodna vrata v šolo, kjer je bilo okoli 5.000 študentov, da bi jih prisilili ,naj zapustijo poslopje. «Hoteli smo preprečiti pokol — jé dejal Joannides — toda dogodki so se potem odvijali čisto drugače kot smo si zamišljali in na koncu nam ni preostalo drugega kot uporabiti tanke.» Major Lambros 'Costantolos, ki je upravljal prvi tank, je izjavil, da ni res, kar trdi 'obtožnica, da so bili tedaj na vhodnih vratih nekateri študenti. Nazadnje je pričal še Papadopu-losov brat Charalambos, ki je bil tedaj generalni tajnik na ministrstvu za obrambo. Dejal je, da ni vedel za sklep visokih vojaških poveljnikov, da se uporabijo tanki pri napadu na politehniko. V prihodnjih dneh bo pričal bivši diktator Papadopulos. NEW YORK, 5. — Varnostni svet svetovne organizacije je včeraj pozno ponoči sklenil povabiti PLO, Organizacijo za osvoboditev Palestine, na današnjo razpravo v okviru VS o zadnjem izraelskem vdoru v libanonski zračni prostor. Gre za peto protiizraelsko odločitev v zadnjem mesecu dni. Prve tri so izglasovali v začetku novembra, ko je skupščina z veliko večino odobrila dve resoluciji v prid Palestincem in tretjo, ki obsoja sionizem ter ga v bistvu enači z rasizmom. Četrto so odobrili v nedeljo, ko so podaljšali mandat mirovnim silam svetovne organizacije na Golanu in obenem sklenili organizirati 12. januarja razpravo o bližnjevzhodnem vprašanju, na katero so povabili tudi Organizacijo za osvoboditev Palestine. Ne da bi čakali na 12. januar se | bodo Palestinci tako lahko udeležili že razprave v okviru varnostnega sveta o zadnjem izraelskem letalskem vdoru na libanonsko ozemlje, ki je terjal po zadnjih podatkih kar 113 mrtvih. Danes zvečer pa je generalna skupščina odobrila resolucijo, ki so jo predložile nekatere neuvrščene države in ki obsoja Izraelce zaradi njihovih napadov na libanonsko o- ....inimiii............................................ ZASEDANJE CENTRALNEGA KOMITEJA P SPI Vsedržavni kongres prihodnjega aprila Tanassijeva večina je bila hudo poražena Po volitvah 15. junija je mnogo članov zapustilo stranko RIM, 5. — Zasedanje centralnega komiteja PSDI se je danes končalo z izglasovanjem zaključnega dokumenta, ki ga je sestavila posebna komisija. Dokument so glasovali v treh delih. Prvi del, ki se nanaša na odobritev sporočila političnega tajnika stranke Tanassija, je bil o-dobren ž večino glasov navzočih članov centralnega komiteja. Za poročilo je glasovalo 48 članov, 30 jih je glasovalo proti, 10 članov se je vzdržalo glasovanja, 18 članov pa ni bilo navzočih. V bistvu je bil Ta-nassi s tem glasovanjem hudo poražen, saj je od 106 članov central- poročilo samo 48. Ostala dva dela resolucije pa so navzoči soglasno odobrili. Pred glasovanjem resolucije je Tanassi povzel diskusijo in odgovoril na razne posege. V bistvu je potrdil vsebino svojega poročila in s tem tudi dosedanjo politiko tajništva po volitvah 15. junija, ki so jo mnogi drugi prvaki socialdemokratske stranke ostro grajali. Potrdil je tudi svoj antikomunizem in popolno zaporo do komunistične partije. Od vidnih voditeljev PSDI je Tanassija najbolj odkrito podprl predsednik poslanske skupine Cariglia, medtem njegovo I ko so bili proti njemu Saragat, Mat- nega komiteja glasovalo za ^ m ^ likeenkiVide°trerial io “jih veTh DANES\ Delodajalci so sporočili sindikalni federaciji kovinarjev, d^ se bodo pogajanja za odobritev delovne pogodbe začela 18. decembra na sedežu Confindustrie v R'mu. Kovinarji zahtevajo povišanje plače za 30.000 lir mesečno za vse delavce. Glavne zahteve kovinarjev pa se nanašajo predvsem na nadzorovanje, oziroma soodločanje delavcev pri preureditvi proizvodnje v kovinarskih podjetjih in s tem v zvezi nadzorstvo nad naložbami in premeščanjem delavcev z enega na drugo delovno mesto. S:n-dikalna federacija kovinarjev hoče 7. vsemi sredstvi preprečiti, da bi se preureditev proizvodnje v industriji sprevrgla v velike odpuste z dela prav sedaj, ko je že 800.000 delavcev v dopolnil- ni ni blagajni in milijon 200.000 brezposelnih. Delegacija koroških Slovencev se je na Dunaju pogovarjala z avstrijskim ministrom Brodo o u-porabi slovenščine na avstrijskih sodiščih. Ob koncu so slovenski predstavniki izjavili, da iz pogovorov ni izšlo nič novega ter zahtevali dosledno izvajanje čl. 7 avstrijske državne pogodbe. Varnostni svet svetovne organizacije je sklenil povabiti Organizacijo za osvobod tev Palestine na razpravo o zadnjem izrael- ralna skupščina OZN odobrila resolucijo, v kateri obsoja Izrael zaradi napada na palestinska taborišča tor ga ponovno poziva naj se Umakne z vseh zasedemh a-rabskih ozemelj. Izraelski delegat se, seje varnostnega sveta in zasedanja generalne skupščine iz protesta ni udeležil, medtem ko je ameriški predstavnik ostro kri-tizh J sklep varnostnega sveta. Italijanski predsedn:k Leone je v spremstvu zunanjega ministra Rumorja dopotoval na dvodnevni ob sk na Malto. Med prvimi ita-lijansko-malteškiml nooovori so ugotovil' da so pootod obeh držav na obravnavana vprašanja enaki. teotti, Orlandi, Preti, Nicolazi itd. Povedati je treba, da Orlandi in Saragat nista bila navzoča ob glasovanju dokumenta, sta pa v svojih posegih odkrito grajala politiko tajništva. Glasovanje o resoluciji jasno izraža razkol v socialdemokratskem vodstvu. Obenem pa se iz tega položaja poraja nova večina v notranjosti stranke, ki bo imela zelo važno besedo na prihodnjem strankinem kongresu aprila leta 1976. Pa leg tega ima izid glasovanja o zaključnem dokumentu izrazito politični pomen tudi izven stranke, saj se je stara večina, ki se je zbrala okrog Tanassija, zrušila, pojavlja pa se nova večina usmerjena bolj na levo, ki zagovarja bolj odprto politiko do ostalih levih sil v državi. Razumljivo je, da se bodo stališča med nasprotujočimi si strujami v stranki v predkongresnem obdobju še bolj zaostrila. Zato pričakujejo, da bo tudi socialdemokratski kongres, ki bo takoj za socialistk' im in demokrščanskim, odločujočega pomena za razvoj ali nazadovanje stranke. Sicer ga je treba omeniti, da je po 15. juniju precejšnje število krajevnih voditeljev zapustilo stranko in se pridružilo na krajevni ravni socialistom in komu-! nistom pri upravljanju občin, pokrajin in dežel. Poleg tega se je večji del od njih pridružil gibanju MUIS, ki je zelo blizu socialistični stranki, drugi pa so vstopili v i PSL zemlje. Današnjega zasedanja se i-zraelska delegacija ni udeležila v znamenje protesta proti povabilu, ki so ga Palestinci dobili, da se udeležijo razprave v varnostnem svetu. Resolucija obsoja tudi še vedno trajajočo zasedbo arabskega ozemlja, kar je očitna kršitev listine Združenih narodov. Zanjo je glasovalo 84 članov, proti pa je bilo 17 držav, vzdržalo pa se jih je 27. Resolucija OZN zahteva od vseh držav, naj ne pošiljajo orožja Izraelu, dokler bo slednja država vztrajala pri zanikanju neodtujljivih nacionalnih pravic palestinskemu ljudstvu. Poleg tega zahteva resolucija od varnostnega sveta, naj čimprej začne izvajati vse resolucije OZN, katerih namen je uresničiti trajen in pravičen mir na Bližnjem vzhodu. Sklep varnostnega sveta, da povabi Organizacijo za osvoboditev Palestine na sejo sveta so odobrili z 9 glasovi proti 3. Proti so glasovale ZDA, Velika Britanija in Kostarika, vzdržale pa so se Francija, Italija in Japonska. Po odobritvi resolucije je palestinski predstavnik sedel med predstavnike Libanona in Egipta, ki sicer nista člana varnostnega sveta, ki pa sta bila povabljena, ker sta državi, ki ju položaj na Bližnjem vzhodu neposredno zadeva. Pred tem je ameriški delegat Moynihan izjavil, da je odločno proti povabilu palestinske organizacije, ker to po njegovem mnenju ovira potek pogajanj o Bližnjem vzhodu in je v nasprotju z dosedanjim postopkom. ZDA ne morejo pristati na to, da se praksa spremeni samo zato, da bi «Palestincem dali večjo vlogo, kot jo i-majo drugi opazovalci pri OZN in kot jo imajo predstavniki drugih osvobodilnih gibanj». Odločitev varnostnega sveta svetovne organizacije je v Izraelu povzročila dokajšnje negodovanje, kot je bilo tudi pričakovati. Izraelski listi po večini obsojajo vlado, ki se je odločila za napad proti palestinskim taboriščem prav v trenutku, ko svetovna javnost ni naklonjena Izraelu. Predsednik izraelske vlade Rabin je v svojem zadnjem intervjuju odločno poudaril, da se njegova vlada ne bo nikoli pogajala ne samo s PLO, temveč niti z nobeno drugo palestinsko organizacijo, ker bi to pomenilo pristati na ustanovitev tretje države med Izraelom in Jordanijo. Edini namen te države pa bi bil uničiti Izrael. Izraelci so doslej vedno odklanjali neposredna pogajanja s Palestin- ci, njihovo stališče pa je bilo ved-, alarm pa je bil odveč, ker Izraelci no dokaj megleno. To je. torej prvič, | tokrat niso imeli agresivnih name-da je Rabin odločno in nedvoumno — ^ -- odklonil sleherni stik s katerokoli palestinsko organizacijo. V nadaljevanju svojega intervjuja je Rabin napadel tudi Američane, ki bi po njegovem mnenju morali poseči že v nedeljo, ko je varnostni svet podaljšal mandat «modrim čeladam» na Golanu in obenem skleni! povabiti Palestince na razpravo o bližnjevzhodnem vprašanju 12. januarja. Američani bi takrat morali, po Rabinovem mnenju, postaviti svoj veto, nakar bi Sirci po vsej verjetnosti odstopili od svoje zahteve po prisotnosti Palestincev in bi privolili v podaljšanje mandati brez protizahtev. V tem vzdušju so danes izraelska letala ponovno večkrat preletela libanonsko ozemlje. Zjutraj so v Bejrutu zazvenele opozorilne sirene, nov. Po vsej verjetnosti je šlo za demonstrativno dejanje, ker so letala preletela taborišči Bedaui in Nar El Bared, ki so ju bombardi rali v torek. Egiptovski tednik «Akbar El Jom» piše v svoji zadnji številki, da bo ameriški predsednik Ford prihodnjega marca obiskal Egipt. Članek je napisal Ali Amin, ki trdi, da bo med svojim potovanjem po Bližnjem vzhodu Ford obiskal še Saudsko Arabijo, Izrael in Iran. RIM, 5. — Včerajšnja stavka u-službencev letalskih družb je para-liziral^ skoraj ves civilni letalski promet v Italiji. Uslužbenci, ki zahtevajo obnovitev delovne pogodbe, so napovedali, da bodo ponovno stavkali dva dni 15. in 16. decembra. Kanekr ZRN Schmidt v začetku 1976 obiščo Veliko Britanijo LONDON, 5. — Zahodnonemški kancler Helmut Schmidt bo v začet-i ku prihodnjega leta obiskal Veliko i Britanijo. Tako so danes uradno j sporočili v Londonu, kjer so tudi poudarili, da bodo prvi meseci prihodnjega leta doba zelo intenzivne | dejavnosti za britansko diplomacijo, j ki bo imela tedaj v gosteh tudi francoskega predsednika Giscarda D E-stainga. V londonskih krogih poudarjajo, da spada skorajšnji Schmidtov o-bisk v okvir periodičnih srečanj med državniki VB. in ZRN. Politični komentatorji pa so vsekakor mnenja, da bo glavni predmet pogovorov spor med Veliko Britanijo in ostalimi članicami Evropske gospodarske skupnosti o vprašanju energije. Kancler Schmidt se je med rimsk.m «vrhom» najostreje postavil po robu britanski zahtevi, da bi bil London avtonomno zastopan na konferenci «Sever - Jug», ki se bo začela v kratkem v Parizu in kjer bo razprava o energetskem vprašanju ter o problematiki surovin na splošno. Ceausescu sprejel Carilla BUKAREŠTA, 5. — Tajnik španske komunistične partije Santiago Carillo, ki je prispel včeraj v Bukarešto na prijateljski obisk, se je sestal z voditeljem romunske komunistične partije Ceausescom. Po poročanju romunske časopisne agencije «Agerpres» sta Carillo in Ceausescu preučila sedanji mednarodni položaj ter problematiko komunističnega in delavskega gibanja. nillllllllllllllllIluililllllillllliilllllllllllliliilillilillliliillllliillliuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||||||||||UI|||||||,„llll|||| Predsednik Ford v Indoneziji gggs c - > ; - - lil 111 i ll! . mak a p| $*||i DŽAKARTA, 5. — Ameriški pred-sednik Ford je prispel na kratki lil obisk v Indonezijo ob zaključku svojega obiska v Pekingu. Na letahšču Ul ga je dočakal indonezijski predsed-nik Suharto, s katerim bo šef Bele hiše imel dveumi pogovor. Jutri bo Ford z ameriško delegacijo odpotoval v Washington, na poti pa so še ustavil na Filipinih. Med potovanjem iz Pekinga v Džakarto je neki ameriški visoki funkcionar (gre za definicijo, s katero ameriški časnikarji označujejo zunanjega ministra Kissingerja, ko ne daja uradnih izjav) izjavil, da je predsednik Ford zelo zadovoljen z uspehom svojih pogovorov s kitajskimi voditelji, čeprav iz teh pogovorov ni izšlo nič izrednega in niso pripomogli k odpravi različnih stališč Kitajske in ZDA do vprašanja popuščanja napetosti. S tem v zvezi je dodal, da so Kitajci skušali prepričati Američane, naj opustijo politiko popuščanja napetosti s Sovjetsko zvezo in naj obnovijo hladno vojno. Iz teh izjav kaže. da je Ford prepričan, da Kitajci ne bodo ovirali a-meriških prizadevanj, da utrdijo ali vsaj ohranijo politični položaj na Filipinih, v Japonski, Tajski in splošno na azijskem jugovzhodu. Prevladuje torej mnenje, da ostajajo še vedno velike ovire na poti k popolni normalizaciji kitajsko-ameriških odnosov, da pa ostaja še vedno veljavna šanghajska deklaracija, ki so jo dosegli ob obisku predsednika Ni-xona na Kitajskem leta 1972. Kar zadeva Fordov obisk v Indoneziji pa je šef Bele hiše zagotovil Subartu, da je za ZDA vse področje jugovzhodne Azije izredno pomembno ter je dodal, da Američani spoštujejo politiko neuvrščenosti Indonezije ter da zelo cenijo prispevek Džakarte k utrditvi miru iNa sliki: Ford in Suharto na le-tališču ob prihodu ameriškega predsednika v Džakarto.) TRŽAŠKI DNEVNIK STAVKA DIJAKOV IN ZASEDBA ŠOLE Boj za samostojnost in razvoj slovenske strokovne šole v Trstu Zahteve dijakov so zahteve vse slovenske narodnostne skupnosti ■ Dovolj je neizpolnjenih obljub ■ Tudi dijaki zavoda «Galvani» so zasedli šolo VČERAJ NA DEŽELNI UPRAVI Dijaki slovenske strokovne šole : borniku za šolstvo Bordonu, kate-za obrt in industrijo so na svojem rega je obvestila o zasedbi šole v zborovanju v četrtek sklenili, da bo-1 Miljah in mu obrazložila zahteve do stavkali za nedoločen čas, vče- dijakov. Dijaki zahtevajo, da se šo- raj na skupnem zborovanju z italijanskimi dijaki zadova «Galvani» pa so še sklenili, da bodo tudi zasedli šolo (Ul. Matteotti 14). Dijaki šolskega zavoda «Galvani» so zasedli že včeraj osrednjo šolo v Ul. Lazzaretto vecchio in sekcijo za kemijske analitike v Miljah. Pri zasedbi glavnega sedeža šole so včeraj sodelovali tudi dijaki slovenske strokovne šole. Da je prišlo do take solidarnosti in skupnega nastopa slovenskih in italijanskih dijakov teh šol, ni nič novega, saj so že nastopali skupno, ko je šlo za ohranitev italijanske in slovenske šole. Dijaki slovenske strokovne šole pozivajo dijake in profesorje vseh drugih slovenskih šol. Sindikat slovenske šole, organizacije in ustanove ter demokratične stranke, da jih podprejo v njihovem boju. Pričakujemo, da se bodo vsi odzvali temu pozivu, dijakom in profesorjem pa gredo izrazi naše trdne solidarnosti in želje, da bi dosegli kar zahtevajo, saj se ta zahteva ponavlja že nekaj let, toda vedno naleti pri pristojnih oblasteh na gluha ušesa in prezir. Dijaki slovenske strokovne šole za obrt in industrijo zahtevajo: Avtonomijo slovenskega strokovnega zavoda ter nadaljevalni dveletni tečaj za orodne mehanike. Mera potrpežljivosti in čakanja na uresničitev obljub je polna. Ta šola, ki je bila ustanovljena leta 1970, na podlagi reciprocitete, spada še vedno pod italijansko šolo «Galvani», nima svojega ravnateljstva, ni avtonomna, z njo ravnajo kot «svinja z mehom». Zdaj so na šoli trije tečaji: za šivilje (zadnji letnik), za mehanike, za monterje in popravljavce radijskih in televizijskih sprejemnikov. Prav gotovo bi se naglo razvijala in nudila slovenski mladini možnost usposabljanja za poklicno delo, če bi bila avtonomna, če bi imela dovolj učil in pripomočkov ter ustrezno število kvalificiranega učnega osebja. To je resno vprašanje, ki se ne tiče samo prizadetih dijakov ter njihovih staršev in profesorjev, ampak vse naše narodnostne skupnosti. Je pa obenem tudi vprašanje demokracije in spoštovanja pravic naše narodnostne skupnosti in njene zaščite, glede katere smo slišali tako lepe besede ob podpisu sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. Včeraj dopoldne je delegacija italijanskih dijakov zavoda «Galvani» bila pri miljskem podžupanu in od- ia premesti iz Milj v Trst, ker so skoraj vsi dijaki iz tržaške občine. Poleg tega pa se pritožujejo zaradi pomanjkanja prostorov, strojev in materiala ter sploh delovanja laboratorija. Podžupan je odgovoril, da se milj-ska občina že dve leti zavzema pri pristojnih oblasteh za preselitev šole v Trst, toda zaman, in da je pripravljena prevzeti zadevne stroške. Občinski odbor, ki se je nato sestal, je sklenil, da bo takoj zahteval razgovor s pristojnimi ustanovami, zlasti s tržaško občino. OBVESTILO SLOVENSKIM ŠOLSKIM SVETOM Sindikat slovenske šole vabi šol- dogovorjeno na skupnem sestanku, pošljejo tajništvu sindikata imena zastopnikov svojih svetov za koordinacijski odbor. Solidarnost SKGZ z akcijo dijakov Slovenska kuitumo-gospodarska zveza izraža dijakom slovenske strokovne šole svojo solidarnost v njihovem boju za enakopravnost in samostojnost tega slovenskega šolskega zavoda in njegovo nadaljnje izpopolnjevanje v korist slovenske mladine. Opozarja pristojne oblasti na mednarodne obveznosti ter svečane obljube glede zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji ter nadaljnjega razvoja in izpopolnjevanja njenega šolstva, ki mora ustrezati njenim zair- ske svete naj čimprej, kot je bilo tcvam ter potrebam v sodobni družbi. Predstavniki SGZ na obisku pri odborniku za industrijo Poudarjena pozitivnost predvidene industrijske cone na Krasu Deželni odbornik za industrijo in trgovino N. Stopper je včeraj sprejel delegacijo Slovenskega gospodarskega združehja, ki so jo sestavljali predsednik S. Bole, načelnik za zunanjo trgovino J. štavar ter D. Košuta, A. Semen in direktor V. Kocjančič. Predstavniki SGZ so i-meli še enkrat priliko obravnavati z odbornikom deželne vlade nekatera vprašanja, ki so v središču pozornosti SGZ. kakor tudi gospodarskih operaterjev v deželi na splon. Predmet posebne obravnave je bilo vprašanje najsodobnejših oblik gospodarskega razvoja, ki ga tudi dežela pospešuje s svojo zakonodajo, in sicer konzorcialnega delovanja. Nadalje je bila poudarjena nujnost sodobnejše in učinkovitejše oblike pristojnosti in delovanja raznih organizmov, kot so trgovinske zbornice in drugi. Pogovor je nato stekel _ o gospodarski strani novega spora- j zuma med Italijo in Jugoslavijo. ' Predstavniki SGZ so poudarili pozitivnost predvidene industrijske cone, katere uspehi bodo odvisni predvsem od odprtega pristopa zainteresiranih operaterjev iz Trsta, de- žele in neposrednega zaledja, še posebej pa so predočili dejstvo, da bo še enkrat naša skupnost primorana v interesu vseh prispevati prvo investicijo — svojo zemljo, kar naj pristojni organi pri nadaljnjem postopanju tudi upoštevajo. V perspektivi bližnjega obiska delegacije deželne vlade v SR Sloveniji pa so bile nakazane dejanske možnosti in nujne potrebe razširitve maloobmejnih sporazumov tako v teritorialnem kot v količinskem smislu. Deželni odbornik Stopper je prijazno nudil potrebna pojasnila na zastavljena vprašanja, obenem pa se obvezal, da bo v mejah svojih možnosti skušal rešiti predočene probleme, nakar so predstavniki SGZ ob slovesu izrazili svojo pripravljenost na nadaljnje sodelovanje. — Z ZADNJE SEJE TRŽAŠKEGA POKRA1INSKEGA SVETA Vprašanja slovenske manjšim v ospredju četrtkove razprave Brezigar (SS), Volk (PSI) in Panizon (KPI) za čimvečjo zaščito Slovencev - Molk demokristjanov o manjšinskem vprašanju Včeraj smo poročali o govoru1 predsednika Zanettija na četrtkovi seji tržaškega pokrajinskega sveta, ki je bil uvod v širšo politično razpravo, v kateri so se načelniki vseh svetovalskih skupin dotaknili številnih političnih in upravnih vprašanj, med katerimi je bilo na važnem mestu vprašanje zaščite slovenske manjšine v Italiji. Brezigar je v svojem posegu poudaril, da se bo Slovenska skupnost v prvi vrsti prizadevala za priznanje vseh pravic slovenski narodnostni skupnosti v Italiji. Po nedavnem podpisi- sporazuma med Italijo in Jugoslavijo o dokončni ureditvi meje, je po Brezigarjevem mnenju dozorel čas, da se Slovencem priznajo vse pravice, ki jih že toliko časa zahtevajo. Na politični ravni govorijo že o uresničevanju raznih točk sporazuma, je nadaljeval Brezigar, žal pa je med temi malo takih, ki zadevajo probleme naše narodnostne skupnosti. Slovenci, ki so še vedno razdelje-1 in opozicijo, ki jo še vedno pogo- ...................... PO OBJAVI PREDLOGA DEŽELNE UPRAVE Kritike in splošna zahteva po slovenskem šolskem okraju Pismo Sindikata slovenske šole - Uradno stališče PSI - Poročilo Slovenske skupnosti še prihajajo do izraza kritike in protesti proti predlogu deželne u-prave, oziroma odbornika za javno šolstvo, o ustanovitvi šolskih okrajev. Tako je Sindikat slovenske šole včeraj poslal občinskim in pokrajinskim upravam, tajništvom strank ustavnega loka, deželni komisiji za slovensko šolo, višjemu deželnemu šolskemu skrbniku in pokrajinskemu šolskemu skrbniku resolucijo ob proglasitvi protestne stavke 1. decembra ter spremno pismo. Kakor poročamo na drugem mestu, je na nujnost ustanovitve samostojnega slovenskega šolskega o-kraja opozoril pokrajinski svet in upravo vodja svetovalske skupine PSI Lucijan Volk, ki je jasno poudaril stališče socialistične stranke glede tega vprašanja in izrazil obžalovanje, da je tak predlog podpisal socialistični odbornik Volpe. Lucijan Volk je dejal: «Znano je, da slovenska narodnostna skupnost skoraj soglasno in po svojih temeljnih organizacijah, šolskih svetih, Sindikatu slovenske šole, kulturno -prosvetnih organizacijah in ustanovah, zahteva ustanovitev funkcionalnega, to je samostojnega šolskega okraja. To stališče so že več kot pred enim letom zavzele slovenska deželna komisija, pokrajinska komisija in šolska komisija PSI v Trstu. To je tudi uradno stališče PSI, glede na to, da ga je osvojilo tudi deželno vodstvo socialistične stranke. Obžalujemo, da odstopivši deželni socialistični odbornik ni smatral, ali ni mogel, tega uradnega stališča stranke izpeljati do konca.» Lucijan Volk je nato še pripomnil, da socialistična stranka si noče lastiti nobene pravice glede pobude, da v šolskih okrajih sicer ne vidi najboljše rešitve, ki bi jo lahko zagotovil le zakon o globalni zaščiti, da pa podpira splošno zahtevo slovenske narodnostne skupnosti po avtonomiji slovenskega šolstva. V četrtek se je sestal izvršni od- sko mobilizirati slovensko javno mnenje. Zato Slovenska skupnost toliko bolj obžaluje, da te soglasne zahteve manjšine niso podprle tudi politične sile in stranke, ki imajo v svojih vrstah organizirane tudi Slovence. Slovenska skupnost, pravi poročilo, ponovno poudarja, da bo s svoje strani naredila vse, kar je v njeni politični močL da deželna u-prava levega centra ali tista, ki bo tej nasledila, spremeni objavljeni predlog o razdelitvi okrajev tako, da bodo slovenske šole enakopravno in avtonomno zastopane kot šole drugih narodnih in jezikovnih manjšin v državi. Obenem poziva predstavnike strank ustavnega loka, da v izvoljenih u-pravnih svetih in drugod glasujejo za predlog o ustanovitvi posebnega okraja za slovenske šole v deželi. V ta namen je že sedaj pripravljena stopiti v stik z njimi ali z vodstvi njihovih strank. Poziv Sindikata slovenske šole Sindikat slovenske šole obsoja pristojne oblasti, ker nočejo še urediti nevzdržnega položaja na slovenski strokovni šoli in ji priznati predvsem že tolikokrat obljubljene avtonomije. Dijakom izreka svojo solidarnost ter vabi vse profesorske zbore, naj izkažejo dijakom in šolnikom slovenske strokovne šole svojo solidarnost. ni po kategorijah glede na svoje bivanje, tako, da so, na primer, v videmski pokrajini popolnoma zatajeni, že dolgo čakajo na zakon o svoji globalni zaščiti. V tem pogledu je bilo predloženih več osnutkov, ki pa še niso 'prišli v razpravo. Brezigar je nato opozoril na znano zahtevo da bi bilo slovenskim svetovalcem , omogočeno govoriti v pokrajinskem svetu in drugih izvoljenih svetih v lastnem materinem jeziku že v teku tega leta-, v tem pogledu pa se stvari še niso premaknile. V zvezi s splošnim političnim aspektom r je- svetovalec . Slovenske skupnosti poudaril, da njegova stranka, ne : bo podprla enobarvnega odbora ha bližnji razpravi o proračunu, če uprava ne bo zagotovila določenih jamstev, v prvi vrsti za zaščito slovenske narodnostne skupnosti. V nadaljevanju svojega posega je Brezigar omenil tudi zahtevo po avtonomnem slovenskem šolskem okraju, ki jo je deželna uprava v svojem predlogu popolnoma prezrla, kljub odločni zahtevi slovenskega prebivalstva. Vsem tem ugotovitvam je Brezigar pridružil še ugotovitev, da tudi mednarodna konferenca o manjšinah, ki jo je priredila pokrajinska uprava, ni prinesla tistih sadov, ki smo jih od nje pričakovali, in da so ostali tudi vsi njeni akti pozabljeni. Svoj poseg je govornik zaključil z izjavo, da je Slovenska skupnost pripravljena na soočenje z vsemi demokratičnimi silami za dosego optimalnih- rešitev. Po Robljeno analizo o sedanjem političnem položaju ter o odnosih med strankami je v svojem posegu izvedel svetovalec Volk (PSI), ki je uvodoma dejal, da je politična kriza posledica zgrešene koncepcije javnega upravljanja, ki ni mišljeno kot javna služba v korist skupnosti, temveč zgolj kot privilegij, ki pogojuje klientelizem, korupcijo in seveda nezaupanje širših množic. Socialisti so v preteklosti sprejeli neposredno odgovornost pri upravljanju z namenom, da bi pre-okrenili politično - upravno os v smeri dejanske družbene preobrazbe. Za razvozlanje sedanje politične krize je po mnenju socialistov potrebna predvsem odločitev KD, odločitev, ki mora upoštevati spre menjeno družbeno - politično ozračje v državi ter premostiti zastarele poglede na odnose med strankami in drugimi političnimi silami v drža vi in na krajevnih ravneh. Ob tem je zgrešeno in demagoško naprtiti odgovornost za sedanjo krizo socialistom, ki so rezultat zadnjih upravnih volitev ocenili kot neovrgljiv simptom družbene in politične rasti ljudstva, ki zahteva razčiščenje odnosov med strankami ter njihovo večjo odgovornost do ljudstva. Socialisti se potegujejo za dosego več je soglasnosti med strankami glede brezštevilnih problemov ter zavračajo psevdofilozofsko predstavo KD o potrebi kontrapozicije med večino jujejo zastareli predsodki. Pri tem so mišljeni predvsem odnosi do levice in KPI v prvi vrsti, pa tudi do drugih strank, kot je liberalna. Ob vsem tem je v prvi vrsti odvisno predvsem od KD, kako bo premostila predstavo o stalni konfliktnosti ter pristopila k stvarnemu dialogu med političnimi in drugimi družbenimi silami. To je še posebno potrebno sedaj, ko je pokrajinska uprava,. kot ostale kra- Jutri na Opčinah občni zbor TPPZ (Nadaljevanje na zadnji strani) Urnik trgovin Tržaška občina in združenje tržaških trgovcev sta sporočila, da bodo trgovine na Tržaškem v decembru poslovale po nasledn jem pravilniku: DANES, 6. decembra (Miklavž): vse trgovine bodo poslovale po obi- Družino Gordane in Milana Kraljiča je osrečila' drugoro-jehka ERIKA Srečnima ’ staršema iskreno' čestita pevski zbor Valentin Vodnik, mali Eriki pa želi veliko uspeha v življenju. Jutri ob 9. uri bo v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah imel Tržaški partizanski pevski zbor svoj redni občni zbor. Po poročilih in razpravi o delovnem programu bodo člani zbora obnovili vodilne organe TPPZ. Predstavitev knjige «Il Carso di Sparai» Drevi ob 18. uri bo v prostorih tržaškega časnikarskega krožka na Korzu Italia 12 uradna predstavitev knjige «Il Carso di Spacal», ki jo je sestavil znani umetnostni strokovnjak Giuseppe Marchiori. Isto delo bo od ponedeljka 8. t.m. dalje naprodaj v umetnostni galeriji «Forum» v začetku Ul. Coroneo, kjer bodo istega dne, torej v ponedeljek ob 18.30 odprli tudi obsežnejšo razstavo izbranih del grafikov in kiparjev. ki so razstavljali v tej galeriji v zadnjih treh letih. Gre za dela kakih dvajset grafikov med katerimi so tudi Edo Murtič, Zoran Mušič, Andrej Jemec in Lojze Spacal, ter sedmih kiparjev med katerimi je tudi Dušan Džamonja. GLASBENA MATICA — TRST Sezona 1975-76 četrti abonmajski koncert V petek, 12. dec., ob 20.30 v Kulturnem domu y Trstu , SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE Dirigent: ANTON KOLAR Solistka: DUBRAVKA TOMŠIČ, klavir Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (tel. 418-605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Gledališča POLITEAMA ROSSETTI TEATRO STABILE — Ob 20.30 «IL FU MATTIA PASCAL», T. Ke-zicha po Pirandellu v izvedbi genovskega Teatra Stabile. Red IL sobota. II.’ abonmajska predstava. Jutri predstava ob 16. in 20.30. Pri osrednji blagajni, Pasaža Protti 2 (tel. 36-372 in 38-547), sprejemajo rezervacije za vse predstave. AVDITORIJ Danes, 6. dec., ob 20.30 Cooperativa Teatro Orazero-Top: «SIGFRID V STALINGRADU» Luigija Candoni-ja. Izven abonmaja. Za abonente 20-odst. popust. Rezervacije pri osrednji blagajni, Pas. Protti. VERDI Jutri ob 16. uri izvenabonmaj-ska predstava Rossinijevega: «SE- VILJSKEGA BRIVCA». Vstopnice so na razpolago pri gledališki blagajni, tel. 31-948. Prosvetno društvo « VESNA » priredi jutri, 7. dec., ob 17. uri v dvorani ljudskega doma v Križu OTROŠKI NASTOP pod vodstvom Vame Hafner. Na sporedu so prizori iz basni in glasbene točke. Vljudno vabljeni! 3ANGA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNAIBANKA URADNI TEČAJ BANKOVCEV Ameriški dolar 687,- Funt šterling 1390,— Švicarski fraufe 259.- Francoski frank 156,— Nemška marka 262,— Avstrijski šiling 37,15 Dinar: debeli 35,50 drobni 35,50 MENJALNICA vseh tujih valut Da bi se izognil srnjaku je zavozil v jarek Z jugoslovanskim rešilnim avtom so sinoči prepeljali v tržaško bolnišnico zakonca Stella in Lidio Novelli iz Ul. Foscolo 8. Ko sta se okoli 18. ure s svojim avtom peljala iz Sežane proti Fernetičem, je nenadoma prečkal cesto srnjak. Novelli je sun« kovito zavrl, pri tem pa je izgubil nadzorstvo nad vozilom in,zavozil v| obcestni jarek. V bolnišnici so mii hudih prvo pomoč in ga nato odšlo-' vili, žena pa se bo morala zdraviti 30 dni na ortopedskem oddelku zaradi zloma pogačice in udarcev po vsem telesu. NOVI zastopnik RENAULT vam na razpolago F. ŽAGAMA Trst,- Trg Sonsovlho 6 ///És tet. 725-390 SERVIS IN REZERVNI DEU:m M Ul. Lazzaretto Vecchio 24 '&V/// tei. 62853 - 4 V/// c o or LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228'124: Bazovica: tel. 226-165: Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141: Božje polje — Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Zavije: tel. 213-137; Milje: tel. 271 124. VPRAŠANJE SVETOVALCEV PSI V POKRAJINI Javno mnenje se mora resno zavzeti za demokratizacijo oboroženih sil Socialisti zahtevajo, naj pokrajinski svet sproži razpravo o tej tematiki upoštevajoč dejstvo, da živi v naših krajih na tisoče vojakov Socialistični pokrajinski svetovalci Lucijan Volk, Gianfranco Carbone, Cristiano Centis so poslali predsedniku pokrajinskega odbora dr. Mi-cheleju Zanettiju vprašanje, v katerem ga opozarjajo na to, da v tržaški pokrajini, kakor tudi v vsej deželi Furlaniji - Julijski krajini, obstajajo pomembne vojaške postojanke in tisoči mladincev služijo vojaški rok ter s tem zadostijo izrecni dolžnosti ustave, ne da bi lahko uživali pravice in svoboščine, ki jih sama ustava jamči. To se dogaja zaradi tega, ker še vedno velja fašistični disciplinski pravilnik in voj jaški zakonik. V notranjosti oboroženih sil, med častniki, podčastniki in naborniki se je začela vneta razprava o problemu demokratizacije. Ni naključje, če se je oblikovalo gibanje javnega mnenja prav med tistimi, ki na sebi čutijo protislovja «ločenega telesa», ki je z zamudo občutil spremembe omikane družbe. Da oborožene sile predstavljajo življenjski sektor državnega življenja in je treba zajamčiti njihovo integriteto brez vsakršnih miselnih pomislekov, je povsem razumljivo, nadaljujejo socialistični svetovalci svoje vprašanje. To pa še ne pomeni, da so njihovi problemi nedotakljivi, njihovo življenje nespremenljivo in njihova ločitev od družbe bor Slovenske skupnosti pod predsed- j čajnem urniku. Riavilo velja tudi stvom tajnika stranke dr. Dolharja za trgovine, ki so po navadi ob so-Na dnevnem redu so bila predvsem I botah zaprti’. Vprašanja slovenske šole in otroške- | JUTRI. 7, decembra — Vse trga varstva. Kar se tiče zahteve po 1 gavine bodo zaprte, razen mlekarn samostojnem okraju za slovenske; (7.40 - A"’" *' 1'“ šole, izvršni odbor Slovenske skup- terlh nosti z zadovoljstvom ugotavlja, da 13.00) in, slašč.čarn, v ka se prodaja tudi kruh (9.00 — 13.00). V ponedeljek, 8. decembra (Brez. spočetje) — Vse trgovine bodo za-dejavnikih manjšine, ne glede na na-1 prte, razen cvetličarn (8.00 — 13.00) zorsko opredelitev, in uspela dejan-1 in slaščičarn (8.00 — 20,00).. je ta zahteva naletela na enoten odmev pri vseh šolskih in kulturnih KNJIGE, PLOŠČE, DARILNI PREDMETI za vsak okus vsako starost vsak Miklavžev žep Ul. sv. Frančiška 20, tel. 732-487 popolna. Samo dejstvo samogibnega dozorevanja znotraj vojaških organizmov v smislu zahteve po obnovitvi je dokaz, da ta vprašanja niso umetna. Za demokracijo bi bilo nesmiselno in nevarno, če bi izvoljena skupščina, ki predstavlja skupnost, se izognila odgovoru na pozive, ki prihajajo iz notranjosti oboroženih sil. To bi tudi bilo zaviranje na poti k cilju oblikovanja stvarne enotnosti med oboroženimi telesi in družbo. Nujno je odprtje vseh stičnih kanalov med družbo in vojsko, da se neposredno zainteresiranim omogoči izražanje njihovih potreb in želja. Prisilni molk ima za seboj zgodovino nezanimanja in instrumentali-zacije, ki sta bila uresničena zaradi pravilnikov in zakonov, ki določajo jasno ločevanje med državljani v civilni obleki in uniformi. Bitka za svobodno kroženje idej znotraj vojaške organizacije beleži nemalo pozitivnih dosežkov. To so občutili na svoji koži mnogi mladinci, tudi v vojašnicah, ki se nahajajo na ozemlju tržaške pokrajine. Kaznovani so bili pod obtožbo, da sp v vojašnice prinesli demokratični tisk ali javno izrazili svoje kritike in nesoglasja o sedanji ureditvi. Vse to terja ustrezen odgovor strani državnega parlamenta. Ni več mogoče odlašati z vprašanji pravičnosti, zdravstva, gospodarskega ravnanja, tehnične pripravljenosti in demokratičnega oblikovanja. Izhajajoč iz tega, nadaljujejo socialistični pokrajinski svetovalci svoje vprašanje, sprašujemo, ali namerava predsednik pokrajinskega sveta tolmačiti čustva večine pre bivalstva in izraziti željo, v imenu pokrajinskega sveta, da bi bil čimprej odobren novi disciplinski pravilnik ter mirnodobski vojaški zakonik. Obenem sprašujejo socialistični pokrajinski svetovalci, če se predsedniku Zanettiju zdi primerno, da naveže stik z vojaškimi oblastmi tržaške pokrajine in jim predoči zaskrbi lenost prebivalstva zaradi strogega uveljavljanja nedemokratičnih norm, ki so že premeščene, in če namerava dati pobudo za javno razpravo o stanju vojakov, da se še bolj okrepijo solidarnostne vezi med družbo in vojsko, ki so izraz idealov odporništva, na katerih temelji antifašistična ustava italijanske republike. Pri Magdaleni zahtevajo odprtje otroškega vrtca Včeraj je bila v zavodu «Sergio Laghi»,' ob prisotnosti prebivalcev Magdalene, ki so zasedli prostore zavoda, predstavnikov političnih strank in socialnih dejavnikov, razprava o problemu, ki se že več kot leto dni vleče, ne da bi se na kakršen koli način prišlo, zaradi nerazumevanja občinske in pokrajinske uprave, do pozitivnega zaključka. Problem je odprtje treh sekcij otroškega vrtca in ojačenja že obstoječe osnovne šole. Ker je na razpolago večje število razredov, se odbor staršev sprašuje zakaj občinska u-prava ne odredi odprtja te najbolj osnovne socialne službe. Govor je bil tudi o psihiatričnem oddelku, ki ga misli pokrajinska uprava odpreti v zavodu. Prebivalstvo Magdalene je pozitivno ocenilo to pobudo, ki sta jo orisala podpredsednik pokrajine dr. Scarazzato in primarij Damiani, toda ne v samem zavodu, ker bi predstavljalo nevarnost za otroke. Številna vprašanja so ostala brez odgovora, ker se predstavnik občinske uprave ni udeležil razprave. • Ob prvi obletnici odkritja spominskega obeležja uslužbencem državne telefonske družbe, ki so izgubih življenje v nacističnih uničevalnih taboriščih vabi sindikat uslužbencev SIP FIDAT - SILTE . UILTE vse delavce na spominsko svečanost ob obeležju na griču Sv. Justa, ki bo danes ob 10.30. • V zvezi s polemiko, ki jo vodi tržaški italijanski dnevnik okoli dogajanja v šoli «Da Vinci», je organizacija mladih socialistov na tej šoli odločno zavrnila vsakršno natolcevanje, obenem pa poudarja svoja poprejšnja stališča, ko je zavračala tudi kritična stališča šolske komisije KPI, češ da je v tej šoli prišlo do neredov zaradi dejavnosti «skupinic». STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST Kulturni dom 30 let neprekinjenega delovanja Anton Leskovec DVA BREGOVA Drama - iz življenja beračev • v dveh delih Po dramaturški redakciji M. Beline — priredil J. Babič Scena Demetrij Cej Kostumi Marija Vidauova Besedilo pesmi Miroslav Košuta Glasba Aleksander Vodopivec Lektor Majda Križajeva Režija JOŽE BABIČ DANES, 6. decembra, ob 20.30 v občinski telovadnici v Dolini Predstava bo pod pokroviteljstvom dolinske občinske uprave Kino STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST Kulturni dom 30 let neprekinjenega delovanja Aldo Nicolaj STARA GARDA (tragikomedija v dveh dejanjih) Prevod Scenograf in kostumograf Režija Borut Trekman Edvard Zajec MARIO URŠIČ Jutri, 7. decembra, ob 16. uri - IZVEN ABONMAJA. Abonenti SSG imajo popust. Rezervacija, vstopnic od 10.30 do 12.30 (razen nedelje), prodaja eno uro pred začetkom predstav*? pri blagajni .I&iJtOfi-nega - doma,..-tel. T34-263.. • La Cappella Underground 19.00—21.30 «La maledizione». Peter Cushing in Herbert Lom. Mignon Začasno zaprt. Ariston 15.00, 18.00, 21.00 «Andrej Rou-blov». Ruski film. Grattacielo 16.00 «II, gatto mammone». Landò Buzzanca, Rossana Podestà, Gloria Guida. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Fenice 15.00 «Stringi i denti e vai». James Cobum in Gene Hackman. Barvna kavbojka. Excelsior 16.00 «Fate la rivoluzione senza di noi». Donald Sutherland, Gene Wilder. Barvni film. Nazionale 16.00 «Bersaglio di notte». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Eden 15.30 «Amici miei». Ugo To-gnazzi. Gastone Moschin, Philippe Noiret. Barvni film. Ritz 16.00 «L’ Africa-express». Barvni film. Giuliano Gemma, Ursula An-dress, Jack Palance. Aurora 16.15 «Due cuori, una cappella». Barvni film. Capitol 15.30 «Una romantica donna inglese». Barvni film. Cristallo 16.30 «L’isola sul tetto del mondo». D. Hartman. Barvni film. Moderno 16.00 «Flic story». Alain De-lon, Jean Louis Trintignant. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Filodrammatico 16.30 «L'amica di mio marito». Silvia Kristel. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ideale 16.00 «L’erede di Bruce Lee». Barvni film. Impero 16.00 «Fantozzi». Paolo Vil- laggio. Vittorio Veneto 16.30 «Delitto in silen, zio». Jacqueline Bisset, Christopher Plummer. Barvni film. Abbazia 16.00 «Una strana coppia di sbirri». A. Arkin in J. Caan. Barvni film. Radio 16.00 «Il vendicatore dalle mani d’acciaio». Bruce Lee. Barvni film. Astra 16.30 «Profumo di donna». Vittorio Gassman, Agostina Belli in Alessandro Homo. Barvni film. Volta - Milje 17.00 «Piedone a Hong Kong». Bud Spencer. Barvni film. Včeraj-danèsT* 1 STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST Kulturni dom GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE Klaus Eidam OSTRŽKOVE DOGODIVŠČINE Prevedel Scena Kostumi Glasb, oprema Koreografija Režija Ervin Fritz Demetrij Cej Milena Kumar France Lampret Janez Mejač Emil Aberšek V torek, 9. decembra, ob 15.30 PREDSTAVA RAZPRODANA SPD I. GRUDEN - NABREŽINA priredi v društvenih prostorih PROSVETNO DELOVANJE V NABREŽINI NEKDAJ IN DANES S p or e d : od 7. do 14. decembra Razstava dokumentov Razstava izdelkov z likovnega natečaja osnovnošolske mladine in z literarnega natečaja za srednješolske dijake. 14. decembra ob 17. url Zaključna prireditev. Otvoritev razstave bo jutri, 7. decembra, ob 10. uri. Razstava bo odprta vsak dan od 16. do 20. ure in ob praznikih od 9. do 18. ure. Izleti SPDT organizira v nedeljo, 14. decembra, avtobusni smučarski izlet tečajem, na Višarje za dobre smučarje, v Ovčjo vas (ski-lift Nebbria) za ostale. Prijave v Ul. Geppa 9, tel. 31-119, samo do srede, 10. decembra. Mali oglasi MLADENIČ, ki je pripravljen posvetiti se časnikarstvu, naj napravi ponudbo na upravo Primorskega dnevnika pod šifro «Bodočnost», njej naj navede podatke o svojem študiju in morebitnem dosedanjem delu ter svoj naslov. NEMŠKEGA prepeličarja starega mesece prodam. Starši s prav dobro oceno. Makuc Franc, Grič 11, Logatec. Danes, SOBOTA, 6. decembra MIKLAVŽ Sonce vzide ob 7.30 in zatone ob 16.22 — Dolžina dneva 8.58 — Luna vzide ob 10.04 in zatone ob 20.09. Jutri, NEDELJA, 7. decembra URBAN VREME včeraj: Naj višja temperatura 11 stopinj, najnižja 7, ob 19. 9,5 stopinje, zračni pritisk 1025,6 narašča, brez vetra, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 12,5 stopinje, vlaga 75-odst. ROJSTVA IN SMRTI Včeraj, 4. decembra 1975, se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 5 oseb. UMRLI SO: 66-letni Antonio Pado* ven;' 81-letni Pietro Pa ver, 60-letna Màddaleha Mazzoni vd. lasche, 67-letna Caterina Buchacher vd. Debelili, 80-letna Maria Pulin vd. Erba. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) All’Alabarda, Ul. dellTstria 7; Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; S. Andrea, Trg Venezia 2. de Al NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) A. Barbo, Trg Garibaldi 4; ITgea, Godina, U. Ginnastica 6; Chiari - Grotti, Ul. Tor S. Piero 2. Al- ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure, tel. štev. 732-627. V predprazničnih in prazničnih dneh bo dnevna in nočna služba delovala nepretrgoma od 14. ure predprazničnega dne do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM - INADEL - ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. PD «S. ŠKAMPERLE» Sv. Ivan - Trst priredi DANES, 6. dec., ob 17. uri na stadionu 1. maj MIKLAVŽEVANJE Prisrčno Vas vabimo, da pripeljete svoje otroke. Razna obvestila Tržaški partizanski pevski zbor ima dne 7. decembra ob 9. uri, oziroma ob 9.30 dopoldne, svoj drugi redni občni zbor v Prosvetnem domu na Opčinah. Odbor. Slovensko dobrodelno društvo priredi kot vsako leto miklavževanje za osnovnošolske otroke in sicer jutri. 7. decembra, ob 15.30 na sedežu v Ul. Machiavelli .22/11. GILDO D’ANNUNZIO ■ v Trstu Drevi ob 18.30 otvoritev osebne razstave v CORSIA STADION, Ul. C. Battisti 14. V počastitev spomina pok. marne Bak daruje družina Bole 5.000 m: za ŠD Gaja. V počastitev spomina Vassilie Vt-cos darujejo prijatelji in prijateljice hčerke Elli: Ema, Meri, Ivanka. Ada. Marija, Nada, Slava, Štefan in Angel 9.000 lir za SPDT. V počastitev spomina k^b® Pertota daruje Ignac Marc 5.000 r za SPD Igo Gruden in ne za sz, Bor kot je bilo 4. decembra P°m0' torna objavljeno. GORIŠKI DNEVNIK PO HUDI PROMETNI NESREČI PRI FERNETIČIH Tragična smrt treh mladih miličnikov je globoko odjeknila med prebivalstvom Danes v Sežani pogrebni obred ■ Dekle v piranski bolnišnici izven smrtne nevarnosti - Nepojasnjene okoliščine v zvezi z ustavljenim tovornjakom tovornjak ni bil ustavljen v koloni, temveč na samem. Če bi bil Winkler v bližini svojega vozila, bi verjetno sledil ostalim tovornjakom, zato bi lahko tudi sklepali, da voznika ni bi'j v bližini. Italijanski cariniki, pri katerh naj bi se bil mudil Winkler, pa trdijo, da je bila pri njih skupina italijanskih voznikov, ki so prevažali meso. Številne nepojasnjene okoliščine so torej verjetni razlog, da je preiskovalni sodnik v Kopru pridržal Wink-lerja in bo skušal v prihodnjih dneh ugotoviti morebitne odgovornosti. Vsekakor pa obstaja dejstvo, da je zastoj tovornjakov na meji izredno nevaren, saj se je v zadnjih letih pripetilo že več podobnih smrtnih prometnih nesreč. Jugoslovanski carinski organi namreč redno opravljajo svoje delo, zastoji pa na- Žalni trak na zastavi na postaji milice v Sežani je včeraj pričal o globoki žalosti, ki je zajela vse kra-ško mesto po tragični nesreči, pri kateri so izgubili življenje trije miličniki. Kot smo že včeraj poročali, se je kakih 100 metrov od mejnega prehoda pri Fernetičih, prav pred prvo bencinsko črpalko na jugoslovanski strani meje avto, v katerem so bili trije miličniki in neko dekle, zaletel v ustavljen tovornjak. Nesreča se je pripetila okoli 20.40; zaradi teme miličniki očividno niso videli tovornjaka temnosive barve, ki ni i-mel prižganih luči. Kako silovito je bilo trčenje priča že dejstvo, da so reševalci izvlekli voznikovo truplo iz razbitin šele dobri dve uri po nesreči. Pri trčenju sta bila pri priči mrtva miličnika 18-letni Stane Podvrš-nik iz Slovenske Bistrice in 20-letni Florjan Božič iz Idrije pri Bači. 0-ba sta službovala na postaji milice v Sežani. 21-letni Zvonko Brus iz Cerknice, ki je služboval na postaji milice v Postojni, je umrl med prevozom v bolnišnico, v izolski bolnišnici pa se zdravi 18-letna Marija Miklavec iz Dobravelj pri Sežani, ki je že izven življenjske nevarnosti. Vzroki nesreče so še precej nejasni. Predvsem ni še pojasnjeno, zakaj je stal tovornjak na tistem mestu z ugasnjenimi lučmi. Tovornjak, volvo GR 45545, ki je prevažal pohištvo iz Teherana v Španijo, je last podjetja Lao Lastauto iz Churja v Švici, je upravljal 22-letni švicarski državljan Fritz Winkler, ki pa baje ni parkiral vozila na tistem mestu. Winkler namreč trdi, da se je z nekaterimi drugimi vozniki pogajal na italijanski carini, ki je že zaključila z delom in ni hotela sprejeti nobenega tovornjaka več. Ko naj bi na to zahtevo italijanski cariniki pristali, so nekateri vozniki premaknili svoje tovornjake iz parkirišča pri Sežani na cesto proti meji. Winklerjev tovornjak naj bi parkiral na tistem mestu neki Jeasne Gfeller, ki dela za prevozno podjetje Fidricci Mor-ges. Gfellerja pa tedaj, ko se je pripetila nesreča, ni bilo več v Jugoslaviji, po podatkih, ki smo jih dobili na italijanski carini, pa je bilo jasno razvidno, da ni v poznih popoldanskih urah prišel v Italijo noben švicarski tovornjak, prvi prihod pa so zabeležili precej po 20. uri, šlo pa je za prazen tovornjak. Šele ob 23.40 je prešel mejo švicarski tovornjak s prikolico, ki je prihajal iz Perzije in bi ga torej lahko postavili v zvezo z Winklerjem, a voznik se imenuje Benda Horst in službujoči podčastnik na italijanski carini se še dobro spominja, da na tovornjaku ni bilo drugega voznika. O kakšnem Gfellerju pa na italijanski carini nismo našli najmanjše sledi, pa tudi o podjetju Fidricci Morges ne. Treba bo seveda pojasniti vse te okoliščine, saj je precej nejasnih točk. Dejstvo je namreč tudi, da stajajo na italijanski strani, kjer dotok tovornjakov presega carinske zmogljivosti. Zato pa bi bilo koristneje, da bi italijanske oblasti preusmerjale tovornjake kar na o-gromno ploščad avtoporta, kjer bi lahko čakali na carinske formalnosti ne da bi ovirali promet. Danes dopoldne se bo v hali občinskega sedeža Sežana poslovila od treh mladih miličnikov, ki jih je v najlepših letih doletela kruta usoda. To bo žalostni epilog dogodka, ki je globoko pretresel prebivalce kraškega mesteca; tragična smrt mladih fantov bo ostala še dolgo v spominu Sežančanov. Pogrebni o-bred, ki mu bodo prisostvovali številni predstavniki oblasti, se bo pričel ob 10. uri, nato pa bodo krste s trupli mladih miličnikov odpeljali v njihove rojstne kraje. V DVORANI «IGO GRUDEN» V NABREŽINI Jutri odprtje razstave o prosvetnem delovanju Razstava sodi v okvir proslav 30-lelnice obnovitve prosvetnega društva Jutri dopoldne bodo v dvorani domačega prosvetnega društva odprli razstavo o prosvetnem delovanju v Nabrežini, ki sodi v okvir proslav 30-letnice obnovitve društva. Na razstavi bodo prikazali mnogo dokumentarnega gradiva o obdobju izpred prve svetovne vojne, o dobi med dvema vojnoma in o zadnjem povojnem obdobju. Največ gradiva je seveda o delovanju zadnjih tridesetih let, mnogo fotografij in dokumentov pa so nabrežinski pro-svetarji zbrali tudi iz starejših obdobij. Omenimo naj, da je med temi tudi fotografija z gostovanja nabrežinskega pevskega zbora pri Sv. Jakobu leta 1898. Razstavljene fotografije so večidel last zasebnikov, saj so fašisti popolnoma uničili bogat društveni arhiv in knjižnico. Zato je bilo potrebno naporno in dolgotrajno delo, da so v Nabrežini zbrali nad 100 fotografij in mnogo dokumentov. Prav zato pa menimo, da oi bilo treba vse razstavljeno gradivo preslikati, preden ga društvo vrne lastnikom, da bo lahko koristilo tudi v bodoče, ko bo treba prirejati podobne razstave. Proslave tridesetletnice obnovitve nabrežinskega društva se bodo zaključile prihodnjo nedeljo s predstavo v domači dvorani. Tedaj bodo nastopili številni recitatorji, o-troški, dekliški in moški pevski zbor, zgodovino društva pa bodo prikazali z diapozitivi. O prireditvi bomo vsekakor še poročali. Otvoritev razstave o delovanju društva bo jutri ob 10. uri. PISMO UREDNIŠTVU Že prejšnji četrtek smo brali v Meridianu: «All’assessore M’zzau, che come ultimo doge di villa Manin, ha fatto da padrona di casa nel pranzo d’addio, Ortoli ha anche assicurato rinteressamento della comunità al progettato 'Collegio del mondo unito’ sul Carso triestmo.» Ko smo v naši vaški gostilni to novico prebrali na glas, je eden izmed domačinov, ki ima skoraj vso zemljo tam, kjer bo tista nova «zona franca» in se boji, da ga bodo zanjo osleparili, kakor so osleparili pred leti kmete iz Doline, pa saj ste takrat o tem dosti pisali — rekel: «Kej je zdej pej tu? Vsak drugi dan se za ta naš bogi Kras zmislejo ano novo samu, da nas bi z njega sprauli, se mi zdi. Najprej ežuli, pole rezervati, pa autoporto, pa zona franca in zdej koležo. Naši časniki bi mogli povedat vsaj kaj je ta koležo.» Zdelo se nam je razumljivo, da boste kaj pisali tudi vi, a do danes niste. Prosimo, da objavite vsaj to Člani Kuka čestitajo prijatelju Tonetu Sosiču in ženi Zdenki, ki bosta danes pellaio pred oltar svojo-hčerko Nadjo. Njo in moža naj spremljajo želje zadovoljstva in sreče v bodočem življenju. pismo. In tudi odgovor, kaj ta «collegio». Hvala. V Trebčah, dne 3. decembra 1975 Podpisani: Trije trebenski mladinci * * * OP. URED.: Domnevamo, da gre za mednarodni zavod «United World College», o katerem smo lansko leto že precej poročali. Zavod naj bi bil v gospodarskih poslopjih devinskega gradu in torej verjetno Slovenci ne bomo prikrajšani za svojo zemljo. V PONEDELJEK NA PROSEKU Občni zbor Združenja jusarskih upravičencev V ponedeljek, 8. t.m., bo ob 10 uri na Proseku (Soščeva hiša) ustanovni občni zbor «Združenja jusarskih upravičencev». Tako je skleni! pripravljalni odbor, kateremu predseduje domačin Drago Cibic, na zadnji seji. Prosečani so o problemu jusarskih zemljišč razpravljali že nekaj let. S konkretnim delom pa so se lotili 16. maja letos, ko so sklicali prvi sestanek, na katerem so izvolili tudi pripravljalni odbor. Med tem časom je prišlo do sklepa, da se skliče ustanovni občni zbor, in se upa, da se ga bo udeležilo lepo število domačinov, saj gre za naša zemljišča, ki jih morajo upravljati in o njih odločati jusar-ski upravičenci. ZASKRBLJENOST DELAVCEV IN OPERATERJEV V PRISTANIŠČU PORTOROSEGA PROMET STALNO NAZADUJE Japonski tovori potujejo v Tržič preko Kopra Vedno bolj se oddaljujejo možnosti, da bo pristanišče Portorosega v Tržiču ob koncu leta doseglo milijon ton prometa, že prejšnji mesec smo zabeležili občutno stagnacijo ter navedb zaskrbljenost delavcev in gospodarskih krogov, da pristanišče ne bo doseglo zastavljenega cilja, če ne bo v zadnjih dveh mesecih tega leta promet nadpovprečno narasel. Po oceni gospodarskih krogov so meseca oktobra raztovorili in natovorili komaj 66.000 ton blaga. Nastale so še druge težave. Stavka carinskih uslužbencev je o-nerhogočila opravljanje izrednega dela. Položaj pa se je še poslabšal, odkar so japonske ladje zapustile pristanišče Portorosega, kjer niso mogle raztovoriti velikih bremen za jeklarno v Moščenicah, ter so odplule v Koper in tamkaj razložile. V sedmih mesecih bi morale pripluli v Tržič dve do tri ladje na mesec. Pri vsaki takšni ladji znaša izguba od 20 do 30 milijonov lir kar pomeni, da bi po takšnih predvidevanjih znašala čista izguba v sedmih mesecih okoli 400 milijonov lir. Vedno bolj občutno postaja, da je potrebno poglobiti morsko dno ter pristaniško obalo opremiti z napravami za manipulacijo blaga. Zaradi stavkovnega gibanja se je občutno zmanjšal tudi zračni promet v naši pokrajini. V deželnem letališču v Ronkah so v mesecu oktobru zabeležili 50-odstotno zmanjšanje običajnega osebnega in tovornega prometa. Na županstvu sestanek o prosti coni Danes zjutraj ob 11. uri bo v Beli dvorani na goriškem županstvu sestanek o vprašanju proste cone, ki se ga bodo udeležili načelniki političnih skupin v občinskem svetu, parlamentarci ter predsednik trgovinske zbornice. K poimenovanju šole po pok. Franu Venturiniju, zaradi točnosti navajam sledeče: Fran je umrl v Ljubljani dne 8. oktobra 1952. Iz Ljubljane so ga pripeljali v Trst 10. oktobra 1952 in položili na mrtvaški oder na Prosvetni zvezi v Ul. Roma 15 v zaprti krsti. Tja so ga hodili kropit iz vse okolice. Pogreb je bil 11. 10. 1952 v zelo slabem vremenu, dežju in bur-ji. Na Trgu Stare mitnice se je od pokojnika poslovil dr. Angel^ Kukanja. Pokopan je bil na tržaškem pokopališču. Po 14 letih so posmrtne ostanke prepeljali na boljunško pokopališče. Toliko v vednost tržaškemu «Delu» z dne 28. nov. 1975, str. 4, kjer sem izsledil pogreške. M. P. Beneški rudarji v Trstu in Sežani V četrtek, ob dnevu rudarja, je skupina beneških rudarjev obiskala Trst in Kras. Pod vodstvom Izidorja Predana in Ada Conta se je skupina najprej podala v Rižarno, kjer je počastila spomin žrtev na-cifašizma. Nato so rudarji nadaljevali pot proti Sežani, kjer so jih sprejeli predstavniki družbenopolitičnih organizacij, med njimi predsednik občinske konference SZDL Korošec in predsednik komisije za mednarodne odnose Grmek. Skupina si je ogledala tovarno pletenin v Sežani in se po kratki zakuski zadržala s predstavniki tovarne v razgovoru o delu in organizaciji tega važnega industrijskega objekta. Delavci tovarne so rudarjem priredili tudi kratko, a prisrčno modno revijo, v kateri sc prikazali najnovejše modele, ki jih bodo šele začeli serijsko izdelovati. Po obisku tovarne so se podali v novo sežansko šolo ter si jo pod vodstvom ravnatelja zaradi pomanjkanja časa le bežno ogledali, nakar so se odpeljali v Lipico, kjer jih je čakalo kosilo v hotelu Maestoso. Po kosilu so se s predstavniki sežanske občine pogovarjali o splošnih problemih in položaju občine, nakar so si ogledali seveda tudi kobilarno. Po vrnitvi so imeli še skupno večerjo v slovenski gostilni v Čedadu, kjer so z zanimanjem gledali poročila koprske televizije, še posebno pa seveda vest o njihovem izletu. ž. G. OBČINA DEVIN - NABREŽINA, Center za umsko zdravljenje v Nabrežini, Socialni fond štivanske papirnice in Avtonomna turistična in letoviščarska ustanova prirejajo danes, jutri in 8. decembra kiparsko razstavo Uga Guarina. Otvoritvena svečanost razstave bo danes, 6. decembra 1975, ob 17. uri v prostorih Avtonomne turistične in letoviščar-ske ustanove v Sesljam. AMAR Ul. del Bosco 6 Tel: 741946 TRST auto stile Ul. U. Foscolo 10 Tel. 796456 BENCIN JE DRAŽJI! Lahko Vam takoj vgradimo plinsko inštalacijo v katerikoli avtomobil po zmerni ceni. 80 - 60 - 50-LITRSKI REZERVOARJI — ČISTEJŠI MOTOR — NEZMANJŠANA MOČ MOTORJA — MANJŠA PORABA GORIVA OPOZARJAMO VAS NA NAGRADNO ŽREBANJE Aut. Min. 40 4/163295 dd. 4.10.75 Obvestili SPD Danes popoldne bo na sedežu Slovenskega planinskega društva vsa- KULTURNI KROŽEK BRIŠKE MLADINE priredi jutri, 7. decembra, ob 17. uri v občinskem i ' gledališču v KRMINU, s so- delovanjem Stalnega slovenskega gledališča, Slovenske prosvetne'žveze in Zveze slovenske katoliške prosvete 3. SLOVENSKI VEČER Vabljeni! koletni sejem rabljene smučarske opreme. Sejem bo odprt do večernih ur. Smučarski odsek SPD priredi ob božičnih in novoletnih praznikih, od 26. decembra do 4. januarja, smučarski tečaj na Lokvah, kjer: bodo na razpolago učitelji smučarske šole iz Nove Gorice. Vpisovanje sprejemajo še danes na sedežu SPD, Ul. Malta 2. Pojasnilo dijakov trgovske šole V pojasnilo včerajšnjemu članku «Sestanek staršev na trgovski šoli», so nam dijaki slovenske trgovske šole povedali, da se niso udeležili četrtkove stavke, ker so tako sklenili starši, marveč ker so to odlo- Programska izjava predsednika Agatija «Udeležba goriške pokrajine na nedeljskem odkritju spominske plošče v taborišču žrtev fašizma v Zdravščini bo označevala nedvoumno protifašistično naravnanost goriške pokrajine, tisto usmeritev, ki jo je pokrajina uresničevala tudi s svojo udeležbo na proslavah 30-letnice osvoboditve,» je včeraj naglasil pokrajinski predsednik Giuseppe Agati v svoji izjavi ob zaključku politične razprave o sestavi novega pokrajinskega odbora ter njegovega programa. Predsednik je dejal, da bodo pri upravljanju upoštevali politični okvir, kakor tudi rezultat volitev 15. junija, ne da bi zaradi tega kaj prehitevali ali kje zaostajali. Ogrevali se bodo za reformne zahteve, ki se oblikujejo v družbi, ter bodo, izhajajoč iz demokratične in pluralistične značilnosti italijanske družbe, uvajali nov način vladanja. V skladu s predlogom odbora in opozicije bodo namreč v štirih komisijah za prevoze, zaposlovanje, stanovanjsko politiko in zdravstvo (sestanke komisij bodo določili načelniki skupin še v tem letu) določili programsko politiko pokrajinske uprave v petih letih. PO OBISKU V LJUBLJANI IN NOVI GORICI Predstavnik SZDL Srbije na obisku v Gorici V. Andrijanič se je seznanil s položajem goriških Slovencev V Gorici se je včeraj mudil član izvršnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Srbije Vese-lin Andrijanič. Spremljala sta ga član predsedstva republiške konference SZDL Slovenije Savin Jogan in predsednik občinske organizacije SZDL iz Nove Gorice Lojze Lah. Član predsedstva SKGZ Gorazd Vesel jim je »pisal splošni položaj slovenske narodnostne skupnosti ter njena prizadevanja za uveljavljanje narodnostnih pravic. Gostje iz Jugoslavije so si ogledali gradbišče Kulturnega doma in športne hale v Gorici, Kulturni dom v izgradnji v Štandrežu, sedež SKGZ in drugih manjšinskih organizacij v Ul. Malta, uredništvo Primorskega dnevnika, Slovenski dijaški dom ter nekatere druge dejavnosti. Ugledni gost iz Socialistične republike Srbije je med obiskom v Go-i rici prišel neposredno v stik tudi naslednjih j z našim življem ter je, denimo, v I okviru svojega kratkotrajnega obi- čili na dijaški skupščini. VPRAŠANJA SLOVENSKEGA ZALOŽNIŠTVA V ITALIJI Važno mesto slovenske knjige v našem zamejskem prostoru O tem je v goriškem Mladinskem krožku govoril pesnik in urednik knjižnih izdaj pri ZTT Marko Kravos «Knjiga v zamejstvu, oziroma vprašanja slovenskega založništva v Italiji» je bil naslov predavanja, ki ga je v prostorih Slovenskega dijaškega doma pripravil goriški Mladinski krožek, O slovenski knjigi v zamejstvu ter o vprašanjih, ki se s tem v zvezi pojavljajo, je spregovoril pesnik in urednik knjižnih izdaj pri Založništvu tržaškega tiska Marko Kravos. Gost je v svojem splošnem pregledu omenil pomen, ki ga ima še danes knjiga, kot priložnost, da se človek z njenim branjem podrobneje sooča z določenimi vprašanji, ki ga zanimajo. Kljub številnim sredstvom javnega obveščanja, kot so radio, televizija, dnèvno časopisje, je knjiga ohranila posebno mesto v današnji stvarnosti, tako da je najučinkovitejši posredovalec določene tematike, določenega spoznanja. Poseben pomen pa ima seveda slovenska knjiga v zamejstvu, saj poudarja simbolično povezanost naših ljudi z matično domovino, obenem pa s slovensko knjigo spoznavamo slovenski jezik ter zasledimo utripe nove slovenske in tudi svetovne literature. Ko govorimo o knjigi je jasno, iiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii POŽAR V PEVMSKI HIŠI: 4.000.000 LIR ŠKODE Pesnik Marko Kravos ter član MKG Karel Devetak na večeru slovenske knjige. da silijo na površnje določene težave, ki jih ne srečujejo samo naši, marveč številni založniki. Gre namreč za težave zaradi prodaje knjig. V Italiji, denimo, je prodaja knjig izredno nizka v primerjavi s prodajo, ki jo zabeležimo v Sloveniji. Ta trditev izhaja tudi iz dejstva, da smo bili Slovenci vedno vezani na tiskano besedo, tako da izhaja sedaj v Sloveniji letno nekaj več kot 1.000 knjig, kar pomeni, da izidejo vsak dan tri knjige, kar je vsekakor visoko poprečje. Čeprav zamejci beremo v poprečju več kot večinski narod v Italiji so tudi pri nas težave pri prodaji knjig. Predvsem je treba pomisliti na idejno razkropljenost naše skupnosti, kar je v oviro pri utrjevanju vloge slovenske knjige v zamejstvu. Obenem je treba poudariti tudi pomanjkanje manjših knjižnic, ki bi delovale izrecno za periferne predele Trsta in Gorice ter za vasi. Da bi se vsaj delno premostilo te težave, se skušajo najti nove oblike pri prodaji tiskane besede. Glede izdajateljskega delovanja Založništva tržaškega tiska, je Kravos poudaril, da si je ZTT v našem kulturnem prostoru zadobilo vidno mesto. ZTT izdaja letno približno trideset knjig, kar je vsekakor zadovoljivo število za potrebe slovenskih bralcev. Marko Kravos je nato podrobno ocenil letošnje izdajateljsko delovanje ter predstavil številne knjige in brošure, ki jih je ZTT izdalo. V razpravo, ki je sledila izčrpnemu in izredno zanimivemu pregledu slovenske knjige v zamejstvu, so nekateri postavili gostu vprašanja, ki so se v glavnem tikala založniškega in knjigotrškega delovanja. športne palače. Kot vemo se Goriško telovadno društvo zavzema, da bi v mestii čimprej zgradili športno halo, kr bi služila predvsem za profesionalni šport, saj je UGG po-vezaha s košarkarsko ekipo Patriarca. Zanimivo bo torej drevišnje poročilo predsednika UGG, trgovca Giovannija Bigota, ki bo lahko povedal kaj novega v zvezi s tem vprašanjem, ki je v mestu povzročilo toliko polemik in veliko slabe krvi. Drevi občni zbor društva UGG Drevi ob 20. uri bo v mali dvorani UGG na Trgu Cesare Battisti redni občni zbor Goriškega telovadnega združenja. Za letošnji zbor vlada v mestu precejšnje zanimanje zaradi polemik, ki so se vnele v zadnjih mesecih ob vprašanju Razsežen požar je včeraj zjutraj izbruhnil v hiši Alojzije Gabrijelčič vd. Čuk v Pevmi, kjer je ogenj uničil ves gornji del hiše in povzročil okoli 4 milijone lir škode, gospodinjo pa so sprejeli v goriško bolnišnico, kjer so ji ugotovili opekline prve stopnje na obrazu in rokah, zaradi česar se bo morala, zdraviti 8 dni. Vzrok požara je bil . kratek stik v spalni sobi. V nekaj 1 sekundah so ognjeni zublji zajeli gornje nadstropje ter uničili veliko pohištva, podstrešje ter del strehe. Hiter poseg gasilcev je preprečil, da bi požar zajel tudi spodnje pro- j store in povzročil še večjo škodo, j (Na sliki pročelje ožgane hiše), j DEŽURNA LEKARNA V GORICI | Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Villa San Giusto, Korzo Italia 244, tel. 83-538. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg Repubblica, tel. 72-341. JAT-AIR LIFT VABI TUDI GORIŠKE SLOVENCE NA POTOVANJE OKOLI SVETA S ŠTIRIMOTORNIM MEDCELINSKIM LETALOM BOEING 707 Potovanje se začne 7. in konča 25. februarja 1976. Obiskali bomo Delhi, Agro, Bangkok, Hong Kong, Nagoyo, Kyoto, Tokyo, Havajske otoke, San Francisco, Niagarske slapove in New York. To je nad 40.000 km dolga pot, med katero bomo preleteli 3 celine in 3 oceane, in kjer bomo spoznali ljudi najrazličnejših ras in kultur. CENA POTOVANJA 947.000 LIR 00 TRSTA 00 TRSTA POVSOD HOTELI NAJVIŠJE KATEGORIJE, POVSOD OGLEDI, KI SO VKLJUČENI V CENO. MOŽNOST ODPLAČEVANJA NA OBROKE! Podrobnejše informacije in vpisovanje pri turističnem in potovalnem uradu «AURORA» v Trstu, Ulica Cicerone 4, tel. 60-261. ZAKLJUČEK VPISOVANJA: PONEDELJEK, 15. DEC. 1975 Doberdobski otroci vabijo svoje starše In prijatelje ter vse ostale na miklavževanje, ki bo jutri, v nedeljo, ob 16. uri v župnijski dvorani. Ob tej priložnosti so pripravili igrico NA PRVI ZVEZDICI SE PRIPELJE SV. MIKLAVŽ STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU — SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA Andrej Hieng IZGUBLJENI SIN (Melodrama v štirih dejanjih) Dramaturško sodelovanje Bojan Štih Jezikovno vodstvo Janko Moder Kostumi Mija Jarčeva Scena Sveta Jovanovič Glasba Darijan Božič Asist, režije Helena šober-Zajčeva Režija MILE KORUN V sredo, 10. decembra, ob 20.30 v gledališču «G. Verdi» v GORICI Goriški abonma Vozni red avtobusa za okoliške abonente: Vrh odhod ob 19.30, Poljane ob 19.30, Doberdob ob 19.35, Jam-Ije ob 19.40, Dol ob 20.00, Rupa-Peč ob 20.05. ska v Gorici prisostvoval tudi mi-klavževanju, ki ga je komisija za doraščajočo mladino pri DKGZ priredila v Prosvetni dvorani v Gorici. Ob tej priložnosti so gostje lahko ugotovili, kako dotrajana je naša Prosvetna dvorana in kako nujno potrebna je čim hitrejša dograditev kulturnega doma. Gorazd Vesel je predstavnike Socialistične zveze seznanil tudi z vprašanjem slovenskih šolskih zgradb ter Trgovskega doma ter ob tem dejal, da se mora slovenska narodnostna skupnost, kot v preteklosti tudi danes pri zagotavljanju pogojev za svoj narodni obstoj prvenstveno oslanjati na svoje sile in da Slovenci v Italiji pričakujemo od novega italijansko - jugoslovanskega sporazuma novih spodbud za dosego enakopravnosti ter nadaljnji napredek tako na narodno - političnem kot na gospodarskem področju. Veselin Andrijanovič se je zahvalil za prikaz stanja goriških Slovencev. Zagotovil je, da bo vodstvu republiške konference SZDL Srbije posredoval svoja spoznanja in ga predvsem seznanil z veliko življenjsko silo, s katero se goriški Slovenci borijo za svoj obstoj in napredek. Ob tem je član IS SZDL Srbije dejal, da živi v Romuniji in na Madžarskem preko 100.000 pripadnikov srbske narodnostne manjšine, katerim bo potrebno zagotoviti pogoje za njihov nemoten napredek. Veselin Andrijanič, član delegacije SZDL Srbije, se je prejšnje dni udeležil zasedanja republiške konference SZDL Slovenije. Delegacija, ki jo je vodil podpredsednik republiške konference SZDL Srbije Mi-lutin Miloševič, si je na izrecno željo ogledala Novo Gorico, kjer ji je predsednik občinske organizacije SZDL Lojze Lah govoril o perspektivah gospodarskega in splošnega razvoja po italijansko - jugoslovanskem sporazumu v Osimu ter o nastanku Nove Gorice ter njenih razvojnih možnostih. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU — SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE Klaus Eidam OSTRŽKOVE DOGODIVŠČINE Prevedel Ervin Fritz Scèna Demetrij Cej Kostumi Milena Kumar Glasbena oprema France Lampret Koreografija Janez Mejač Režija EMIL ABERŠEK V sredo. 10. decembra, ob 10. uri v gledališču «G. Verdi» v GORICI Vozni red avtobusov za okoliške šole: Avtobus št. 1: Jamlje ob 9.05, Dol ob 9.10, Rupa ob 9.20; Avtobus št. 2: Sovodnje ob 9.10, Rupa ob 9.20; Avtobus st. 3: Doberdob ob 9.05; Avtobus št. 4: Doberdob ob 9.05; Vrh ob 9.15; Mestni avtobus: Štandrež ob 9.20. Kino Gorica VERDI 17.15-22.00 «File story». A. Delon in J. L. Trintignant. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan. CORSO 17.00—22.00 «Di che segno sei?». M. Melato. A. Celentano in R. Pozzetto. Barvni film. Mladim pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO 16.30-22.00 «Life size» (Grandezza naturale). M. Piccoli in R. Rassimov. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE 16.00—21.30 «Cipolla Colt». F. Nero in S. Hayden. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 «Il cav. Costante Nicosia demoniaco ovvero: Dracula in Brianza». L. Buzzanca in S. Koščina. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan. Tržič EXCELSIOR 16.00-22.00 «Due cuori e una cappella». A. Belli in R. Pozzetto. Barvni film. PRINCIPE 16.00—22.00 «Il padrino Parte II». Barvni film. Nova Gorica SOČA «Cvet 1001 noči», italijanski barvni film ob 18 00 in 20.00. S\ OBODA «Ketlov - Robin Hood», a-meriški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Mali greh», italijanski barvni film ob 19.30. V MIKLA VZU nudimo bogato izbiro knjig, risank in plošč z 10-odstotnim popustom KNJI2NA ZADRUGA SREČANJE - INCONTRO ULICA SV. IVANA 10 — telefon 31-045 — GORICA OB NOVI ŠTEVILKI «ČASOPISA ZA SUVREMENU POVUEST RADNIČKOG POKRETA HRVATSKE» Italijanski iredentizem in jadransko vprašanje Temeljita in vsestranska znanstvena razprava v aktualnem trenutku Druga razprava Dragovana še-piča ima naslov «Velika Britanija in vprašanje revizije jugoslovansko - italijanske meje 1. 1941». To je dopolnjen referat z lanskega zborovanja slovenskih zgodovinarjev v Piranu. Ko je pretila Grčiji nevarnost kapitulacije,. je Velika Britanija skušala pridobiti Turčijo In Jugoslavijo za združitev z njo v obrambi proti nemškemu prodoru na Balkan. Vaba za Jugoslavijo je bila možnost, da bi po srečnem izidu vojne Jugoslavija dobila slovensko in hrvatsko ozemlje, ki je oO prvi svetovni vojni pripadlo Italiji. Formalna pobuda pa ni izšla iz Foreign Officea, temveč od jugoslovanskega poslanika v Moskvi Milana Gavriloviča s predlogom, da bi Velika Britanija na mirovni konferenci branila jugoslovansko zahtevo Jugoslavije d i Istrskega polotoka, do Gorice in do otokov ob jugoslovanski obali. U-speh je bil ta, da je Vel. Britanija dala vprašanje jugoslovansko - italijanske meje v proučevanje nekemu koledžu v Oxfordu. Ta je končal svoje delo v začetku februarja 1941: priznal je utemeljenost’ jugoslovanskih zahtev, toda predlagal nekakšno srednjo rešitev, ki je prepuščala Italiji Trst, Gorico, istrsko obalo. Reko in Zadar. 27. februarja 1941 je angleška vlada sklenila, naj Eden v razgovorih z Jugoslavijo omenja možnost spremembe italijansko - jugoslovanske meje. Toda dogodki so bili hitrej' ši. 6. marca je kronski svet v Beogradu pristal na pristop Jugoslavije k trojnemu paktu. Odstranjen je bil knez Pavel in padla je vlada Cvetkovič - Maček; pri tem je imela britanska tajna služba roke vmes. Druga zahteva po spremembi italijansko-jugoslovanske meje po končani vojni je prišla iz Jeruzalema 20. aprila 1941. Sestavili so jo ministra Krek in Snoj ter Kuhar in Gabrovšek, ki so bili ob izbruhu vojne zbežali v tujino. Ta memorandum je zahteval Tilment (Tagliamento) kot mejo na zahodu. Jugoslovanska vlada v Londonu ni predložila britanski vladi nobene zahteve o reviziji meje z Italijo. Zunanji minister M. Ninčič se je držal izjave, ki jo je Velika Britanija dala knezu Pavlu in ponovila predsedniku Simoviču. Toda slovenski in hrvaški člani vlade so vztrajali pri zahtevi po konkretni izjavi in predsednik vlade Simovič je 27. junija 1941 imel na londonski radijski oddajni postaji go^ vor, kjer je omenil osvoboditev vseh Slovencev in Hrvatov, ki so po prvi svetovni vojni ostali zunaj meja. Omenil je Trst, Gorico, Zadar in drugo ozemlje. Njegove besede so nekateri tolmačili, kakor da bi bila to obljuba angleške vlade. Italijani v Ameriki z bivšim zunanjim ministrom Sforzo in znanim zgodovinarjem Salveminijem na čelu so proti temu telegrafsko protestirali in britanski ambasador v New Yorku je dezavuiral Si-moviča, češ da gre za nesporazum. Ta incident in še en podoben incident, ki je nastal zaradi pisma, ki ga je minister Krek v novembru 1941 naslovil na zunanjepolitičnega urednika dnevnika «The Times» o zadržanju Vel. Britanije v pogledu Italije na škodo slovenskega naroda. sta imela vendar svoj uspeh. Jugoslovansko zunanje ministrstvo je naposled sestavilo memorandum z jugoslovanskimi zahtevami glede mej z Italijo in ga 27. dec. 1941 izročilo Foreign Officeu, toda ne kot «memorandum», temveč kot «obvestilo» («comunication»), v skladu z uradno britansko izjavo, da je «britanska vlada dala jugoslovanski vladi samo tajno uverjene, da je voljna podpirati vprašanje revizije jugosiovansko-italijanske meje, ako to zahteva jugoslovanska vlada, in da ni prevzela nobene konkretne obveznosti glede teritorija, ki bi ga bila voljna priznati Jugoslaviji». V naslednji razpravi zbornika, v «Problemih zahodne meje Jugoslavije v narodnoosvobodilni vojni», je Vojmir Kljakovič opisal, kako je vprašanje jugosiovansko-italijanske meje dozorelo v nastajajoči novi Jugoslaviji do drugega zasedanja AVNOJ v novembru 1943, ki je razglasilo priključitev Slovenskega primorja ter Istre in jadranskih otokov k Jugoslaviji. Iz razprave izvemo, kako je maršal Tito pri srečanju na Visu namestnika kralja Petra Šuba-šiča, pridobil, da je dal izjavo z zahtevo po priključitvi Istre in Slovenskega primorja, izjavo, ki je vzbudila nejevoljo W. Churchilla. Ko se je Churchill kmalu nato s Titom srečal v Italiji, je izjavil, da vztraja pri svojem starem stališču. Zaradi tega je maršal Tito 12. sept. 1944 na Visu jasno razglasil, da se jugoslovanski narodi bojujejo tudi za osvoboditev Istre in Slovenskega primorja, ter je dal navodila za ustrezne ukrepe. O teh ukrepih poroča obširneje Fabijan Trgo v razpravi «Pomen končnih operacij Jugoslovanske armade za združitev Istre in Slovenskega primorja z Jugoslavijo». (Med Kljakovičevo in Trgovo razpravo pa je razprava Maria Mikoliča «KPJ in KPI v odnosih do NOG v Istri», ki prikazuje težnje za vzpostavitev najširše antifašistične fronte v Istri, v katero naj bi bili vključeni tudi italijanski antifašisti.) Na Visu sprejeti ukrepi so na eni strani zahtevali pridobitev čim-več privržencev za narodnoosvobodilno gibanje in za boj proti fašizmu na samem terenu, ter organiziranje civilnih oblasti narodnoosvobodilnega gibanja, da bi se preprečila zopetna oživitev italijanske suverenosti. Na drugi strani pa je šlo za vojaške ukrepe, o katerih poroča Trgo v svoji razpravi; o ustanovitvi IV. armade JA, o njenem kar epopejskem pohodu z juga Dalmacije, o junaškem preboju nemške fronte pri Reki ter o zmagovitem prodoru do Trsta, o zavzetju Trsta, kjer se je IV. armada združila z 9. korpusom NOV, ki si je prebil pot do Trsta prek Krasa, in o njuni skupni nadaljnji poti do Soče in še čez, da so tako prehiteli Anglo-Američane, ki so se bližali Trstu z zahoda. Ta zmagovita pot, ki je edinstveno heroično poglavje v naši zgodovini, je bila nedvomno odločujoča za nadaljnji razplet in rešitev vprašanja Istre in Slovenskega primorja. Sledi najdaljša razprava «Časopisa». Spisal jo je Janko Jeri in ji dal naslov «Nekateri elementi diplomatske geneze vprašanja- jugosiovansko-italijanske razmejitve' po drugi svetovni vojni do leta 1954». Del tega gradiva je objavil avtor tudi v zborniku «Slovenci v Italiji», ki ga je on uredil in ki je prav te dni izšel. Obdelano snov je razdelil na pet poglavij. Prvo obsega dobo od leta 1915 do leta 1934, v katero spadata usodni tajni londonski pakt, ki je bil odločilen za nesrečni rapalski mirovni dogovor, po katerem je Italija dobila vso Julijsko krajino (brez Reke), in sporazum med Italijo in-Kraljevino SHS iz 1. 1924, ki je priznal Italiji pravico tudi do Reke. Drugo poglavje zajema dobo od smrti kralja Aleksandra do napada Italije in Nemčije na Jugoslavijo 1. 1941. Za to dobo je značilen italijansko-jugoslovanski pakt iz 1. 1937, na večer pred tem, ko se je Mussolini že odločil, da mora zrušiti Jugoslavijo. Tretje poglavje se nanaša na edinstveni pohod IV. armade JA, ki smo ga že omenili pri Trgo- vi razpravi. V naslednjem poglavju avtor obširno opisuje potek konference zunanjih ministrov petih velesil v Londonu 1. 1945 in samo mirovno konferenco v Parizu v naslednjem letu, kjer so določili nove meje med Italijo in Jugoslavijo ter ustvaril vmesno državico Svobodno tržaško ozemlje. Zadnje poglavje podaja zgodovino nesrečno rojenega Svobodnega tržaškega ozemlja od njegove ustanovitve 1. 1947 do londonskega sporazuma o soglasju, po katerem se je ena cona tega ozemlja prisodila Italiji, druga pa Jugoslaviji. Zelo koristno dopolnilo Jerijeve razprave kakor tudi sicer raznih drugih razprav je zbirka dokumentov v hrvatskem prevodu na koncu «Časopisa», od londonskega pakta iz 1. 1915 do memoranduma o soglasju med vladami Italije, Vel. Britanije. ZDA in Jugoslavije o STO iz 1. 1954. Zadnja po zaporedju je razprava Budislava Vukasa z naslovom «Tržaško vprašanje leta 1974 z gledišča mednarodnega prava», v kateri pisec zavrača s stališča mednarodnega prava trditev, ki so jo že po delitvi Svobodnega tržaškega ozemlja med Italijo in Jugoslavijo postavili nekateri italijanski politiki in pravniki in ki so jo lani spet oživili uradni predstavniki Italije, da namreč suverenost Italije nad ozemljem Svobodnega tržaškega o-zemlja, ki je bilo 1. 1954 prisojeno Jugoslaviji, ni nikdar prenehala obstajati od rapalske mirovne pogodbe iz 1. 1920 naprej. Zdaj, ko so pristojni italijanski vladni predstavniki pri oznanjanju priprav za novi prijateljski sporazum med Italijo in Jugoslavijo bolj ali manj odkrito priznali, da je šlo za «zmotno» interpretacijo, je to vprašanje postalo praktično nepomembno. Zaradi tega pa ni Vukasova razprava nič manj zanimiva. Napetost med državama je popustila in nevarnost nadaljnjih zapletov je odstranjena. Toda ta zmotna interpretacija bo ostala kar klasičen primer, kako se taka zmota lahko hote razpihuje v spor, ki se celo izrodi v konflikt. Tistim, ki se bodo zanimali za zgodovino tega spora, bo Vukasova razprava prav dobra pomočnica za pravilno razumevanje. Prav tako koristen jim utegne biti tudi «Izbor jugoslovanskih piscev o mednarodnih vprašanjih v zvezi s tržaškim področjem po drugi svetovni vojni», ki ga je za «Časopis» priredil B. Vukas in ki obsega kar 22 strani. Na koncu moram omeniti še bogato in skrbno pripravljeno bibliografijo, ki obsega 10 strani in kateri je sestavljavec Vlado Ostrič dal skromen naslov «Bibliografske beležke o naši literaturi za zgodovino jugoslovansko-italijanskih odnosov po drugi svetovni vojni». Uredništvu nove številke «Časopisa» moramo biti hvaležni, da je izbralo to monografsko temo, ko še ni bilo glasu o pripravah za nov italijansko-jugoslovanski sporazum, in da je imelo srečno roko pri izbiri sodelavcev. Sporazum, po katera bo dokončno rešeno vprašanje meja, tako da bi bili v tem pogledu preprečeni neutemeljeni spori in konflikti med Jugoslavijo in Italijo, je, kot kaže, stvarnost. V naznanilih o pripravah za sporazum so bile bolj manj jasno omenjene tudi razne določbe glede ravnanja z našimi rojaki onstran meja. Naša vroča želja pa ni samo to, da pridejo take določbe glede Slovencev in Hrvatov pod Italijo v sporazum, temveč, da bi se v duhu sporazuma tudi res izvajale. DR. LAVO ČERMELJ Zanimiva razstava v «La Cappella» Jutri, v nedeljo, se v prostorih Capello Underground v Ul. Franca 17, zaključi zanimiva fotografska razstava z naslovom «Fotografija in gledališče», ki jo je priredil Diego De Mattia. Gre za fotografsko razstavo izbranega dela cele gore fotografij, ki jih je Diego De Mattia posnel v dneh od 5. do 27. novembra na seminarju, ki ga je v gledališču tržaške pokrajinske psihiatrične bolnišnice vodil Pierfranco Zappareddu, učenec Eugenia Barbe s svojima sodelavcema Pinom Capitanijem in Diegom Fulanom. Ves čas seminarja, ki je obravnaval temo «gledališče - laboratorij» je dogajanjem sledil s svojo kamero Diego De Mattia, ki je sproti beležil fotografsko dokumentacijo seminarja tudi v didaktične namene. Fotografiral je vse, kar se je na tem seminarju dogajalo in sicer razne ključne momente seminarja, osebne ali kolektivne trenutke, kar bo lahko služilo tistim, ki so se seminarja udeležili, pa tudi drugim, morda tistim, ki bi se hoteli na osnovi tega materiala izpopolnjevati. Kot pravi sam Diego De Martina, je bilo pri tem delu sicer veliko improvizacije, vendar je razstava sama na sebi zelo zanimiva in vsekakor veljavna. Illllllllllllllllllllll||||||||ll||||l|l||||||||||||ll||llllllllllll||||||||||||||||||||l|]|||||||llll|1lllll|lllllll|lllllllllllllllllllllllllllll|||llllllllllllllllll||lllllllllllllllllllllll|||||||||||llllllllll(ll||||||||||||1|||||||lltllllllll||||||||||||||||lll||||| POLETNO POPOTOVANJE PO DALJNEM VZHODU V sončnem dnevu smo zapustili Okinavo in že po štirih urah bili v Hongkongu Na majhnem prostoru velikansko mesto ■ V Aberdeenu živi na čolnih 75 tisoč Kitajcev, ki nočejo zapustiti svojega naselja ■ Izlet v portugalski Macau IH. Od 20. julija letos pa do 18. januarja 1976 je v Okinavi odprta svetovna razstava pod nazivom «EXPO 75» in ima kot osnovno temo morje. Razstave se udeležuje 40 držav. Razstavišče je na severnem delu otoka, kakih sto km od Nahe. Japonci so se odločili za to razstavo po uspehu, ki so ga z EXPO 75 doživeli v Osaki, in računajo, da bodo s tem uveljavili Okinave kot turistično središče južne Japonske. Toda oddaljenost Okinave od japonskih glavnih o-tokov (1600 km zračne črte od O-sake) ter dejstvo, da otok ni na relaciji rednih ladijskih prog govori bolj o neuspehu pobude. To dokazujejo tudi številke: 20.000 dnevnih obiskovalcev nasproti 350.000' obiskovalčeriha dan v O-saki. Vsekakor pa je pobuda hvalevredna, ker so plaže na Okinawi rds lepe in-čiste. Razstavni prostor zavzema površino skoraj 100 ha, od katerih pa je četrtina na morju. V nekem paviljonu imamo priliko, opazovati kos ledu iz ledene gore. Gre za 120 tisoč let star led. Zanimiv je tudi obisk velikanskega akvarija, ki je razdeljen na dva dela: v prvem so koralne ribe, ki pritegnejo pozornost zaradi svojih čudovitih barv, v drugem pa so drugi prebivalci morja, med katerimi so tudi ponosne «mante». Vseh rib je tu nad 800 vrst. Paviljon «oceanske kulture» pa razkazuje vse vrste čolnov z vsega sveta, s posebnim poudarkom na tiste čolne, ki so v rabi na Tihem oceanu. Za povezavo med paviljoni skrbijo avtomatska prevozna sredstva, vozila, ki drsijo na štirih kolesih, ter vozijo -na enotirni progi. Upravljanje je popolnoma avtomatično in so vozila brez osebja. Posebno pozornost vzbuja Ac-quapolis, ki je prvo mesto na morju in ki predstavlja nekakšno sodobno rešitev problemov urbanizma v obmorskih deželah. Acqua-polis je otok, ki meri 10 tisoč kv m ter je lahko zasidran ali pa tudi plove. Sloni na 16 cilindrih. Tu je tudi «galebji most», z «marinora-mo» pa opazuješ življenje v morju in pod morjem, v veliki dvorani mi,....... Zgodovinska resnica ali politična «resnica»? Nepodpisani bivši borec 9. korpusa razkriva v svojem pismu, ki ste ga danes objavili, dokaj čudne resnice o ruskem bataljonu Bazoviške brigade, ki se nikakor ne ujemajo z resnicami, ki jih poznajo drugi borci in aktivisti, ter z resnicami, ki jih na osnovi velikega števila pričevanj in dokumentov navaja Franjo Bavec — Branko v svoji knjigi o Bazoviški brigadi. Nepodpisani bivši borec namreč trdi, da so skoraj vsi sovjetski vojaki, ki so sestavljali ruski bataljon, pobegnili k partizanom iz nemške vojske in da bi bilo praktično nemogoče, da bi pobegnili iz nemških taborišč. Franjo Bavec pa v knjigi jasno pravi, da «usoda vojnih ujetnikov Rdeče armade, ki so se znašli v Italiji, je bila različna. Mnogi so uspeli ob kapitulaciji Italije pobegniti iz taborišč in so prišli do slovenskih ali italijanskih partizanskih čet. Drugi so pobegnili iz 162. iurkestanske divizije, ki so jo organizirali Nemci in je imela v svojem sestavu pretežno bivše sovjetske vojne ujetnike, ki so jih z raznimi obljubami in pritiskom prisilili, da stopijo v njene vrste. Ob prvem spopadu s partizani je marsikateri pobegnil.» (Bazoviška brigada, str. 198). Ob opisu obiska šefa sovjetske vojaške misije se Bavec povrača k opisu poti borcev iz dežel Sov-jrtske zveze. Dvem že omenjenim skupinam dodaja tretjo, to je tiste, «ki so jih internirali, ali pa odpeljali na prisilno delo v Italijo, ob kapitulaciji pa so pobegnili in se pridružili partizanom.» Na istem mestu (str. 323-4) govori Bavec tudi o apatičnosti tistih, ki so pobegnili iz nemške vojske, in ugotavlja, da so to bili problemi, ki so ovirali sicer visoko borbenost tega bataljona. Da pa je teh apatičnih, iz nemške vojske pobeglih borcev bilo bolj manj, dokazuje dejstvo, da sta ob preureditvi bataljona 29. januarja 1945 tako komandant kot politkomisar 30. divizije priznala, da je ta bataljon najboljša enota 30. divizije (str. 422). Avtor knjige pa pri opisu slovesa tega bataljona pravi, da je bil eden najboljših bataljonov 9. korpusa, da so njegovega komandanta Anato-lija Ignjatoviča Djačenka povišali v majorja, da so čine jugoslovanske armade dobili tudi drugi borci, 88 borcev pa je prejelo o-dlikovanja. To so zgodovinske resnice, ki izhajajo iz po vsej verjetnosti resnega znanstvenega dela Franja Bavca, saj si težko predstavljam, da bi komisija za zgodovino pri predsedstvu republiškega odbora ZZB NOV Slovenije ter strokovna recenzenta dr. Tone Ferenc in Zdravko Klanjšček, ki v slovenskem zgodovinopisju le nekaj pomenita, dovolili izdajo knjige, ki bi z netočnostmi mešala bralca. Naj dodam še nekaj, kar vem iz lastnega doživljanja. Spomladi 1944 sem na ukaz 9. korpusa do- bila zvezo z vojaki iz Sovjetske zveze, ki so živeli v banovski kasarni. Osebno sem se najprej seznanila z Mihajlovom, ki ni bil nemški vojak, saj ni imel orožja, ampak je moral Nemcem le prenašati hrano, ki so jo kupovali v delavski zadrugi na Opčinah. Pripovedoval mi je o trpljenju teh sovjetskih vojakov, ki so jih v kasarnah pretepali in jih z gladom prisilili, da so oblekli nemške u-niforme. Mihajlova smo peljali na štab 9. korpusa v Brje pri Koprivi, dobil je nalogo, da spravi k partizanom vse tiste, za katere je vedel, da bi se radi rešili nemškega jarma. Tako je začel z organizacijo akcij v kasarnah pri Banih, v Sežani in Lipici, ki so pripeljale večje število teh ujetnikov v slovenske partizanske formacije. Nekatere pa so tržaški aktivisti pospremili k partizanom iz tržaškega pristanišča, kjer so ti ujetniki opravljali težaška dela. O junaštvu ruskega bataljona ne mislim izgubljati besed, ker je to znana stvar, prav tako ne o pomenu diverzantskih akcij Mihajlova in Ivana Ruskega, ki sta-kot vedevejevca ogrožala naciste v njihovih lastnih gnezdih. Tem borcem, kakor vsem drugim, ki so se borili v katerikoli partizanski enoti, je bil cilj osvoboditev Jugoslavije, pa tudi rešitev Evrope in sveta izpod naci-fašističnega jarma. Zato je prav, da se danes mladi rod, ki živi v boljšem svetu kot mi, s hvaležnostjo spominja vseh teh padlih. SLAVA ČEBULEC - KATRA pa se lahko seznaniš z morsko floro, skratka si v majhnem mestu na morju. Ko vstopiš, dobiš dokument, ki te proglaša za državljana oziroma Acquapolisa. Škoda, da nam je muhasto vreme pokvarilo del obiska, ker smo bili zaradi nenadnih ploh pogosto prisiljeni čepeti v paviljonih. Sredi avgusta, točneje 13., smo zapustili Okinavo. Tokrat v lepem sončnem dnevu. Preleteli smo For-mozo in po štirih urah letenja prispeli v britansko kolonijo na kitajskem ozemlju Hong Kong. Čeprav znaša površina Hong-Konga le malo več kot 4 tisoč kv. km šteje skoraj 4 milijone in pol prebivalcev. Največ ljudi je na otoku ter na polotoku Kowloon, kar v kitajščini pomeni devet zmajev. Toliko je namreč gričev, ki obdajajo «Peninsulo». Čez 22 let bi Velika Britanija morala vrniti Kitajski tisti del ozemlja, ki je znan pod imenom New Territories, ker čez 22 let zapade 99-letni zakup. Danes, logično, nihče ne ve, kaj se bo tedaj zgodilo in ali bo LR Kitajska segla po tem ozemlju, ali pa bo Hong Kong še naprej o-stal v položaju, v kakršnem je danes, to se pravi, da bo še vedno kot nekakšna pljuča za Kitajsko. Glavno središče Hong Konga je Victoria City in sicer na otoku, ki je povezan s Kowloonom z dvema modernima predoroma in s trajekti. Z vrha otoka, z Victoria Peaka je krasen razgled na lepo obalo. Še lepši je ta razgled ponoči, seveda če razgleda ne motita dež ali megla. Ne smemo pozabiti, da je ves Hong Kong prosta cona in zato ena sama velikanska trgovina. Vse trgovine v mestu se odprejo ob 9., 10. uri dopoldne in ostanejo odprte vse tja do 10., 11. ure zvečer in to tako ob delavnikih kot ob praznikih. Zanimiv je ogled Aberdeena, torej pristanišča sampanov in džunk. Tu živi okoli 75 tisoč Kitajcev, ki so si izbrali za dom čoln, barko. Na čolnih imajo prav vse: domove, trgovine, šole, celo bolnišnico. Oblasti si prizadevajo, da bi te Kitajce zvabili, spravili na kopno, vendar so vsa prizadevanja naletela na gluha ušesa. Kitajci so preveč trdno navezani Na džunkah opazimo tudi pse vrste čao. Ti psi so za kitajskega ribiča nekakšen barometer, ker slutijo nevihto dolgo preden se razdivja. Ko se pes skrije na dno ladje in se noče niti dotakniti hrane, pomeni, da se bliža neurje ali tajfun. Tedaj ribič ne okleva, pač pa razpne jadra in pohiti v varno pristanišče. Ogledali smo si tudi Tiger Palm Garden, kjer je zbran delček bogate kitajske mitologije. Vse je tu upodobljeno v zelo živih barvah. V Repulse Bay pa smo o-bedovali v restavraciji, ki je last Grand Castle Hotel v Okinavi ameriškega igralca Holdena in ki je na plaži najlepšega kopališča v Hong Kongu. Restavracija je self - Service in pripravljenih jedi na širokih mizah je okoli Ì00 in vsaka jed je različna od druge. Petek, 15. avgusta je namenjen izletu v portugalsko kolonijo Macau. Je to majhen polotok na Južni Kitajski z otokoma Taipa in Colčane, ki sta povezana z mestom Macau z dolgim mostom. Na skupno 16 kv. m površine živi okoli 220 tisoč ljudi. Iz. Hong Konga pri- deš v Macau z ladjo v treh urah, s hidrogliserjem pa v dobri uri. Seveda, če je morje mirno. Macau je v bistvu velika igralnica, kamor prihajajo predvsem premožnejši prebivalci Hong Konga, do-čim imajo domačini svoj plavalni kasino, kjer prav tako na lahko zapravljajo svoja bogastva. Poleg že omenjenih igralnic je v Ma-cauu zanimiv tudi obisk kitajske meje, MILADIN ČERNE (Nadaljevanje sledi) nniniiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiimiiiiiiiimiiiiiiii V ORGANIZACIJI KLUBA TRŽAŠKIH MEDICINCEV Zanimiva okrogla miza o vzrokih debelosti 0 pojavu so razpravljali ljubljanski strokovnjaki O debelosti je v zadnjih letih veliko govora, vendar na žalost največkrat gledamo nanjo samo kot na nekaj neestetskega, pri čemer pozabljamo, da je debelost v resnici fiziološko - zdravstveno vprašanje. Tako se zgodi, da se povsem nepripravljeni in neobve-ščeni predamo zdravniku, ki nam bo predpisal shujševalne pripomočke, ki pa vprašanja debelosti dejansko ne odpravijo. Zato je bila res zanimiva okrogla miza, ki jo je v Mali dvorani Kulturnega doma priredilo Združenje tržaških medicincev, pri kateri je sodelovala ekipa izvedencev z endokrinološkega oddelka kliničnega centra v Ljubljani — dr. Andreja Kocijančič, dr. Urška Gantar, dr. Janez Preželj in dr. Miklavž Petelin. Najprej je bil govor o vzrokih debelosti kot posledici endokrinih obolenj, se pravi hiperplasija nadledvičnih žlez, hipofunkcija ščitne žleze, pomanjkanje spolnih hormonov (ki se pokaže v celulitisu), primarna okvara hipofize, okvara centralnega živčnega sistema. Vendar je takih primerov samo 1 odst., kajti v glavnem se debelimo zaradi prekomernega ali napačnega uživanja hrane in tudi zaradi pomanjkanja gibanja. Pri debelosti ima pomembno vlogo hipotalamus, ki uravnava centre za občutek sitosti in določa število maščobnih celic. Zanimivo je, da se pri hujšanju maščobne celice samo praznijo, ne pa izločajo in so tako vedno pripravljene sprejeti vase novo tol-ščo. Na podlagi tega pojasnila je dr. Kocijančičeva dejala, da je debelost kronična in v bistvu ne- ozdravljiva bolezen, kolikor seveda lahko hujšamo, vendar se brez kontrole ponovno zredimo. Včasih pa delo terapevta nima takojšnjega odziva v pacientu in zato se pokaže nujnost ekipnega dela. Tako je tudi psihiater dr. Petelin orisal psihološke probleme, ki so velikokrat povezani z debelostjo, začenši že pri otroškem napačnem pojmovanju hrane kot izvoru užitka; v nadaljnjih letih se debelost večkrat pojavlja kot posledica psihološke neuravnotežnosti, neprilagodljivosti in nerazumevanja v družinskem okolju, skratka nezadovoljstva. Predavanje je bilo namenjeno st glavnem študentom medicine, vendar je velik del občinstva — kljub specifično znanstvenemu izražanju — lahko sledilo prikazovanju vprašanja, ki so ga predavatelji ilustrirali z zanimivimi diapozitivi. 12.30 12.55 13.25 13.30 14.10 17.00 17.15 17.40 18.30 18.55 19.20 20.00 20.40 SOBOTA, 6. DECEMBRA 1975 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL Poljudna znanost: Aspekti Kube Oddajo o karibskem otoku so pripravili Enrico Gastaldi, Aldo Venturelli in Gianni Mina Komični filmi Vremenska slika DNEVNIK in Danes v parlamentu Odprta šola: Tedenska oddaja o vzgojnih problemih DNEVNIK in Izžrebanje loterije Program za najmlajše Program za mladino: Kitara in fagot Poljudna znanost: Astrologija Sedem dni v parlamentu Nabožna oddaja Kronike dela in ekonomije ter Vremenska slika DNEVNIK MAZZABUBU Nocojšnja oddaja, ki jo vodi Gabriella Ferri, oživlja Italijo po drugi svetovni vojni toda že v dobi 60. let, torej v dobi tako imenovanega «booma». Oddajo so pripravili v znaku Fellinija, to se pravi tistega italijanskega filmskega režiserja, ki je bolje kot kdorkoli znal ustvariti popolno in izrazito sliko o družbenem vzdušju, ki je vladalo tedaj. V mislih imamo njegov film «Sladko življenje». In današnja oddaja, ki se poslužuje tudi samega filma, usmerja svoj objektiv, svoj pogled na najbolj značilne dogodke tistih let, začenši s prvimi «slačenji», pa do norih večerov v rimskem nočnem življenju, pa tudi dogajanja z rimske olimpiade, ki je bila prav leta 1960. Toda to ni vse. S področja ekonomskega booma nepričakovano preidemo v dobo krize, v dobo pomanjkanja energije, v čas, ko je motorizacija ob nedeljah obstala itd. Oddaja nas pripelje torej vse v današnje dni. Kot po navadi bodo tudi tokrat z Gabriello Ferri sodelovali še Montesano, D'Angelo, Lionello in Pippo Franco CONTROCAMPO DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL 19.00 Dribbling in Športni dnevnik 20.00 Profili ital. povojnih skladateljev: Azio Corgi 20.30 DNEVNIK 21.00 Balet: GAIANEH Baletni ansambel berlinske državne Opere bo ob spremljavi berlinskega državnega orkestra pod vodstvom Wernerja Stolza izvajal Arama Iljiča Hačaturijana «Balet Gaianeh» 22.25 Cannon: EKSPLOZIVNA KNJIGA Philip Trask je postal slaven na račun potvorjene škandalistič-ne avtobiografije bogataša Ai-ma'Benningsa, ki je bil hkrati lastnik neke družbe. Biografi' ij bi napisal ob pomoči Freda Ganderja, bivšega Benningso i sodelavca. Vtem ko Philip Trask v intervjuju pred TV namerava obrazložiti vsebino svoje druge knjige, namreč to, kako mu je uspelo odkriti Benningsove življenjske podrobnosti, nenadoma umre Gander, in to od srčne kapi. Cannon, ki ga je poklicala Traskova zaročenka Jill, noče prevzeti naloge, da bi branil Traska in začel raziskovati vzroke smrti Ganderja, kčr meni, da bi pisatelj hotel izkoristiti njegovo ime za reklamo svoji drugi knjigi. Toda brž za tem spremeni svoje mnenje in začne s preiskavo, kajti med tem je bil ugotovil, da Ganderjev infarkt ni bil navaden infarkt, pač pa posledica pilule in da je Trask dobil eksplozivno pismo. Tu pa se začne Cannonova vnema in razplet... 21.50 22.45 9.30 JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA in 10.35 TV ŠOLA: Seminar, Risanka, Izobraževalna oddaja. Književnost BiH, Leksikon itd. 15.15 Oddaja za stike z občinstvom 15.55 Nogometna tekma: HAJDUK — BEOGRAD Prenos iz Splita, v odmoru Propagandna oddaja 17.50 Obzornik 18.05 N. Ostrovski: KAKO SE JE KALILO JEKLO Tretja epizoda nosi naslov «Veliko dejanje» Tudi na Rito se naveže Pavel le kot na tovarišico, ki sodeluje z njim v revoluciji. Bliža se zima, mesto pa ne bo imelo dovolj drv za bolnišnice in šole. Vsi vlaki in proge so preobremenjeni, zato pove Žuhraj svoj načrt: zgraditi je treba ozkotirno železnico iz gozda v mesto in to še pred zimo. V nečloveških naporih sodeluje tudi Pavel. Zdaj napadejo delavce kontrarevolucio-narji, zdaj jim ne pripeljejo kruha, zdaj ne dobijo izmene. Zgodi se, da jim pripeljejo v pomoč potnike, ki so jih spravili s potniškega vlaka. Med njimi sta tudi Tonja in njen mož. Tako se Pavel spet sreča s Tonjo 19.10 Risanka 19.30 DNEVNIK Tedenski zunanjepolitični komentar ŽIVLJENJE JE LEPO, serijska oddaja 20.30 AKORDI KOSOVA, prenos festivala v Prištini 21.40 Moda za vas 21.50 DNEVNIK 22.10 KO JAK — serijski film Današnja nadaljevanje nosi naslov «Najboljši sodnik, ki ga ie moč ubiti» KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA !n»n Nogometna tekma HAJDUK - BEOGRAD, neposreden prenos 19.30 Otroški kotiček: ž kot živali 20.15 DNEVNIK 20.30 TRETJI SVETOVNI MIR, dokumentarna oddaja 21.30 NAPOLEONOVE LJUBEZNI: ROZA 22.20 NEVSAKDANJI DAN, balet 19.50 20.00 TRST A Lahka glasba in še kaj- 11.30 7.15. 8.15, 13.15; 14.15, 20.15 Drugi zvok: 12.10 Najnovejša lah- Poročila; 7.05 Jutranja glasba: ka glasba; 13.20 Preizkušajo se 11.35 Iz tedenskih sporedov; 13.30 diletanti; 14.05 Drobec satire; Glasba po željah; 15.45 Oddaja za lo-lO Oddaja za bolnike; 15.40 Ve avtomobiliste; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in pri- liki variete; 18.00 Pisan glasbeni spored; 19.30 Plošče; 20.00 Bi- reditve; 18.30 Romantična simfo- zetova opera «Carmen». nična glasba; 18.55 Glasbena lepljenka; 19.10 Po društvih in krožkih: «Slomškov dom» v Bazovici; SLOVENIJA 7.00. 8.00, 9.00, 13.00, 15.00, 19.25 Jazz; 19.40 Pevska revija; ^-90 Poročila; 6.50 Beseda na 20.00 Šport; 20.50 Andrej Budal - f*8113511!1 dan; 8.10 Glasbena ma-Jože Babič: Na konju»; 21.30 Po- 9 05 Pionirski tednik; 9.35 pevke. 6.30, KOPER 7.30, 12.30, 14.30, 17.30, Glasbena pravljica - Miča in Borut Lesjak: Nesporazum; 9.48 Naši umetnki mladim poslušalcem; 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba .^5,. ^ristič^0 “J?0 za dobro jutro; 7.40 Jutranja già- n™,' 'J,0'45 /UrlStlCni sba; 9.00 Folklora; 10.10 Otroški Godila8 v rit^r ?? ’ c 2'1° kotiček; 10.40 Prisluhnimo jim: nisvil- l/m nK hÌlÌ° 12.00 Glasba po željah; 14.00 Pio- ^ m S SLS Htfsz sto kilovatov, 18.45 Spored doma- vrir <. nn=i„5nini-. la ^ čih viz in napevov; 19.00 Prenos vor s poslušalci; 18.15 čustveni RL; ” 19.30 1^7 ' glassa 7 ^.00 MTiute'lTntSlomF^fndja'pm harja; 19.50 Lahko noč, otroci! Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 20.00 Spoznavajmo svet in do- 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 movino; 21.15 Ža prijetno razve- Poročila; 6.30 Jutranja glasba; drilo; 21.30 Oddaja o morju in 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in pomorščakih; 23.05 S pesmijo in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.00 plesom v novi teden. ...............................................................mi...... OVEN (od 21.3. do 20.4.) Zaupanje vašega nadrejenega vam bo omogočilo uspeh pri nekem važnem delu. Nesporazum s sosedi. BIK (od 21.4. do 20.5.) V odločitvah ne bodite prenagljeni. Rešite družinski spor. Ne zadovoljite vseh zahtev najmlajših. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Okoliščine so nenaklonjene spremembi vašega poslovanja. Sledite že določenemu programu. RAK (od 23.6. do 22.7.) Določeni zunanji vplivi ovirajo vaše načrte. Vaš zgled bo v pomoč dragi osebi. LEV (od 23.7. do 22.8.) Z reor- Horoskop ganizacijo dela si boste izboljšali finančni položaj. Veselo vzdušje v družinskem krogu. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) V delu ne tratite dragocenega časa. Brzdajte svoj pretirani ponos. Pazite na zdravje. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Spremembe in novosti glede na vaše bodoče delo. Zmagoslavje srčnih razlogov. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) V poslovnem pogledu bo neko potovanje odpravilo spor, ki se že dolgo vleče. Ljubosumnost. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Okrepili boste poslovne odnose s sodelavci. V čustvenem pogledu zaupajte v bodočnost. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Neki zapleten posel se bo iznenada poenostavil. Doživeli boste zadoščenje od stram družine. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne zaupajte predlogom, na osnovi katerih bi se povečale vaše naloge. Potrebne bodo žrtve. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Bodite trezni v poslovnih razgovorih, v čustvenem pogledu vam bo zaupanje omogočilo uspeh. MADŽARSKO KMETIJSTVO Koristne ohišnice S težavo se na Madžarskem prebija do veljave spoznanje, da ohišnice niso privesek, temveč nujno dopolnilo BUDIMPEŠTA, decembra — Nedavno je nekdo naštel sedem koristi, ki jih imata država in ljudstvo od ohišnice ter srdito govoril o tistih zadružnih voditeljih, ki ne uvidijo pomena te male posesti, marveč »se je boje in jo podcenjujejo«. »Sedem koristi« se začenja s pomenom zaposlovanja starejših moških in žensk, ki ne morejo delati na zadružnih posestvih, končuje pa se s pozivom, da je treba gojiti tradicijo: človek je zadovoljen in vidi napredek v tem, ker ima polno dvorišče in hlev. S 30-odstotnim deležem v skupni kmetijski proizvodnji, v kateri je zaposlenih nad milijon gospodinjstev (tretjina vseh), je ohišnica pomemben dejavnik v narodnem gospodarstvu. Ta delež je pri posameznih pridelkih različen ter se giblje med 20 do 30 odstotki pri mesu in — to kot primer — 99,5 odstotka pri medu. Madžarska partija in vlada sta takoj po naglo izvedeni kolektivizaciji v začetku prejšnjega desetletja spoznali vrednost tega »pomožnega dejavnika«, zato sta mu postopno pripisovali čedalje večji pomen. Na tej poti uve- Spodrezani frak ... Kapitan neke grške ladje, ki je ribarila v mednarodnih vodah, je pred dnevi ujel v nastavljene mreže največji plen v svojem življenju — turško podmornico. Poročilo iz zanesljivih grških virov pravi, da je kapitan najprej pomislil na velikega morskega psa, dokler ni pogledal v periskop. Nemudoma je prerezal žične vrvi, na katerih je bila pripeta mreža, in odbrzel proč. »Nesrečni« turški podmornici pa je pomagal na prostost turški rušilec ... ... JAMES SALAMI-TES, ki se je 14. oktobra letos s svojim vozilom znamke buick v nekem križišču zaletel v avtomobil ameriškega predsednika GERALDA FORDA, ko se je Ford peljal na letališče v Hartfordu (Connecticut), pravi, da je prejel od zavarovalnice v podpis odškodninsko pogodbo za vrednost šeststo dolarjev. Salamites pa se ta hip ne poteguje toliko za odškodnino, kot pa za svoj avto, ki je kljub letniku 1968 dokaj »pomemben«. Zahteval je od zavarovalnice pismeno potrdilo, da mu ob izplačilu odškodnine avta ne bodo vzeli, nato pa bo šele vrnil podpisano pogodbo. Nesreča je lahko tudi sreča... Ijavljanja zlasti v bazi je bilo in je včasih še treba lomiti odpor tistih, ki so mnenja, da kolektivno kmetijstvo zadošča za klitje vseh potreb in da je posvečanje velike skrbi ohišnicam samo »drobitev sil«. Takšna mnenja so uspešno spodbijali, gledano v celoti je ohišnica zadnja leta ne le družbeno priznana, marveč hkrati doživlja razmah. Kot preskrbovalke socialističnih državljanov so začeli ohišnice obravnavati kot del socialističnega gospodarstva. Zadruge so začele ohišnice čedalje izdatneje preskrbovati s plemensko živino in s krmo, s kakovostnim semenom in s strokovnjaki. Hkrati se je uveljavljal tudi strpnejši odnos do velikosti ohišnic. Vendar se zdij da je ta skrb zadnje čase nekoliko popustila, ker z vasi prihajajo vznemirljiva poročila o naglem upadanju staleža živine. Statistika pove, da se je v zadnjih mesecih znižalo število prašičev za cel milijon na ohišnicah in v drugih majhnih gospodarstvih, ki redijo živino. Milijon pa je skoraj tretjina prašičev, ki jih imajo državna posestva in zadruge skupaj. Znižuje se tudi število govedi, kar še bolj zapleta položaj. Ovce so zgodba zase, v enem desetletju se je njihovo število znižalo od 3,5 na dva milijona. Kronist je z vzdihom zapisal: »Celo od tega števila dobimo letno 20 milijonov dolarjev za jagnjeta, pred 150 leti pa je bilo na naših pašnikih kar 14 milijonov ovac ...« Soglasno so ugotovili, da drobnim proizvajalcem pojema volja iz treh razlogov: že rejena živina ni pravočasno odkupljena, ljudje so prizadeti ali prestrašeni zaradi višjih davkov, zadruge niso več tako radodarne pri preskrbi ohišničarjev 5 potrebno krmo. Spet se je začelo prepriče vanje, da ohišnica ni privesek, s katerim se mora socia listično kmetijstvo začasno sprijazniti, marveč izraz dolgoročnih potreb. Uvedli so nujne ukrepe, da bi bil na vasi kar najbolje izkoriščen ta potencial, v katerega vlagajo zelo malo Davkarjem, ki so bili pone kod nestrpni in prestrogi, pa so sporočili, da v prihodnje ne smejo ljudem jemati vo Ije do reje živine. Ce ima kak inženir kje na podeželju nad sto prašičev — bili so tudi takšni primeri — in najema za to tujo delovno silo, so davčne škarje lahko ostre, nikakor pa ne smejo prizadeti tistega — pa čeprav ima v hlevih sto prašičev — ki najprej opravi svojo dolžnost v zadrugi, na to pa nadaljuje doma in v tako imenovani »drugi izmeni« zaposli vse svoje domače. Brez ohišnic ne gre. Podatek, da bi morali za tisto, kar dajejo ohišnice, razen veliko denarja, ki ga ni, zaposliti okoli 300.000 delovnih ljudi, ki jih prav tako ne bo v prihodnjih šestih ali sedmih letih, je eden najnovejših in najbolj prepričljivih argumentov za ohranitev in razvoj te male posesti. MILOŠ COROVIC Nesmrtni kolaboracionist? Francoska akademija ni klub, marveč ustanova najplemenitejšega in najvišjega nacionalnega značaja, zato Pierre Emmanuel v njej ne more sedeti s Fe-licienom Marceuaujem. Ne kaj minut po tistem, ko je 28 glasujočih akademikov oddalo svoj glas in ko se je izkazalo, da je Marceau dobil 15 glasov, je Pierre Emmanuel oddal stalnemu sekretarju akademije pismo, v katerem pravi, da zapušča ustanovo. Pierre Emmanuel je bil izvoljen v Francosko akademijo leta 1968 na izpraznjeni sedež maršala Juina. Kot aktivni član francoskega odporniškega gibanja in tudi kot takšen pisatelj se je zmerom imel za »zvestega človeški besedi in spominu tistih, ki so iz ljubezni do človeške besede in do resnice padli v Hitlerjevi Evropi«. Zato Pierre Emmanuel noče biti član Francoske akademije, ki je zdaj sprejela na sedež pokojnega Marcela Ac-harda človeka, ki je med drugo svetovno vojno sodeloval z okupatorjem — Fe liciena Marceauja. Louis Caretta — kot pisatelj Felician Marceau — je tudi po Emmanuelovih besedah »dober pisatelj«, vendar se je tedaj, ko so Nemci zasedli njegovo rod- no Belgijo, odločil za napačno stran. Od začetka okupacije do leta 1942 je namreč sodeloval v okupacijskem belgijskem radiu. V oddajah, ki so sodile pod njegovo »oblast«, je med drugim povedal tudi to, da Nemci »korektno ravnajo z ujetniki v Nemčiji« cer da »zavez niško bombardiranje Lié-gea služi sovražniku«. 2e leta 1944 _ je Marceau zbežal v Francijo, dve leti kasneje pa so ga v Belgiji ob sodili na petnajst let ječe ter 500.000 frankov denarne kazni. Louis Carette postal francoski državljan. 2e dotlej je napisal več pomembnih del (predvsem komedijo »Jajce«), pozneje pa — zlasti po biografiji »Kratka leta«, v kateri je obra-čunal s svojo medvojno preteklostjo — se je njegova ustvarjalna dejavnost še razmahnila. Za roman »Creezy« je leta 1969 dobil Goncourtovo nagrado, najvišjo nagrado, najvišje priznanje za književno delo v Franciji. Novi akademik misli, da Pierre Emmanuel nima pravice skrbeti za njegovo Okence v svet Glede na to, da je bil Marceau v Franciji, ni mogel v šestih mesecih prositi za revizijo procesa, ni mogel prositi za rehabilitacijo, ker ni odsedel dela kazni, ni mogel prositi kralja za milost, ker ne prizna obsodbe, ki je po njegovem politična. Tako je ostal v Franciji in tako ne sme v Belgijo. V letu 1959 sta general de Gaulle in premier Deb-ré menila, da vsa ta dejstva ne nasprotujejo naturalizaciji Feliciena Marceauja, m tako je nekdanji čast, ker je to pač samo stvar Feliciena Marceauja. Zato bo seveda ostal v akademiji. Kakor bo bržkone ostal Pierre Emmanuel, kajti nesmrtnost akademikova preneha šele z njegovo smrtjo ... Pierre Emmanu-ela ob četrtkih med 15.30 in 16.30 uro ne bo pod kupolo, da bi s kolegi bogatil akademijin slovar (zdaj so pri črki d), odpovedal se je vsem častem, ki mu gredo kot akademiku, ne more pa se odpovedati članstvu. Sele po njegovi smrti bo torej lahko sedel na njegov sedež drug akademik. Francosko akademijo so doslej že nekajkrat pretresali podobni viharji. Za najznamenitejšega velja odstop orléanskega škofa Du-panloupa, ki je odšel, ko je akademija decembra 1871 izvolila avtorja odličnega slovarja Emila Littreja, po škofovem mnenju »ilustratorja ateizma« (akademijo je pač po želji kardinala Richelieuja ustanovil Ludvik XIII.). Iz jeze, ker Paul Mo-rand v maju 1959 ni bil izvoljen v akademijo (izvolili so ga šele 1968), je odstopil njegov zagovornik Pierre Benoit. Vladar ali predsednik re publike kot zaščitnik aka demi je tudi lahko naredi konec akademikove nesmrt nosti, vendar mora novi kandidat počakati pravo smrt, da se sedež izprazni. V začetku 18. stoletja je moral zapustiti akademijo Abbé de Saint Pierre, ker je v svojem delu napadel absolutno vladarjevo oblast. Zaradi kolaboracionizma so bili črtani iz akademije Abel Bonnard, Abel Her mant, maršal Pétain in Charles Maurras. Vendar so prva dva zamenjali, ko sta bila še živa, druga dva pa po njuni smrti. STANE IVANC Prelivanje nafte Kuvajtčani imajo veliko nafte, vendar vedo, da ne bo trajala večno - Poudarek izobraževanju - Pomoč nerazvitim OD POROČEVALCA »VJESNIKA« POSEBEJ ZA »DELO« KUVAJT, decembra — Vse države, članice organizacije arabskih proizvajalcev nafte (OPEČ), ki so pravkar končale zasedanje v Riadu, so podprle Kuvajt v njegovi nameri, da popolnoma prevzame v svojo last dve največji multinacionalni družbi, ki črpata nafto v Kuvajtu: to sta angleška »British Petroleum« in ameriška »Gulf Oil«. , Kuvajtska državna družba »Kuwait Oil Company« je imela doslej 60 odstotkov delnic teh dveh družb in je prav zdaj začela akcijo za preostalih 40 odstotkov delnic. Po vrnitvi iz Riada je kuvajtski minister za nafto Abdulmuta-leb al Kazemi izjavil: »Ta podpora pomenil manifestacijo bratskih odnosov med državami Arabskega zaliva.« Izrazil je upanje, da bodo predstavniki teh družb zdaj bolj pripravljeni za pogajanja, ki so že dolgo v slepi ulici. »V nasprotnem primero pa si Kuvajt pridržuje pravico, sprejeti ukrepe, s katerimi bi prevzel lastništvo nad svojimi petrolejskimi vrelci«. Ta dogodek, kot tudi vse drugo, kar je v zvezi z nafto, je v tej deželi osrednja tema dneva, kar ni nič čudnega, saj gre za drugega izvoznika nafte na svetu. Kuvajt je tako bogat z nafto, da mu sploh ne bi bilo treba proizvajati ničesar drugega. Je sorazmerno naj več ji izvoznik na svetu, s 590 dolarji na prebivalca, tako da lahko z njim popolnoma krije vse svoje potrebe. Seveda pa Kuvajtčani dobro vedo, da »črno zlato« ne more trajati večno: če bi ga črpali toliko, kot so ga lani, bi ga bilo kvečjemu še za dve generaciji oziroma za 80 let. Zato zdaj temeljito razmišljajo o razvoju drugih gospodarskih panog, kar nameravajo doseči predvsem z — vlaganjem v ljudi. šole in fakultete so v Kuvajtu praviloma najlepše stavbe v deželi. Za mladega Kuvajtčana ni noben problem dobiti štipendijo, ne v Kuvajtu ne kje drugje na svetu. Trenutno študira na fakultetah okoli 3000 študentov, dogaja pa se, da celo posamezni bogataši podeljujejo štipendije iz svojih žepov- Tako na primer predsednik vlade s svojim denarjem trenutno plačuje izobraževanje kakih sto mladih ljudi. Prva generacija mladih strokovnjakov se je že vrnila s študija, odvrgla svoja evropska oblačila in se oblekla v tradicionalne »dišdaše« (obleka, ki jo v glavnem nosijo samo Kuvajtčani, ne pa tudi tujci, ki tukaj delajo) in se posvetila razvoju dežele. O njih je že tudi po svetu segel glas, da so dobro izšolani in podkovani, spretni, da samostojno manipulirajo z milijardami, da znajo poslovati nič manj uspešno kot njihovi bolj izkušeni, razviti partnerji. Ce pa se kateremu kaj zgodi, da s kakšno ponesrečeno poslovno potezo izgubi milijon, mu zato ne bo nič hudega: dežela je dovolj bogata, da lahko utrpi takšno izgubo. Čeprav na široko sodelujejo z razvitim državami (Američani, Japonci, pa tudi mnogi drugi so zasedli vse hotelske sobe), pa posvečajo največjo pozornost razvijanju gospodarskih stikov z neuvr- ščenimi, zlasti z najbolj nerazvitimi deželami. Ce upoše-vamo bogastvo te dežele, je seveda jasno, da gre pri tem predvsem za njeno pomoč najbolj nerazvitim. Lani je dal Kuvajt pomoč v vrednosti 4,8 odstotka družbenega proizvoda ali 10 odstotkov od vseh svojih naftnih dohodkov. Prav zdaj Kuvajt podpisuje pristopnico k skladu za solidarnost in za ekonomski in socialni razvoj neuvrščenih, ki bo imel svoj sedež v Kuvajtu. Te dni je Jugoslavija, kot peta po vrsti, pristopila k skladu — v njenem imenu je pristopnico podpisal veleposlanik Lazar 2ivulj — in se s tem obvezala, da bo dala začetni prispevek 600.000 dolarjev k začetni glavnici sklada. Dosedanji podpisniki so še Kuvajt, Sri Lanka, Dahomej in Niger. Za udeleženca pa ni obvezno, da svoj delež vplača v konvertibilni valuti, vplača ga lahko tudi z raznimi finančnimi instrumenti, ki bi spodbudili sodelovanje neuvrščenih. Direktor sklada dr. Ibrahim Sabad je v pogovoru z dopisnikom »Vjesnika« dejal, da bo sklad začel delovati, ko bodo zbrali in ratificirali 40 podpisov. Tedaj bo začetna glavnica znašala skupno 22 milijonov dolarjev. Poudaril pa je, da je to prvi mednarodni sklad, v katerem bo vsaka včlanjena država, ne glede na to, koliko bo nadalje prispevala v sklad, imela po en glas. Pripravljajo tudi statut sklada, ki bo ureja odnose med članicami in do ločal merila pomoči. Kot je rekel dr. Sabad, je Kuvajl pravi kraj za ustanavljanje vseh takih mednaroeinih in stitucij, saj tu delajo že izšo lani finančni in ekonomsk strokovnjaki. Ambicija te de žele, da bi zamenjala Bej rut, ki zaraeii pohtičnega po ložaja v Libanonu ne more več igrati vloge finančnega središča Bližnjega vzhoda, se kaže tudi v ustanavljanje mnogih drugih finančnih ustanov in skladov, kot so arab ski sklad za razvoj, afro-arab-ska družba za investicije in zunanjo trgovino itd. Kuvajt ima sicer že zdaj konkurenco v Teheranu,, pa tudi v drugih državah ob Arabsko-perzijskem zalivu, toda spričo finančne moči. spretnih strokovnjakov in boljših zvez s svetom (po umetnem satelitu) v Kuvajtu upajo, da bo nafta ne samo prinesla deželi v dvajsetih letih toliko, za kolikor so dru gi potrebovali 200 let, temveč da bo ustvarila tudi temei.) za nadaljnji razvoj, ko nafte ne bo več toliko in ko ne bo več na razpolago po sedanjih cenah. Treba pa bo še veliko truda, preden bo ta dežela, v kateri so Kuvajtčani »narod nostna manjšina« (od milijon prebivalcev jih je samo 450 tisoč) te svoje cilje tudi uresničila, saj tu priznavajo, da je zanje vse prišlo nekak" prehitro. MLADEN STANICIC SUŽENJ PETER Kdo je kriv? Pri Metzu so po 33 letih odkrili Polja» ka, ki ni vedel za konec druge vojne OD NAŠEGA PARIŠKEGA DOPISNIKA PARIZ, 3. decembra — Težko je verjeti: v tako modemi državi, kot je Francija, ter v letih, ki veljajo za veliko dobo vsesplošne Informacije in informiranosti, so pred dnevi našli človeka, ki ni vedel, da je Hitler mrtev in da je druge svetovne vojne že davno konec. Devetinštiridesetletni Peter Zboriwetz, tlačan ali skoraj suženj na francoski kmetiji, je te dni stopil v civilizirani svet kot tisti japonski vojak, ki je v otoški džungli še zmerom prežal na sovražnika. Vendar vasi v bližini Metza niso japonski otoki, bi rekli. Prvih šestnajst let svojega življenja je Peter Zboriwetz preživel v rodnem kraju Rokurchve na Poljskem. Nemčija je napadla Poljsko, druga svetovna vojna je divjala skoraj po vsem svetu, ko so s transportom pripeljali mladega Poljaka za te žaka v zanikrno lorensko tedaj lotarinško) vasico Reinange. Tisti kraji okrog Metza so bili v težji zgodovini francosko-nemških odno sov zdaj v eni, daj v drugi državi —- nobena pa se ni kaj posebej zavzela zanje in še danes sodijo med zaostale v Franciji. Ljudje govo rijo svoj jezik, ki je bolj nemški kot francoski. V uradnem občevanju pa tolčejo francoščino. V Reinan geu so Nemci dali mladega Poljaka kmetu Nicolasu Du-montu, lastniku majhne kmetije (18 hektarov), kjer je zmerom manjkalo vsega — od delovnih rok do hrane. Stari Dumont, ki ga živ Ijenje ni prepričalo, da je treba ljubiti svojega bližnje ga, se je poljskega delavca razveselil. Dobil je zasloni karsko delovno silo — in to ie bil Peter Zboriwetz vse do konca letošniega no vembra. »Lorenski suženj« Peter je delal od štirih zjutraj do pozne noči, spal je v hlevu, ker je bilo v njegovi podstrešni sobici premrzlo, jedel je sicer za dru žinsko mizo, dobival je ne kaj cunj, ob nedeljah pa ne kaj frankov za vino v vaš ki gostilni. Tako je minilo triintrideset let, ne da bi Peter vedel, da je konec vojne, da gre lahko domov ali kamorkoli drugam. V treh desetletjih je postal »loren ski suženj«, kot zdaj piše jo časopisi. Medtem se Je marsikaj zgodilo in v Petrovem živ tjenju bi moral biti velik do godek smrt starega Nicolasa Dumonta. Toda sin se je vr gel po očetu in Feldcien Du mont je skrbel da mu Poljak ne bi ušei. Strašil ga je z žandarji (in Peter ni vedel, kdaj so žandarji spet postali francoski, ko pa lju dje okoli njega govorijo jezik, ki je prej podoben nemščini kot francoščini). Včasih se ga je polotil obup in skušal je zbežati, pa ga je Dumont že spravil domov in pretepel. Sicer pa ni imel ne dokumentov ne denarja in za Francoza je še danes »nepismen«, ker ne zna pisati francosko, čeprav govori njihov jezik. Morda bi Peter Zboriwetz tak0 &ve! do smrti, če ne bi letos srečal rojaka, ki je bil med vojno tudi kmetijski delavec (brezplačen), potem pa je ostal v Franciji in delal na kmetiji, vendar za plačo. Rojak je povedal Petru, naj se pritoži, in Peter je v poljščini napisal pismo in 1 ga poslal ministrstvu za delo. Protestiral je, ker za svoje delo ne dobi plačila Felicien Dumont, ki mu kmetija prinaša premalo, tako da mora delati v tovarni, se zdaj brani, češ da je Poljak pač hotel ostati pri njem, ker se je bal »rdečih«, ko so prišli na oblast v njegovi domovini (kako je to vedel, če ni vedel da je konec vojne?), češ da mu m dajal plače, ker bi vse zapil (saj pravi pregovor v Franciji, da si »pijan kot Poljak«) 'td. Brani se tudi s tem, da je od leta 1954 plačeval socialno zavarovanje za »svojega« Poljaka, se pravi, da bo Peter nekega dne dobil pokojnino. Kai pa plačo za nazaj? Po francoskih paragrafih baje ni mogoče nič storiti ne zoper družino Dumont ne v korist Petra Zboriwetza. Poljski konzulat je sicer vložil pritožbo, vendar nihče ne ve, kaj se bo z njo zgodilo. Vendar to navsezadnje ni važno. Važno Je nekaj drugega: Kako ie mogoče, da je Peter Zboriwetz celih triintrideset let živel tako sam in v tolikšni nevednosti? Saj ni poznal samo svoiega gospo-daria, marveč tudi sosede. Danes, ko so časopisi in radio v vsaki vasi. je težko razumeti, da človek v Francih n» h’ mogel zvedeti vsaj iega, da je volne konec. STANE IVANC Čehoslovaška panorama Kaj je „realni socializem44 Ob pismu pred partijskim kongresom Centralni komite čehoslovaške komunistične partije je nedavno naslovil vsemu partijskemu članstvu pismo o pripravah na 15. kongres KPČ, ki bo sredi aprila prihodnjega leta. Pismo analizira sedanji gospodarski in politični položaj v deželi in določa poudarke, na katere naj bodo komunisti še zlasti pozorni pri svojem delu. Velik del pisma je posvečen gospodarskim vprašanjem, ki bodo očitno imela najuglednejše mesto tudi na samem kongresu. Na njem bo namreč sprejet nov petletni gospodarski načrt, ki ga zdaj pripravljajo. Sprejeto je načelo, da se mora čehoslovaško gospodarstvo tudi v naslednji petletki razvijati dinamično in zadržati relativno visoko stopnjo rasti. Nacionalni dohodek bi moral po načrtu naraščati za 5,5 odstoka na leto, industrijska proizvodnja se mora v petih letih povečati za 33 do 34 odstotkov, kmetijska za 14 do 15, gradbeništvo pa za 35 odstotkov. Pri razvoju industrije bodo prednost še naprej imele strojegradnja, kemija, energija in proizvodnja gradbenih pripomočkov. Zlasti strojegradnji pripisujejo kar največji pomen; na tem področju se mora proizvodnja povečati kar za petdeset odstotkov, kajti stroji so najpomemb-StMe čehoslovaško izvozno blago in g «JGiovim večjim izvozom naj bi po- krili del stroškov " za čedalje dražji uvoz surovin in energije. Dražje surovine Pismo z zadovoljstvom ugotavlja, da so naloge tekoče petletke v glavnem izpolnjene, ponekod tudi presežene, vendar hkrati opozarja, da bodo objektivne okoliščine v novi petletki težje, kot so bile v sedanji. Težave bodo nastale, »ker je naša dežela odvisna od uvoza večine najpomembnejših surovin«. Največ in najpomembnejše surovine uvaža čehoslovaška iz Sovjetske zveze, med drugim praktično vso nafto, železo in železno rudo, bombaž, azbest, naravni plin in še kaj. Prav pri preskrbi s sovjetskimi surovinami pa se je zadnje čase precej spremenilo Sovjetska zveza je do letos prodajala drugim članicam sveta za vzajemno gospodarsko pomoč (SEV) surovine po cenah, ki so bile precej nižje od onih na svetovnem trgu, poleg tega pa so jih določali za pet let vnaprej in se ves ta čas niso spreminjale, ne glede na nihanja na svetovnem trgu. Objektivno je bilo tako stanje zelo ugodno za uvoznice sovjetskih surovin, manj pa seveda za samo ZSSR. Letos je ZSSR zvišala cene svojim surovinam do 100 odstotkov, poleg tega pa so v okviru SEV sklenili, da bodo cene surovin spreminjali vsako leto na podlagi petletnega povprečja na svetovnem trgu. To pomeni, da se bodo cene surovin znotraj SEV postopoma bližale svetovnim; vsako leto bodo drugačne, le da ne bodo izpostavljene tako ostrim konjunkturnim nihanjem, ker se bodo oblikovale na podlagi petletnega povprečja. To je prva bistvena novost, ki jo močno občutijo vse članice SEV, ki so pretežno uvoznice surovin — in med temi je tudi ČSSR. Druga pomembna novost pa je zmaga načela, naj članice SEV same investirajo v razvoj sovjetske surovinske industrije, če želijo sovjetske surovine. Ideja o skupnih vlaganjih v sovjetske surovinske vire je sicer že precej stara, vendar je doslej ni bilo lahko uresničiti, ker je bilo za druge članice SEV veliko bolj ugodno kupovati cenene sovjetske surovine, skrb za njihovo proizvodnjo pa prepustiti Sovjetski zvezi sami. Toda surovinska kriza, ki je zadnja leta dobila globalne dimenzije, je postavila uvoznice surovin v SEV pred dejstvo, da so surovine ne le vedno dražje, ampak jih je tudi čedalje teže dobiti ZSSR pa s svoje strani lahko surovine ugodno prodaja za trdno valuto Misel »kdor hoče surovine, naj da denar za njihovo eksploatacijo,« torej ni več le moraliziranje o pravičnosti, ampak stvarnost, o kateri ne kaže izgubljati kdove koliko besed. Zato ni nič posebnega, da zdaj vse evropske članice SEV skupno gradijo na primer 2.750 kilometrov dolg pii- | novod od Urala do sovjetske zahodne meje, po katerem jim bo Sovjetska zveza pošiljala 15,5 milijard kubičnih metrov plina na leto. Podoben je primer s celulozo; članice SEV so navezane na uvoz celuloze iz Sojetske zveze in zato z lastnimi sredstvi gradijo kombinat za proizvodnjo celuloze v Vzhodni Sibiriji, ki bo imel letno zmogljivost pol milijona ton celuloze. Bolgari na primer s svojimi delavci, stroji in sredstvi sekajo les v nepreglednih gozdovih na evropskem severu ZSSR, Madžari pa gradijo jeklarno v ZSSR, ki bo delala za njihove potrebe. Skupna vlaganja v ZSSR Take primere bi lahko še naštevali, a že ob teh je jasno, da gre za spreminjanje nekoliko nenormalnega razmerja, ko je bila Sovjetska zveza le dobavitelj cenenih surovin, ne da bi od tega imela (v ekonomskem smislu) kakšen poseben dobiček. Nov način oskrbe s sovjetskimi surovinami ima sicer še vedno prednosti — zagotovljene so zadnostne in stalne količine, cene pa vendarle niso tako izpostavljene dnevni konjunkturi kot one na svetovnem trgu — je pa objektivno seveda tudi precejšnja nova obremenitev za gospodarstvo tistih članic SEV, ki so največje uvoznice surovin. Zaradi vsega tega je razumljivo, če CK KPČ v omenjenem pismu opozarja, da bo naloge novega petletnega plana teže izpolniti kot doslej. Zaradi tega poziva k splošnemu in strogemu varčevanju s surovinami in z energijo, zahteva pa tudi boljše organizacijo dela, boljše izkoriščanje zmogljivosti, delovne sile in delovnega časa, kar vse naj bi pripeljalo ns le do večje, ampak tudi do boljše in cenejše proizvodnje. Ob tem je treba še upoštevati, da je razmeroma precej napet tudi socialni program, ki je bil sprejet na zadnjem, štirinajstem kongresu KPČ. V tekoči petletki je med največjimi dosežki s tega področja predvsem znatno povečana izgradnja stanovanj in pa pomoč družinam z otroki, mladim družinam, materam in starim ljudem. Tudi v novi petletki bo uresničevanje zastavljenega socialnega programa zahtevalo veliko sredstev Tako na primer plan. predvideva, da bodo zgradili 640.000 novih stanovanj, že s prvim januarjem 1976 pa bo za čel veljati novi zakon o socialnem za varovanju, na osnovi katerega bodo 93 odstotkom vseh upokojencem zvišali pokojnine. Druga velika tema, ki Jo obravnava omenjeno pismo, je ideološko delo, ki je v glavnem osredotočeno na boj proti buržoazni ideologiji, tako domači kot uvoženi. O nevarnosti iz tujine, je v pismu rečeno: »Strateški cilj imperializma v boju proti socialistični skupnosti in družbenemu napredku se ni spremenil... Zelo pomembno je, da najširše množice delovnih ljudi spoznajo, da naš razredni sovražnik menja taktiko, da išče bolj zvite poti boja in da težišče svojega uničevalnega delovanja proti socializmu čedalje bolj prenaša na področja ideologije.« Zaradi takega stanja naj bi še več pozornosti posvetih vzgajanju sociah-stičnega patriotizma in internaciona-lizma, vzgajanju ponosa na socialistično domovino, ponosa zaradi pripadnosti k socialistični skupnosti ter poglabljanju prijateljstva in bratstva s sovjetskim narodom. Sovjetska zveza, oziroma odnos do nje, je sploh osrednja tema v vsem ideološkem delu in osrednji kriterij: »Sovjetska zveza nosi na svojih ramah največjo težo boja za mir in napredek po vsem svetu, za svobodo narodov in demokracijo Brez Sovjetske zveze, brez njene vsestranske pomoči ne bi mogli uresni čiti programa, k smo si ga zastavili. Obramba in nadaljnji razvoj na-ših odnosov in prijateljstva s sovjet skim ljudstvom sta v skladu z bistvenimi interesi naših narodov. V pove zanosti in bratskem sodelovanju z ZSSR so temelji našega zaupanja in srečnega razvoja naše socialistične domovine.« Glede stanja na domači ideološki fronti je najbolj avtentična informacija gotovo tista, ki jo je v intervjuju za list »Daily World«, glasilo komunistične partije ZDA, nedavno dal znani čehoslovaški vodilni partiiski politik Vasi! Bilak Med drugim je dejal, da je »poglavitna nevarnost, proti kateri se je treba še nadalje nepopustljivo boriti, v naših razmerah desni opor-tunizem« Ob tej priložnosti ie razgrnil izčrpno panoramo notranjega političnega položaja, iz katere povzemamo nazbolj bistvene znančilnosti. »Realni socializem« Češkoslovaška je v minulih letih uspešno prebrodila posledice političnega in ekonomskega razsula ki ga je povzročila kontrarevolucija (leto 1968) Treba je bilo obnoviti red in. kar je prvo, okrepiti vodilno vlogo KPČ »To je zahtevalo čiščenje partije vseh oportunistov, revizionistov in tistih, ki so izgubili revolucionarni pogum, ki to popolnoma razočarali par- tijo, pa tudi od pasivnih članov« Kot je povedal Vasil Bilak, je bilo iz partije izključenih 70.934 članov (od tega jih je okrog 11.000 emigriralo), 390.817 pa je bilo izbrisanih iz evidence, »vendar ne vsi zato, ker bj zavzemali an-tisocialistična stališča«. Partijska struktura je bila obnovljena od vrha do tal, prav tako pa tudi državna. Vendar ie Bilak ob tem opozoril: »Ob koncu je treba priznati, da obstajajo skupinice tistih ki so bili med aktivnimi propagatori] in organizatorji desnice, ki so zavzemali in še zavzemajo antisocialistična stališča in od katerih so mnogi stopili na pot kontrarevolucije Del teh ljudi je emigri-ral, del pa jih je ostal doma. Le-ti še zdaj poskušajo izzvati nezaupanje v partijo in socialistično državo, pišejo razna pisma in peticije in ustvarjajo ozračje, kot da obstaja organizirana opozicija partiji.« Iz pripovedovanja Vasila Bilaka iz-haja, da so te skupinice neznatne in torej ne pomenijo večjega problema. Tako temeljita ideološka ofenziva, sestavljena iz treh udarnih uril - boja proti tuji ideologiji, boja proti domačemu desnemu oportunizmu m boia za pravilen odnos do Sovjetske zveze — je torej očitno porojena iz želje miselno prekvasiti vso družbo in jo še bolj pripraviti na aktivno angažiranost za politiko KPC Takšne politič-ne akcije navadno zahtevajo kako učinkovito in popularno geslo Nemogoče je na primer zanikati, da je politika dela vodstva KPC leta 1968 za-peljala ali pritegnila veliko ljudi s popularnim geslom o »socializmu s človeškim obrazom« Morda je odmev na to novo geslo, ki se zadnje čase čedalje pogosteje pojavlja v izjavah govorih in pisanju čehoslovaških vodite-Ijev in ki se glasi »realni socializem«. O tèm je v že omenjenem intervjuju precej govoril tudi Vasil Bilak in iz njegovih razlag je mogoče posneti da so pametni, realistični ljudje pač za realni socializem, to pa je tisti, ki je, ki obstaja, ki je resničen, socializem Sovjetske zveze in drugih vzhodnoevropskih držav, ne pa nekakšen meglen, nerealen socializem, pa naj ima še tako vabljiva gesla. Tak je torej vsaj del politične, gospodarske in družbene panorame sedanje Češkoslovaške Navedeni pogledi, ocene in realnosti so tisti kliučni de^ lavniki. ki oblikujejo sedanjo politiko KPČ In naposled so to okviri, zikv traj katerih bo moral 15 kongres KP0 čez nekaj mesecev začrtati pot za prtr hodnjih pet let. Jane* StaalK BEOGRAD IN ŽELEZNICA Težak vozel Beograd se loteva gradnje novega železniškega vozlišča — Poglobitev OD NASE BEOGRAJSKE DOPISNICE BEOGRAD, decembra — Po vsem sodeč se Beograd približuje uresničitvi svojega starega sna, vdihniti svež zrak v najbolj sajastemu delu mesta okrog stare železniške postaje. Po nekaj desetletjih bo desni breg Save rešen tirov m lokomotiv, privabil prve sprehajalce in se pokazal v novi. lepi preobleki vsem tistim, ki radi s Kalemegdana uživajo razgled na sotočje dveh rek, na zeleno Ado in obrise Beograda in Zemuna. Na tem dokončno pridobljenem in odslej nedotakljivem prostoru, menijo v mestni skupščini, naj se gradi samo tisto, kar bo trajno lepo, četudi bi bilo na to treba čakati deset let. Ta svetla podoba jutrišnjega Beograda se je zjasnila prav te dni, ko so se brez bučnih napovedi začela dela, katerih cilj je oprema in rekonstrukcija novega železniškega vozlišča. 2e so začeli postavljati nosilne stebre novega visečega mostu čez Savo, že vrtajo predore in vkopavajo prostor, kjer bo glavna potniška postaja. Sklenjene so poslovne pogodbe v vrednosti 90 milijard starih dinarjev, od katerih je bilo 35 odstotkov realiziranih lansko in letošnje leto, 25 odstotkov jih bo realiziranih prihodnji dve leti, ostalih 15 odstotkov pa 1978 leta. Sicer pa ta ogromni projekt po sedanjih presojah velja okoli 130 starih milijard. Čistejši Beograd Ta izdatna investicija bo poleg čistejšega Beograda nudila tudi prvo pravo pnlož nost za sodobnejši razvoj železnice. Izdelan je kompletni projekt, ki lahko krije naraščajoče zahteve potniškega in tovornega prometa v Beo gradu za vrsto prihodnjih let. Pomen vsega tega še poudarja dejstvo da se to mesto nahaja na najkrajši prometni razdalji med zahodno Evro po In Vzhodom Stara beograjska železniška postaja je postala, milo rečeno, pre'e sna, poleg tega pa mešanje potniškega in železniškega prometa, pri katerem je po trebno veliko manevriranja sredi mesta, povzroča zastoje, s tem pa tudi (ob obla kih dima in saj) veliko nejevolje, izgubljenega časa in denarja. Novi železniški vozel bo omogočil prepotrebno ločitev potniškega in tovornega železniškega prometa. Na ta način bodo razpoložljiva sredstva bolje izkoriščena, priprava in odprava kompozicij bo manj zamudna, mogoče se bo držati voznega reda, to pa spet pomeni manj zamud. Novi železniški vozel bo dovoljeval nemoten prehod direktnih (daljinskih) vlakov čez postaje ne glede na to, s katere smeri bodo prihajali ali v katero bodo namenjeni. Ne bo več zamudnega čakanja na križanje s tovornimi vlalri, ker bo ves tovorni promet speljan na obvozne proge, k: se bodo stekale na posebni ranžirni tovorni postaji v Makišu, daleč zunaj mesta. Del mestnega prometa Postaje novega železniškega vozlišča bodo porazdeljene tako, da bo njihova mreža pokrivala celotno mestno območje, kar pomeni še poseb no olajšanje za potnike, ki se jim ne bò treba, otovorjenim s prtljago, prebijati po prenapolnjenih vozilih mestnega prometa z enega konca mesta na drugega. Strogi center železniškega vozlišča bo vkopana osrednja železniška postaja z enajsti ma tiri. Vse proge so praktično dvotirne in se križajo v dveh nivojih K tirom bodo vodih podzemski hodniki Ob postaji bodo zgradili garažo za 2000 vozil, blagovni co, tri hotele, pošto, avtobusno postajo im kino. Predvideno je tudi nekaj rednih avtobusnih in tramvajskih prog z nepretrganim obratovanjem in povezavo z vsemi deli mesta. BOJANA JAGER J Beli Drim bo postal jezero Zaradi gradnje elektrarne v Albaniji bo potopljenih 660 ha zemljišč PRIZREN, decembra — V maju prihodnjega leta bo zgrajen akumulacijski sistem za hidroelektrarno »FIRZA« v Albaniji. Ko se bo priče lo polniti akumulacijsko je-jero v dolini Belega Drima, od vasi Vranice do Djonaja, bo potopljenih okrog 660 ha zemljišč, 100 stanovanjskih hiš, ter počitniški dom v Vrbmci in Našecu. Do takrat moramo pri nas na našem ozemlju opraviti ekspro priacijo zemljišč, ki bodo potopljena, podreti omenjene objekte in očistiti podr tine, zgraditi nove objekte namesto porušenih in s tem v zvezi opraviti vsa ostala dela. Na delu jugoslovanskega ozemlja, ki bo potopljen. b0 treba opraviti tudi arhe ološke raziskave. V obrazložitvi osnutka zakona je poudarjeno, da bo zaradi velike višine jezu (135 m), velike vodne mase in površine akumulacije (okrog 70 kv. km) predvido ma v regiji Prizren—Diako vica--Orehovac prišlo do lo kalne spremembe klime in oomikania vegetaci iškega ciklusa od zgodnjega k poznemu Osnutek zakona predvide va, da se za financiranje omenjenih del v letu 1975 zagotovi 94 milijonov dinar jev, za leto 1976 pa 158,1 milijona dinarjev. Nadzorstvo pri opravi lanju omenienib del bo izvaial Zvezni komi re za kmetijstvo, ki mora do 31 marca vsako leto po dat- ZTS jooročilo o oprav ! jenih delih in porabi namenskih sredstev. Za pospešitev vesh del je občinska skupščina Prizren ustanovila investicijsko sku pino za potopitev doline Be lega Drima. Opravl jeni so že tudi razgovori s kmeti teh krajev od katerih jih že 99 odstotkov zahteva izselitev Problemov za dodelitev no vih zemljišč ne bo; PIK Progres-export je že potrdil odstopanje zemljiških kom pleksov za ustrezno nadomestilo tako, da bo rešen tudi ta problem. MUPL JVIET SHKOZA Skupnost za napredek gospodarskega sodelovanja BEOGRAD, 4. dec. (Tanjug) — Na pobudo republiške gospodarske zoomice in zavoda za tehnično sodelovanje Srbije so danes ustanovili skupnost za uskla-janje in napredek gospodarskega sodelovanja z državami v razvoju Ta skupnost, n Kateri se je s podpisom samoupravnega sporazuma pridružilo 28 organizacij za proizvodnjo, zunanjo trgovino, inštitutov in ena lakulteta. bo načrtovala programe dolgodočne-ga in organiziranega sodelovanja z državami v razvoju. Veletržnica za boljšo oskrbo BEOGRAD, 4. dec. (Tanjug) — Predsedstvo beograjske gospodarske zbornice je danes izrazilo mnenje, da se preskrba v glavnem mestu m izraziteje izboljšala Sprejeli so predlog, da bi odprli veletržmco, k) bi bila glavna centrala za preskrbo mesta s kmetijskimi pridelki m živili Odkupovala bi vse presežke - bodisi od družbenega sektorja ali zasebnih proizvajalcev — ter jih pošiljala velikim potrošnikom, to je bolnišnicam, šolam, gostinstvu in drugim. Odprli bi jo že spomladi 1976. Jesenska setev v metioniji končana SKOPJE, 4. dec. (Tanjug) — Setev v Makedoniji se je končala. Vse površine, predvidene za jesensko setev v družbenem sektorju, so posejane s pšenico in drugimi posevki Večina setvenih del je bila opravljena pravočasno in zelo kakovostno Z jesenskimi posevki so zasejali več kakor 200 IKK) ha njiv Od tega je 192.000 na pod pšenico in drugimi vrstami žit, 4200 ha pod industrijskimi, 1200 ha pod zelenjavnimi, 4300 ha pa pod krmilnimi kulturami. Nove linije rafinerije v Bosanskem Brodu BOSANSKI BROD, 4 dec. (Tanjug) — V rafineriji nafte iz Bosanskega Broda bodo do leta 1980 zgradili nove linije z zmogljivostjo- za 3 milijone ton predelave surove nafte na leto Tako se bo zmogljivost rafinerije povečala na 4,2 milijona ton S temi linijami bodo za gotovih nafto, ki jo potrebuje Bosna in Hercegovina. Pričakujejo, da bodo leta 1980 lahko izkoristili že 70 % teh zmogljivosti. Neobdavčena osnova v SRH 64.000 din ZAGREB, 4. dec. (Tanjug) — Delegati saborskih zborov so sprejeli sklep o določitvi neobdavčenega dela celotnega dohodka občanov za leto 1975 Osnova neob davčenega dela skupnih dohodkov bo 64.000 din (lani 50.000 din) Olajšave za otroke znašajo od 10.000 do 16:000 din. Pomembnejše olajšave so predvidene tudi za člane ožje družine — zakonca In starše Olajšave določajo občinske skupščine, pravico do njih pa ima po sklepu sabora davčni obveznik, čigar skupni dohodki ne presegajo 31.000 din na člana gospodinjstva. OSEMDESETLETNI »PLANINSKI VESTNIK« Orel med papirji »Urednikovanje je nadaljevanje tistega, kar sem sam v hribih doživljal,« nam pripoveduje Tine Orel, profesor LJUBLJANA, decembra — Že če bi bilo treba samo črkam, zlogom in melodiji njegovega Imena najti prikladno mesto, bi ga človek prisodil planinam. Le s čim drugim bi se Tine Orel še bolje ujel. Gorostasen da je, so včasih rekli za takšnega široko, plečega m visokega moža, kakršen je on. Po poklicu je profesor, po rodu planinec, šestindvajset let pa glavni urednik »Planinskega vestnika«, mesečnika, ki izhaja že osemdeset let. V Planinsko zvezo Slovenije, ki je stara še dve leti več, je vpisan od leta 1931, »saj je škoda povedati, toliko let je tega«. S konjem čez Krpanovo deželo Mesto urednika »Planinskega vestnika« so mu ponudili, ko je bil direktor celjske gimnazije. Zakaj prav njemu? »Da bi bilo ceneje,« se smeje, »saj sem bil planinec in slavist!« zaradi česar še danes več kot petkrat prebere vsa ko številko vestnika: kot ure dnik, lektor, korektor ... Toda preden je prevzel uredniško mesto, je vseeno šel po nasvet. »Ce boste to sprejeli, v hribe ne boste več to liko hodih, mi je rekel dr. Josip Tominšek, ki je bil garač« in je urejal Planinski vestnik od leta 1908 do 1941 In tako je tudi res bilo Sicer pa je profesor Tine Orel delal še veliko drugin stvari. A ko jih začne naštevati, ostane le pri prvi, pri pisanju gledaliških .eritik na primer, naprej se mu nenadoma ne zdi več naštevati ker misli, da to nikogar ne zanima. Tako tudi ne dokonča tiste o slonu, ki da pogine v treh mesecih, če izgubi družico, o tem, kako sta z ženo nekoč opazovala tega debelokožca, kako nežno je z rilcem segel po bonbonu, »ne verjamete tega?« »Tudi živali imajo pamet in živce,« pravi, »ne ravna prav, kdor je sam«, in, »ljudje smo kralji zveri, pa pustimo to.« »Pohujštjive« smeri Prav veliko časa za planine tako ni imel, ko je bila prva mladost mimo, »saj sem mo- ral delo, kakršno je bilo moje, odsedeti; tega spotoma, ko greš v hribe, ne opraviš«. Menda je nazadnje plezal po Triglavu Prusik-Szalayevo smer, »ampak koga to zanima.« Tveganja v hribih nekako ne priznava, kakšno prav nevarno steno Imenuje kvečjemu »pohujšljivo«. »Tvegali so tisti, ki so šli odkrivat Ameriko, kjer so jih čakali biseri in zlato. Kadar pa se nečesa lotiš in si pri tem zdrav v glavi in zdrav tudi telesno, to ni tveganje.« VEČ SE VOZIMO, NAPORNEJŠA JE REKREACIJA — Tine Orel, profesor, urednik »Planinskega vestnika«. »Seveda je to veselje, ko si na vrhu, evforija in samo-potrditev, ampak to je v primeri s samopotrjevanjem šo ferjev maio . .. Vsak bik zna pritiskati z nogo, pravim jaz.« »Planinski vestnik« izhaja v nakladi 6000 izvodov in ima od leta 1961 enako dotacijo; pet starih milijonov. Njegovi sotrudniki, seveda tudi člani Planinske zveze, so ljudje najrazhčnejših poklicev in različne starosti. »Tole dekle bi se zadnjič v gorah skoraj ubilo,« pravi urednik, ko jemlje iz mape popisane papir, je, na katerih so tudi pesmice in ilustracije, »tale fant se je ubil,« reče, ko vzame v roke njegove fotografije zasneženih gora, »po tej steni je zdrsnil navzdol.« Na leto se »obrne« pri njem približno sto avtorjev objavljenih člankov, sicer se pa ve. da so »planinci in plezalci navadno tudi umetniško zelo nadarjeni ljudje, pa najsi gre za pisanje, za glasbo ali za slikanje.« Vsi smo izbranci-planinci Veliko teh »sotrudnikov« Se odreče svojim honorarjem, toda »naj jih še tako dajemo nazaj, finančne krize s tem ne premagamo.« Iz nje jih je še vedno rešila le Planinska zveza, organizacija, ki ima danes samo malo manj kot 100 000 članov. »Vedno več ljudi hodi v hribe, treba je izravnavati protislovja: več se vozimo, napornejša je rekreacija. In svet je za vse, ali ne, tudi gorski svet. Samo da se morajo Usti, ki prihajajo gor podrediti nekim normam. Ne, pravi planinci niso nikakršni’ izbranci, plemiči, ki bi jim toliko ljudi povzročalo glavobol. Vsakdo je lahko planinec, tudi tisti, ki lazi po do lenjskih gričih in vmes popije še malo cvička, da je njegovo planinsko zadovoljstvo popolnejše.« S svojimi študenti in pri-jatelji je pred mnogimi leti pomagal s prostovoljnim delom zgraditi osem planinskih koč in v takšen idealizem verjame še zdaj, ker »kdor ne ve, kaj je fizično delo, znoj na nosu, nima splošne izobrazbe; pa naj športnik še toliko znoja prelije, ta znoj ni toliko vreden kot Usti, ki ti stopi na čelo zaradi dela.« Kaj pa drugega, seveda smo ljudje planin, »saj imamo v Alpah dve nacionalni meji, od katerih je ena zelo vroča,« pravi Tine Orel, »v Alpah od nekdaj bijemo svoj boj za obstanek.« VESNA MARINČIČ Otok Vir ali Previaka na Savi? Določanje lokacije za drugo slovensko-hrva-ško jedrsko elektrarno LJUBLJANA, 4. dec. - Zadnji teden novembra je 20-članska hrvaško-slovenska strokovna komisija v Zagrebu primerjala' dve najugodnejši možni lokaciji za drugo jugoslovansko jedrsko elektrarno, ki jo nameravata — tako kot prvo v Krškem — graditi, financirati in izko-riščaU obe republiki skupaj. Elektrarna naj bi imela 900 MW moči. Lokaciji po naj ožjem izboru sta otok Vir blizu Zadra in Previaka na reki Savi, blizu 30 kilometrov od Zagreba proti Sisku. Naloga komisije je bila oceniti, katera izmed obeh je primernejša z vidika naslednjih petih kriterijev; geološke in seizmološke razmere, hladilne, transportne in kadrovske možnosti. Ker obe lokaciji ustrezata, se komisija še ni opredelila. Zato se bo ponovno sestala 10. decembra. O preostalih pogojih, energetskih varstvenih ipd., bo sklepala druga komisija. Kakor smo zvedeli, želijo Hrvati, da bi razpisali ponudbo za dobavo elektrarne že prihodnje leto, s tem da bi začela obratovati leta 1984. Ker pa je znano, da traja danes gradnja jedrskih elektrarn, vključno raziskovalna dela, najmanj deset let, se zdi, da je ta rok precej optimističen. Finančna konstrukcija bodočega elektroenergetskega giganta še ni izdelana. V preliminarnem investicijskem programu, ki je bil narejen aprila letos, pa je predvidena cena 9 milijard 900 milijonov dinarjev. MARKO JAKŠE •••••••••••••••••C» •••••••••••••••••••< O naših sovražnikih Spoznani in onemogočeni Notranji in zunanji sovražniki so spremenili taktiko in metode, ne pa tudi ciljev in namenov Od našega zagrebškega dopisnika Razne strukture notranjega sovražnika, sovražna emigracija ter tuje obveščevalne službe tudi letos nadaljujejo s sovražno in drugo subverzivno dejavnostjo zoper našo državo, je rečeno v informaciji o sovražni aktivnosti na območju SR Hrvaške, v kateri je opozorjeno, da notranji in zunanji sovražniki v novih pogojih pravzaprav samo prilagajajo svojo taktiko in metode organiziranega delovanja, vendar pa se ne odrekajo svojih ciljev in namenov. Vse sovražne grupacije še naprej napadajo temeljne vrednote v naši državi, pri tem pa se lotevajo različnih akcij — od poskusov izzivanja neredov, ustvarjanja nezdovoljstva in vnašanja psihoze negotovosti do neposrednega ogrožanja človeških življenj. Skupna značilnost zunanjih in notranjih grupacij sovražnika je, da se povezujejo in podpirajo, je rečeno v informaciji republiškega sekretarita za notranje zadeve, pripravljeni za nedavno sejo zborov hrvaškega sabora, na kateri jo je dopolnil republiški sekretar za notranje zadeve Zlatko Uze-lac. Poglejmo najprej, kdo so naši notranji sovražniki To so opozicijske skupine ter posamezniki, ki delujejo kontrarevolucionarno tako, da razpihujejo nacionalizem, šovinizem, separatizem in iredentizem Gre za ljudi, ki so se že »izkazali« med eskalacijo nacionalizma v okviru »množičnega gibanja«, »gibanja hrvaških vseučili-ščnikov«. srbskega kulturnega društva »Prosvjeta« ter italijanske unije za Istro in Reko Sem sodijo tudi posamezniki in skupine, katerih temelj je klerikalizem in razredno nasprotovanje socialističnemu redu. pa nosilci in sledilci informbirojevskega, neoinform-birojevskega ter skrajnje opozicijskega delovanja z raznih izhodišč — od partijskega frakcionaštva in anarholi-beralizma do tehnokratizma in libera- Za te strukture je značilno, da vztrajno napadajo ZK in nasprotujejo vsem njenim bistvenim akcijam. Trosijo teze, da ZK ni zmožna voditi družbe, govore, da je neenotna vsa ZK, posebej pa njena vodstva, napadajo samoupravljanje in pravijo, da je to anarhični sistem, razširjajo glasove o težavni ekonomski in politični krizi v državi ter tako širijo nezaupanje. Prerokujejo, da bo prišlo do političnih sprememb, pravijo, da predstavlja naša zunanjepolitična usmeritev in aktivnost naše države zgrešeno politiko itd. Ti sovražniki so v glavnem identificirani in predstavljajo številčno najpomembnejšo grupacijo. V glavnem nastopajo s tezami in z gesli iz časa »množičnega gibanja« ter razširjajo svoje ocene o nesposobnosti in neenotnosti vodstva v republiki in federaciji, o krizi na političnem in gospodarskem področju zlasti na Hrvaškem. Upajo, da se bodo vrnili na politični oder ipd Njihovo delovanje je nekoliko glasnejše na nekaterih točkah v Zagrebu, Slavoniji in Dalmaciji, kjer je mogoče opaziti aktivnost ne le posameznikov. temveč tudi nekaterih neformalnih skupin, vendar pa ni videti, da bi šlo za ilegalne organizacije. Nepoboljšljivi zaporniki in informbirojevci V to dejavnost so prav tako vključene osebe, ki so bile obsojene zaradi nacionalistične kon trarevolucionarne dejavnosti in so kazen že odslužile Značilno pa je. da se sovražnega razpoloženja niso odrekle niti osebe, ki še prestajajo zaporno kazen Večina izmed njih namreč razvija sovražno dejavnost tudi v kazensko-popravnih ustanovah ter daje očitno vedeti, da bodo nadaljevale s svojo dejavnostjo tudi potem, ko bodo prišle iz zapora V Informaciji republiškega sekretariata je nadalje rečeno, da so na območju Istre in Reke še naprej aktivni posamezniki, ki so eksponiranj na liniji italijanskega nacionalizma. Njiho-va dajftvnost j« t Mosvofiju« z nekate- rimi oblikami delovanja iredentističnih organizacij v Italiji. Posebno aktiven je del intelektualcev, ki nasprotuje izpolnjevanju raznih družbenopolitičnih akcij na tem območju, prodaja teze o ogroženosti Italijanov, izpeljuje razne akcije, s katerimi si prizadeva zbuditi duh italijanstva in težnjo po bolj tesnem sodelovanju italijanske etnične skupine z Italijo itd. V tem jih podpirajo in jim nudijo raznoliko pomoč (vključno z denarno) iredentistične organizacije iz Italije, kakor tudi nekatere druge državne institucije naše sosede. V okviru dejavnosti z birokratsko-dogmatskih pozicij je najbolj izražena aktivnost dela informibirojevcev, ki še naprej ostajajo na teh pozicijah. Bistvo njihove usmeritve je napad na vse vidike samoupravnega razvoja naše družbe. Vztrajno si prizadevajo predstaviti samoupravni sistem kot nekaj, kar zaradi »kaosa in anarhije« ne more obstati »Edini izhod« iz tega vidijo v sistemu »čvrste roke«, povezavi z ZSSR ipd Posebej napadajo ZK, ki je po njihovem partija, ki izgublja komunistične atribute. Največji skrajneži iz te skupine si aktivno prizadevajo, da bi se povezali med seboj — nekateri tudi s somišljeniki na širšem jugoslovanskem območju. Nastopajo z besedno propagando, včasih pa z letaki, s pamfleti in z raznimi anonimnimi pismi. V dejavnosti s pozicije anarholibe-ralizma in ekstremnega levičarstva prednjači grupacija okrog »Praxisa«, ki si prizadeva zadržati svoje pozicije ter institucionalizirane oblike delovanja .in sicer navkljub vsem kritikam in družbenopolitičnim ukrepom zaradi njihove aktivnosti Nekatere njiho ve akcije (kot so boj za ohranitev pozicij, poskusi širjenja vpliva na širši krog študentov, tesnejše povezovanje in dogovarjanje o skupnih akcijah s somišljeniki v Beogradu in Ljubljani, solidarnost z odstavljenimi profesorji beograjske filozofske fakultete, ki so jih podprli, napadi na ZK in podobno) so v direktnem nasprotju s temeljnimi koncepti naše družbe. Sovražna aktivnost v okviru verskih skupnosti je v glavnem »domena« vodilnih struktur rimskokatoliške in srbske pravoslavne cerkve ter drugih skupnosti. Vodilni kler in del nižjega duhovništva nadaljuje z ofezivnim delovanjem na širšem planu. Prizadevajo si, da bi z raznimi manifestacijami in oblikami delovanja razširili verski vpliv, politizirali cerkvene dejavnosti, zaostrujejo se odnosi cerkev — država itd. Protagonisti sovražnega delovanja v okviru rimskokatoliške in srbske pravoslavne cerkve, ki izhajajo s pozicij, po katerih si prizadevajo prikazati cerkev kot nosilko nacionalnih teženj in zaščitnico interesov nacije (pri tem pa se povezujejo z raznimi strukturami notranjega sovražnika, predvsem z eksponiranimi nacionalisti) — očitno težijo k temu, da bi ustvarili posebno opozicijsko fronto. Posamezniki iz vrst klera nastopajo na raznih verskih manifestacijah, posebej pa pred zaupnimi osebami, skrajnje predrzno in odkrito. Letos so bili trije katoliški duhovniki prijavljeni, ker so storili kaznivo dejanje zlorabe vere v politične namene (preiskovalni postopki še niso sklenjeni), medtem ko je bilo zaradi prekrškov kaznovanih sedem duhovnikov. Sovražna emigracija poskuša izsiljevati Sovražna aktivnost se slednjič kaže tudi v izpisovanju gesel sovražne vsebine. Ponekod so risali fašistične simbole, peli nacionalistične pesmi in povzročali javne sovražne izgrede, drugod so razobešali grbe in zastave brez socialističnih oznak in simbolov, poškodovali spomenike, žalili državne in partijske vodje na javnih mestih, izražali nestrpnost do oseb druge narodnosti itd. Tako je bilo v letošnjih prvih osmih mesecih registriranih v republiki 1.386 skupinskih in posameznih javnih sovražnih izgredov: žalitev ugleda države, njenih organov in predstavnikov, petja pesmi sovražne vsebine, žaljenja nacionalnih občutij oseb drugih narodnosti in raznih oblik sovražne propagande. Hkrati so registri- rali 16 primerov poškodb na strojih in obratih v oroganizacijah združenega dela. Ugotovili so, da gre v trinajstih primerih za namerne poškodbe in da so elementi kaznivega dejanja sabotaže — sicer pa vse preiskave še niso končane. Za dejavnost sovražne emigracije je v novejšem času značilno, da je usmerjena v opravljanje diverzantsko-terorističnih akcij v državi ter v jugoslovanskih predstavništvih in proti našim občanom v tujini. Prizadeva si nadalje, da bi dobila številnejše zveze in pomembnejša oporišča v državi ter med našimi zdomci. Slednjič bi hotela, da bi se združile različne emigrantske skupine in organizacije. Posebej dejavna glede na Hrvaško je ustaška emigracija in nekaj četnikov. Ustaške teroristične organizacije v posameznih zahodnoervopskih državah, Avstraliji, ZDA in Kanadi ne skr-be le za konkretne priprave terorističnih in diverzantskih akcij, temveč sem ter tja tudi organizirajo izvedbo raznih terorističnih aktov. V ta namen krepijo nekatere svoje centre v zahodnoevropskih državah ž ekstremisti iz čezmorskih držav, kupujejo orožje in razstreliva, zbirajo denar ter pripravljajo posameznike ali skupine za izpeljavo določenih terorističnih akcij. V zadnjem času so poskusili uresničiti (ali pa so uresničili) nekaj akcij: lani so poslali dvojico Prpič — Matičevič na Velebit poskrbeli so za skupino za atentate in organiziranje državljanske gverile v Zagrebu, poslali so deveterko »individualcev« (med katerimi sta dva imela večjo količino močnih min), ki so bili člani terorističnih organizacij, z nalogami v nekaj krajev v SR Hrvaški. No, znano je, da smo vsem tem akcijam emigracije stopili na prste tako, da so bile pravočasno odkrite, teroristi doma ujeti, nekatere stvari pa so bile preprečene že na tujem. Značilno ob tem pa je, da se sovražna emigracija vseeno ne odreka teroristične aktivnosti. Prav v zadnjih mesecih pogosto napovedujejo »pomembnejše akcije«, s katerimi bi hoteli izsiliti, da bi izpustili na prostost člane nacionalistično-sepera-tistične skupine, obsojene v Zadru, razbojnike likvidiranih teroristov Prpiča in Matičeviča ter teroriste, ki so v preiskovalnem zaporu. Ekstremna emigracija si poskuša v zadnjem času pomagati predvsem z zdomci, da bi dobila nove zveze ter oporišča v naši državi. Njen načrt je, da bi morala v posameznih krajih dr-žave ustvariti takšne pogoje, da bi se mogli pretihotapljeni teroristi zadrževati dalj časa ter iz tajnih baz uresničevati akcije, s katerimi bi ustvarili psihozo negotovosti in mobilizirali svetovno javno mnenje v prid emigracije in sovražnih sil v državi. Ustaška emigracija si predvsem v novejšem času prizadeva uresničiti enotnost emigrantskih organizacij in skupin, da bi ustvarila enotno opozicijo glede na red v državi in zaradi nastopa pred tujimi dejavniki. Zato razvija široko propagandno aktivnost, ki se prenaša tudi v državo. Tako je bilo letos (v osmih mesecih) zaplenjenih v republiki več ko 13 tisoč izvodov raznega tiska in drugega propagandnega gradiva politične emigracije. Duhovniki* pripravljali teroristične akcije Osrednja nosilka ideološko-propa-gandne aktivnosti zoper SFRJ je intelektualna emigracija, zbrana predvsem okrog »Hrvatske akademije Amerike« in raznih uredništev, kakršno je »Nova Hrvatska«, »Hrvatska revija« idr., ki na raznih simpozijih m zborih (preko številnih časopisov, brošur in pamfletov) opravlja svojo sovražno dejavnost zoper SFRJ. Njihovo sodelovanje s številnimi vodji in časopisi ekstremističnih organizacij pomaga k idejni usmerjenosti ekstremnega dela emigracije ter dostrikrat usodno vpliva na njeno opredelitev za diverzant-sko-teroristične aktivnosti. Dokajšnjo vlogo imajo tudi številne hrvaške katoliške misije v zahodnoevropskih državah, v okviru katerih določeno število duhovnikov izrazito spvražno deluje — v pridigah in drugače — zoper Jugoslavijo Nekateri izmed njih so pomembni svetniki emigracije za vodenje sovražne politike do naše države, v nekaj primerih pa so se posamezni duhovniki aktivno vključevali v priprave diverzantsko-terorističnih akcij Vse preiskave v zvezi s tem še niso končane No, preiskava v Gospiču, na Reki in Slavon-ski Požegi je pokazala, da je bila večina oseb (13 jih je bilo obsojenih na zapor in strogi zapor od sedmih mesecev do 14 let) povezana z likvidiranima teroristoma Prpičem in Matičevi-čem. Po drugi strani pa je bilo v Zagrebu obsojenih deset pripadnikov ilegalne diverzantske teroristične organizacije »Hrvatski oslobodilački pokret« na zaporne kazni od 10 mesecev do 12 let, medtem ko so v Osijeku, Splitu, Dubrovniku, Pulju in Gospiču obsodili na kazni od 3 do 8 let zapora sedem članov emigrantskih organizacij, ki so prišli v državo z določenimi nalogami, ki jim jih je naložila emigracija. Niso še sklenjene nekatere preiskave v Splitu, Varaždinu in Bje-lovaru, in sicer zoper 13 oseb — članov emigrantskih organizacij in njihovih zvez. Informacija slednjič pravi, da smo v okviru celotne sovražne in subverzivne aktivnosti zoper našo državo soočeni tudi z delovanjem tujih obveščevalnih služb, ki nadaljujejo svojo intezivno aktivnost, pri čemer pa jih seveda marsikaj zanima. Te službe delujejo iz centrov v tujini, vgrajenih v legalna predstavništva pri nas, ter preko klasične agenture in tako imenovanega legalnega vohunstva oziroma prave obveščevalno-izvidniške dejavnosti preko določenih kategorij tujcev, ki prihajajo po različnih opravilih v našo državo. Razumljivo je, da se služba državne varnosti z uspehom upira tudi tej dejavnosti. Tako so bili letos na Reki obsojeni trije vohuni (med njimi en tujec), in sicer od 3 do 8 let strogega zapora, nedavno pa so aretirali še dva naša državljana, ki sta se pripravljala izročiti določene vojaške podatke eni izmed obveito valnih služb. Merjen Krnel i-RIMORSK! DNEVNIK SPORT SPORT SPORT 6. decembra 1975 SMUČANJE VELESLALOM V VAL D’ ISERU Ze v prvem nastopu za SP G. Thòni na vrhu lestvice Stenmark ni mogel nadomestiti zamude iz prvega spusta - Križaj odstopil VAL D’ISERE, 5. - Italijanski reprezentant Gustav Thoni je sijajno startal v letošnjem tekmovanju za svetovni smučarski pokal. Že v prvem nastopu (v veleslalomu na «Kriteriju prvega snega») je zasedel 1. mesto, poleg tega pa je še premagal svojega najnevarnejšega nasprotnika Šveda I. Stenmarka. V prvem spustu je Thoni vozil naravnost fantastično. Na cilj je prispel z naskokom kar 2”20. Za Stenmarka je tako ostalo le malo možnosti, da bi lahko v drugem spustu nadoknadil zamujeno. Dosegel je sicer najboljši čas, ki pa je bil za skupno lestvico še vedno za 3 desetinke sekunde preslab, da bi lahko z njim spodrinil Thonija s prvega mesta. Jugoslovan Bojan Križaj je bil po prvem spustu 33., vendar je v drugem padel in odstopil. Lestvica prvega letošnjega veleslaloma za SP je taka: 1. Gustav Thoni (It.) 3’23”36 2. Ingemar Stenmark (Šve.) 3’23”66 3. Piero Gros (It.) 3’24”77 4. T. Hauser (Av.) 3’25”14 5. E. Good (švi.) , 3’26”35 6. P. Mahre (ZDA) 3’26”47 7. F. Bieler (It.) 3'26”61 8. W. Junginger (ZRN) 3'26”76 9. H. Hinterseer (Av.) 3’36’’90 10. M. Sochor (ČSSR) 3’37”08 H. F. Klammer (Av.) 3’27”11 12. J. Pechtl (Av.) 3’27”21 13. E. Pargatzi (Švi.) in Diego Amplatz (It.) 3’27”48 15. T. Jakobssen (Šve.) 3’27”57 16. F. Radiči (It.) 3’28”03 17- E. Stricker (It.) 3’28”34 18. S. Mahre (ZDA) 3’28’'54 19. P. De Chiesa (It.) 3’28”65 20. Odd Sorli (Norv.) 3’28”72 Med Jugoslovani se je najvišje u- vrstil Gašperšič, ki je bil 53. Lestvica za svetovni pokal je zdaj taka: 1. G. Thoni (It.) 25 2. I. Stenmark (Šve.) 20 L — prvi I drugi X 2. — prvi X drugi 2 3. — prvi 1 1 drugi 2 X 4. — prvi 2 1 drugi 1 2 5. — prvi 1 X 2 drugi 2 1 1 6. — prvi X X drugi 1 2 3. P. Gros (It.) 15 4. Hauser (Av.) 11 5. E. Good (Švi.) 8 6. P. Mahre (ZDA) 6 7. F. Bieler (It.) 4 8. W. Junginger (ZRN) 3 9. H. Hinterseer (Av.) 2 10. M. Sochor (ČSSR) 1 Skupna lestvica po državah (moška in ženska) je po treh tekmo- vanjih zdaj taka: 1. Švica 2. Avstrija 3. Zahodna Nemčija 4. Italija 5. Združene države Amerike 6. Švedska 7. Francija 8. Kanada 9. Iran 10. Češkoslovaška Med včerajšnjimi poskusnimi spusti je nerodno padel Michel Dujon, eden najboljših smučarjev iz mlade generacije francoskih in je v nezavesti. Zdravniki so izjavili, da je njegovo stanje zelo resno. De Vlaeminck najboljši kolesar COMO, 5. — Izbrana komisija i-talijanskih časnikarjev in kolesarskih strokovnjakov je za najboljšega kolesarja v letu 1975 izbrala Belgijca Rogerja De Vlaemincka. Belgijski kolesar bo dobil kot nagrado «Mendrisio d’oro». Lauda, Pileri in Colnaghi MILAN, 5. — Tradicionalne nagrade v motornih disciplinah «Chevron Sportsman 1975» so prejeli: Lauda (avtomobilizem), Pileri (motociklizem) in Colnaghi (motonavti-ka). Za olimpijske discipline pa so na-reprezentan- (gradili Menneo (atletika) in Guar-tov. Pri padcu mu je počila lobanja I duccija (plavanje). KRIZNI TENIS , V PARMI Tudi ekipa Krasa starta jutri v prvenstvu A lige Naša dekleta bodo morala v dveh dneh odigrati štiri zahtevna srečanja V ekipi so Miličeva, Vesnaverjcva, Blaži nova, Rebulova in Žigonova Danes v južni skupini (nastopajo društva Palermo, Cagliari, Molfetta Bari, Marbert Rim in GBC Bari) ter jutri v severni skupini (nastopajo Kras Zgonik, Esperia Como, CSI Milan, Julia Trst in Bacigalupo Terni) bo stekel prvi del ženskega namiznoteniškega prvenstva A lige. V Krasovi skupini bodo odigrali v nedeljo in, ponedeljek na nevtralnem igrišču v Parmi prvih deset srečanj, ko se bo sleherna od petih ekip pomerila z ostalimi štirimi prvoligaši. Tekmovalni koledar je na prvi pogled zelo ugoden za Kraševa dekleta, ki bodo odigrala vsak dan po dve srečanji. Vsako ekipo bodo sestavljale po tri igralke, ki se v sklopu devetih možnih partij srečajo z vsemi igralkami nasprotnega moštva, dokler ena izmed dveh . ekip ne doseže petih zmag (rezultat [lahko niha od 5:0 do 5:4). Na konč- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimin NOGOMET V 2. AMATERSKI LIGI JUTRI BO NA SPOREDU VEČ IZENAČENIH TEKEM Pri Primorju vlada optimizem - Vesna igra s sosedi - Zarja želi ohraniti nepremagljivost - V 3. AL derbi Gaja-Union 2. AMATERSKA LIGA Jutrišnje 10. kolo bi moralo biti dokaj zanimivo. Na sporedu bo nekaj izenačenih srečanj in i?idi bodo verjetno precej spremenili začasno lestvico,. V tem zavrtjjaju bo Primorje igralo doma, Vesna in Zarja pa bosta nastopili v gosteh. Gost Primorja bo enajsterica Vil-lesseja, ki je novinec v ligi. Lani se je ta ekipa uvrstila na 2. mesto v goriški skupini N, vendar ji je nogometni deželni odbor dodelil prosto mesto, ki je bilo v drugi amaterski ligi. Kljub temu da je novinec, se je Villesse doslej kar dobro izkazal, saj je v zadnjih petih tekmah osvojil 7 točk. Skupno ima Villesse 10 točk, kot Primorje. To jasno kaže* dfl j» tn nevaren nasprotnik ki ima v svoji sredi tudi najboljšega strelca skupine. Srednji na-padalec Budai jfe namreč dosegel že sedem golov. •iiitmiiiiiHiiitiiiiimiiiitituiiiiiiiiiiiiiHiiiiivKiiiiiiiiiiiiiiimiiimmiiiiiiiimimimiiiimimiiiiiiimiiiiiiiii NOGOMET ANTICIPIRANA TEKMA D LIGE Danes v Tržiču Monfalcone-Ponziana Danes popoldne bodo anticipirali dve tekmi nogometnega prvenstva G lige, in sicer Audace - Sampietre-se in deželni derbi Monfalcone -Fonziana. Pri nas seveda vlada posebno zanimanje za derbi v Tržiču, kjer domačini startajo na zmago, medtem ko bi se Ponziana zadovo-Ijila tudi z remijem. V ospredju tega derbija bo trener Monfalconeja Vittorio Russo, ki je [ansko sezono treniral Ponziano in le prestopil k Monfalconeju šele Pred tremi tedni. Pod vodstvom Russa Tržičani niso še zmagali in zato je povsem razumljivo, da bodo dali danes popoldne vse od sebe, Saj bi zmaga predstavljala velik Prestižni korak za Russa, ki je si-Cer izjavil, da ima o Ponziani lepe spumine in da se je «prijateljsko poslovil». Trener Sadar pa mora rešiti nekaj Problemov glede postave moštva. . a razpolago ima vse nogometaše Jo zato mora le izbirati. Verjetno pa Do le malenkostno spremenil posta-'m, ki je prejšnjo nedeljo prišla do Prve zmage. M. Bembo naj bi spet gral branilca. Torninovi stoperja, i oardon zvezo. Gramola pa desno kril°- B. R. ROKOMET NA SVETOVNEM PRVENSTVU Jugoslavija premagala tudi Madžarsko Na svetovnem ženskem rokometnem prvenstvu v Rostovu so sinoči Jugoslovanke v odločilnem srečanju premagale Madžarsko z 11:8 in so se tako uvrstile v finalno kolo. Zmaga nad Madžarsko je tem pomembnejša, ker velja izid te tekme že za finalno kolo. Pred začetkom zaključnih srečanj SP je stanje v finalni skupini tako: Jugoslavija in Romunija 2, Vzh. Nemčija in SZ 1 ter Madžarska in ČSSR 0 točk. HOKEJ NA LEDU - V Več presenečenj CORTINA D'AMPEZZO, 5. 5. kolu 1. italijanske lige v hokeju na ledu so zabeležili več nepričakovanih izidov. V Bocnu je namreč Bolzano kar s 5:1 premagal Gortino, ki je prva na lestvici. Ostali izidi: Alleghe -Gardena 6:4; Merano - Auronzo 8:2; Renon - Asiago 9:3; Počitek; Brunico. LESTVICA: Cortina 8; Bolzano in Merano 7; Gardena in Alleghe 6; Renon 4; Auronzo 2; Asiago in Brunico 0. V taboru Primorja so vseeno optimisti. Trener Verginella ima sicer nekaj težav. Vratar Štoka se je prejšnjo nedeljo poškodoval in zato njegov nastop ni gotov. V tem pri-meru bi ga nadomestil Kapun. Tudi Rustja še ni popolnoma okreval, vendar kaže, da bo igral. Proti Villesse-ju Primorje juriša na zmago.- V dvoboju sosedov bo Vesna igrala v Nabrežini proti domači Aurisi-ni. Kot po navadi bo srečanje privabilo ob igrišče veliko število navijačev. Trenutno so vsekakor na boljšem Križani ,ki imajo deset točk, medtem ko je Aurisina s šestimi točkami na spodnjem delu lestvice. Vesna bo zato lahko igrala bolj umirjeno, medtem ko bo Aurisina odločno stórtala na zmago, kajti nasprotno bi v nadaljevanju prvenstva Nabre-žincem.še .tajgja ^predla.: Vesna je v zadnjih nastopih dokaj dobro zaigrala, morda nekoliko pomanjkljivi so bili napadalci, toda tudi Nabrežin-ci se niso doslej v napadu posebno izkazali, saj so dosegli le sedem golov. Zarja bo igrala proti Flaminiu, ki je v zadnjih treh nastopih izbojeval tri dragocene remije. Flaminio je letos slabo startal. Kazalo je, da bo moštvo zašlo v krizo, vendar (kot po navadi) so se nogometaši Flaminia zbrali in dokazali, da so telesno dobro pripravljena ekipa. Bo Zarja proti tako težkemu nasprotniku ohranila nepremagljivost? V ostalih tekmah predvidevamo zmago Sagrada nad Isonzom, celotni izkupiček za Rosandro v tekmi s Costalungo, remi med S. Anno in ekipo Edile Adriatico, delitev točk med Foglianom in Libertasom ter zmago Campanell nad Demacorijem. 3. AMATERSKA LIGA Jutri bodo odigrali, osmo kolo, v katerem bo med drugim na sporedu tudi derbi Gaja - Union. Gajevci bodo spet stopili na igrišče v okrnjeni postavi in to bi lahko izkoristili Podlonjerci, ki bi se vsekakor zadovoljili tudi z remijem. Primorec pa po dveh zaporednih remijih proti Don Boscu ne sme razočarati. Če upoštevamo, da so Tržačani na zadnjem mestu lestvice, bi morali Trebenci pospraviti razpoložljivi točki. Ekipa Krasa pa bo sprejela v goste močno enajsterico GMT, ki je trenutno na drugem mestu lestvice. Čeprav bodo nogometaši Krasa dali Vse od sebe, mislimo, da nimajo možnosti za povoljen izid. B. R. SPORT NA TV Italijanska televizija bo v nedeljo prenašala ob 10.55 in ob 15.30 moški smuk za SP iz Val dTsera, ob 17. uri boksarsko srečanje Buglione -Sperati (za naslov italijanskega prvaka mušje teže) in ob 18.15 registrirani prenos nekega drugoligaške-ga nogometnega srečanja. TENIS «MASTER’S» V STOCKHOLMU ni lestvici obeh skupin, kolikor bi se dve ekipi znašli z enakim številom točk, bo potrebno še naknadno srečanje, ki bo doolčilo društvo, ki se bo borilo za državni naslov. Jutri bodo krasovke odigrale ob 9. uri prvo srečanje s tržaško Juho, medtem ko se bo novinec Esperia Como istočasno pomeril s CSI Milan. V drugem kolu, ki bo na sporedu opoldne, Kras počiva, odigrah pa bodo dvoboja Esperia - Julia in CSI - Bacigalupo. V jutrišnjem popoldanskem sporedu se bodo Kraševa dekleta pomerila ob 17. uri z e-kipo Bacigalupo Terni, tržaška Juha pa bo pomerila svoje moči s CSI Milan. V ponedeljek, 8. t.m. bo ob 8. uri Kras igral z Esperio Como, tržaška Julia z Bacigalupo Terni, ob 11. uri istega dne pa bo na sporedu zadnje kolo s srečanjem Kras-CSI Milan, torej srečanje neposrednih kandidatov za osvojitev prvega mesta v tej skupini, medtem ko bo Bacigalupo igral z Esperio Como. Krasovo predstavništvo bo odpotovalo na to zahtevno preizkušnjo z vsemi svojimi najboljšimi silami. Poleg kapetanke Sonje Miličeva in Silvane Vesnaverjeve, ki imata že zagotovljeno mesto v ekipi, bo imel trener Derganc na razpolago še Dragico Blažinovo, Nevo Rebulovo in Anico Žigonovo, med katerimi bo od tekme do tekme izbral tretjo i-gralko. Naša dekleta čaka nedvomno zelo težavno delo in bodo morala zaigrati v sleherni partiji s polno koncentracijo in na višku svojih moči, če hočejo obdržati lanskoletni izjemen uspeh, ko so zasedla prvo mesto v svoji skupini in zatem naslov državnih podprvakinj. Prepričani smo, da bodo predstavnice zgoniške občine v celoti opravile svojo : zahtevno nalogo in bodo pripravile svojim navijačem tudi tokrat prijetno presenečenje. - bs - BOKS PO REFERENDUMU 1SK lestvico najboljših športnikov. MOŠKI 1. Muhamm^d Ali, ZDA, boks 2. Joao de Oliviera, Brazilija, atletika 3. Niki Lauda, Avstrija, avtomobilizem 4. John Walker, Nova Zelandija, atletika 5. Tim Shavv, ZDA, plavanje 6. Arthur Ashe, ZDA, tenis 7. Oleg Blohin, SZ, nogomet in A-leksej Vasilij Aleksejev, SZ, dviganje uteži. ŽENSKE 1. Kornelia Ender, NDR, plavanje 2. Faina Melnik, SZ, altetika 3. Nadia Comaneci, Romunija, gimnastika 4. Chris Evert, ZDA, tenis in Ljudmila Turiščeva, SZ, gimnastika 3. Annemarie Moser-Proll, Avstrija, smučanje. DAJNKS SOBOTA, 6. decembra 1975 ODBOJKA Moška C liga 18.30 v Mestrah CUS Benetke — Bor * * * DEKLICE 18.00 v Trstu, stadion «1. maj» Bor — Kontovel KOŠARKA POMLAD 20.30 v Trstu, Ul. Caravaggio Bor — Libertas Trst * * * NARAŠČAJNIKI 19.00 v Trstu, Ul. Caravaggio Bor — Pali. Trieste JUTRI NEDELJA, 7. decembra NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 na Proseku Primorje — Villesse * * * 14.30 v Nabrežini Aurisina — Vesna * * « 14.30 v Trstu, Sv. Sergij Flaminio — Zarja tiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiuiiiiiiiiiiinnnuiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumniiiiiniiii KOŠARKA MLADINSKO PRVENSTVO Jutri na Opčinah derbi Polet-Bor Kontovelci v Miljah za drugo mesto Vilas - Nastase ■MrH&org STOCKHOLM, 5. — Zaključil se je kvalifikacijski del velikega teniškega turnirja v Stockholmu, na katerem je zbranih osem najboljših igralcev na svetu. Zmagovalec dveh skupin sta A-meričan Arthur Ashe in Argentinec Guillermo Vilas, ki sta prva brez poraza. Na drugo mesto (v «beh», oz. «plavi» skupini) sta se uvrstila Romun Ilie Nastase in Šved Bjorn Borg. Danes bosta na sporedu polfinalni srečanji med Villasom in Nastase-jem ter med Ashejem in Borgom. Izločeni pa so: Orantes (Španija), Panatta (.Italija) Solomom (ZDA) in Rarmrez (Mehika). «BELA SKUPINA» IZIDI: Orantes - Panatta 6:3, 6:4; Ashe - Nastase 1:6, 7:5, 4:1 prek.; Ashe - Panatta 7:6, 6:3; Nastase -Orantes 3:6, 6:4,6:4; Ashe - Orantes 6:4, 6:1. LESTVICA: 1. Ashe, 2. Nastase, 3. Orantes, 4. Panatta. «PLAVA SKUPINA» IZIDI: Borg - Ramirez 6:3, 6:3; Vilas - Solomom 6:3, 6:4; Vilas -Ramirez 6:4, 6:0; Borg - Solomom 6:2, 6:2; Solomom - Ramirez 5:7, 6:3, 6:3; Vilas - Borg 7:5. 6:4, 6:1. LESTVICA: 1. Vilas, 2. Borg, 3. Solomom, 4. Ramirez. * * * In še kratka zanimivost. Včeraj si je srečanje ogledal tudi švedski kralj Karel Gustav XVI. švedski z za- hudega prometa Muhammad Ali športnik leta _ Bliža se konec leta in seveda je že običaj, da se v raznih državah zbirajo -najboljši - športniki leta. Agencija «Internationale Sport-Korrespondenz» je po obširnem referendumu največjih svetovnih športnih časopisov sestavila letošnjo V zadnjem kolu mladinskega košarkarskega prvenstva se bosta jutri na Opčinah spoprijela Polet in Bor. Obe ekipi se borita za višji del lestvice in zato se obeta zanimivo ter izenačeno srečanje. Obenem bo v tej tekmi tudi spopad dveh naših najboljših strelcev, in sicer E-dija Sosiča in Robija Klobasa. Verjetno pa bo o zmagovalcu odločal predvsem doprinos vsega moštva. PROMOCIJSKO PRVENSTVO Borovci so trenutno na prvem mestu lestvice. Jutri bodo igrah v Kr-minu proti skromni peterki Alba. Ker pa bodo «plavi» igrali na odprtem igrišču in v okrnjeni postavi (odsotni: Kraus, Klobas in Vatovec ter morda Slrk)rfn1zkljnčeiiov da se bodo morah močno potruditi, da bodo lahko strli, odpor domačinov, :ki nujno rabijo .točke »v borbi pred izpadom. iiiiiiiiiiiitiiiiiiiifiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimtiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiii ODBOJKA V MOŠKI C LIGI kralj pa je dospel na igrišče mudo, kajti zaradi hudega pr Bor drevi v Mestrah proti CUS iz Benetk «Plavi» imajo letos velike možnosti za uvrstitev v B ligo «POMLAD» Kontovelci so pred težko nalogo. V ponedeljek bodo namreč gostovali v Miljah, kjer se bodo spoprijeli z nevarno peterko Interja. Naši košarkarji bodo torej morali od vsega začetka samozavestno in odločno i-grati. Branijo namreč drugo mesto na lestvici in s tem tudi vstop v finalni turnir. Borovci bi morah drevi brez težav odpraviti Libertas. NARAŠČAJNIKI Drevi se bodo borovci v telovadnici v Ulici Caravaggio pomerili z nespornim favoritom prvenstva, s Pallacanestrom Trieste. Poletovci pa bodo jutri igrah važno tekmo proti Interju 1904. Ker bo-do igrah doma, je upati, da bodo pospravili nov par točk in s tem tudi dobili možnost za osvojitev drugega mesta na lestvici. Tudi Kontovelci bodo jutri pred domačim občinstvom jurišah na zmago. PREDVIDEVANJA Za to kolo predvidevamo 6 zmag in 2 poraza naših peterk. Druga varianta je 4:4. edko NOGOMET DUNAJ, 4. — V izločilni nogometni tekmi za predolimpijski turnir je Avstrija igrala brez gola s ČSSR. Po dolgoletnem uspešnem nastopanju v B ligi, bodo odbojkarji Bora drevi stopili v športno areno kot tretjeligaši. V tej konkurenci so Tržačani igrah pred več kot desetimi leti. Letošnje prvenstvo pa predstavlja veliko novost, ker bo napredovalo v drugo ligo iz vsake skupine kar devet od desetih šesterk. Glede na to lahko že danes mirne duše rečemo, da so «plavi» dejansko že drugoligaši. Z letošnjimi dolgotrajnimi in uspešnimi pripravami je ta (ne preveč zahtevni) cilj res dosegljiv. Skupaj z Borom bodo igrale v skupini C tega prvenstva še naslednje šesterke: drevišnji nasprotnik CUS iz Benetk, ki je nazadoval iz 2. lige, lanski (že znani) nasprotniki, ki so igrah v skupini s Krasom SÀI iz Belluna, Brusegana iz io movoi - , i Padove, Pallavolo Marghera iz Me- i _: - , ^ vovalno, kot vsak štor ter mestna tekmeca Grandi Mo- drugr Šved, čakati v vrsti. ’ tori in CUS (prišlo je do združitve med Libertasom in univerzitetnim krožkom). Tudi Tisselli iz Cesene in Portuali iz Ravenne sta v preteklem prvenstvu igrala v tej ligi, Monselice pa je novinec med tretje-ligaši. Tržačani bodo letos igrali v nekoliko spremenjeni postavi. Zaenkrat gotovo ne bo igral Plesničar. Prišli pa so kar trije novi odbojkarji, kar pomeni, da je ekipa še močnejša kot lani. To pa predvsem v napadu, ki je izreden. Za drevišnje srečanje je težko dati katero koli napoved. Ekipa CUS iz Benetk, ki bo igrala domače tekme v Mestrah, je prava neznanka. Po drugi strani pa lahko sklepamo, da ne bi mogla biti kaj posebnega, ker to najbolje pojasnjuje njeno nazadovanje. Kljub temu, da igrajo naši fantje v gosteh, lahko pričakujemo njihov uspešen krstni nastop tudi med tretjeligaši. GIMNASTIKA TURIN, 5. — V tem mestu bo jutri in v ponedeljek dvoboj v ženski gimnastiki med Italijo in Madžarsko, ki velja za kvalifikacijski olimpijski turnir. mmmm Cesena - Bologna 1 Como - Ascoli 1 Fiorentina - Roma 1 Lazio - Napoli 1 Milan - Inter 1 Perugia - Verona 1 Sampdoria - Cagliari 1 Torino - Juventus I Avellino - Palermo 1 Sambenedett. - Brescia 1 Taranto - Genoa X Pro Vasto - Messina X Reggina - Crotone 1 X 2 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Trebčah Primorec — Don Bosco « * * 14.30 na Padričah Gaja — Union * « # 10.30 na Proseku Kras — GMT « « « 14.30 v Doberdobu Mladost — Falco * * * 14.30 v Štandrežu Juventina — Poggio # # # MLADINCI 10.30 v Trebčah Primorec — Domio * * * 9.15 v Trstu, Sv. Sergij S. Sergio — Primorje « * * 11.00 v Dolini Breg — CGS * » * 12.30 Trst, Sv. Sergij Libertas — Vesna * * * NARAŠČAJNIKI 12.00 na Padričah Roianese — Kras * * # 8.00 v Trstu, Sv. Sergij Inter S. Sergio — Union NAMIZNI TENIS ŽENSKA A LIGA 9.00 v Parmi Kras — Julia Ts 17.00 v Parmi Kras — Bacigalupo Terni KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 v Krminu Alba — Bor # # # MLADINCI 11.00 na Opčinah Polet — Bor * « * NARAŠČAJNIKI 11.00 na Kontovelu Kontovel — Don Bosco * * * 9.30 na Opčinah Polet — Inter 1904 POJUTRIŠNJEM PONEDELJEK, 8. decembra 1975 NAMIZNI TENIS ŽENSKA A LIGA 8.00 v Parmi Kras — Esperia Como 11.00 v Parmi Kras — CSI Milan KOŠARKA POMLAD 11.00 v Miljah Inter Milje — Kontovel # * * NARAŠČAJNIKI 9.30 v Škednju Servolana — Bor NOGOMET MLADINCi 14.45 v Trstu, Ul. Flavia Edera — Zarja * * * NARAŠČAJNIKI 12.30 v Trstu, Sv. Sergij Union — Giarizzole * * * ZAČETNIKI 11.00 v Miljah Maggesano — Breg * * * 10.45 v Trstu, Ul. Flavia San Vito — Primorje SNEŽNE RAZMERE TRBIŽ o NEVEJSKO SEDLO 40 VIŠARJE 150 KOČA GILBERTI 150 RAVASCLETTO o SAURIS 65 PRAMOLLO no PIANCAVALLO io MONTECAVALLO (Piancav.) 90 SAPPADA 35 M. SIERRA (Sappada) 160 KRANJSKA GORA 20 ZATRNIK io POKLJUKA 40 BOHINJ is VOGEL 60 KOMNA go ZELENICA (Ljubelj) 50 KRVAVTEC 30-50 ŠPANOV VRH 30 KANIN 50 -190 Ss I I Maj v deželi Sovjetov ONKRAJ KAVKAZA 37. kretar prvomajskega rajonskega komiteja KP Gruzije B. Maharašvili. «Potrjeno s krvjo v letih velike domovinske vojne se naše bratstvo razvija iz dneva v dan.» Takoj sem pogledal «Večerni Tbilisi» in na prvi strani, na častnem mestu, najboljšem mestu, kot pravimo novi-na$ji, zagledal kar dva članka o nas. Prvi je poročal o £asem včerajšnjem obisku pri prvem sekretarju mestnega komiteja kompartije Gruzije, drugi pa je pod naslovom raznik na Ljubljanski ulici» poročal o slavnostnem mi-,lngu, ko smo odprli Ljubljansko ulico. Takoj sem začel kolegoma prevajati članek, ki se je glasil: «Danes opoldne se je množica prebivalcev Tbilisija zorala na aleji topolov v Digomski četrti, kjer je bil ^^ing, posvečen poimenovanju ulice z imenom mesta — Pobratima Ljubljane. Mitinga se je udeležil drugi sekretar tbilisijskega me-stnega komiteja kompartije Gruzije T. Mentešašvili, pred-Sednik izvršnega komiteja tbilisijskega izvršnega komiteja Sveta odposlancev delovnih ljudi B. Lobžanidze, namestnik Predsednika izvršnega komiteja tbilisijskega mestnega sov-Jeta G. Gošadze, gostje iz Jugoslavije ter predstavniki tiska 111 televizije. «Dolgoletno prijateljstvo povezuje sovjetsko in jugo-slovansko ljudstvo,» je dejal, ko je začel miting, prvi se- Na goro Mtacmiuda vozi žičnica Na mitingu so z govori nastopili voditelj brigade komunističnega dela juvelirne tovarne O. Abuladze, vodja oddelka hidrometeorološkega inštituta docent L Herheulidze, učenka 35. srednje šole L. Muzašvili in narodni umetnik ZSSR S. Dolidze. Na tribuno je potem stopil vodja ljubljanske delegacije Slavko Korbar. Govoril je o veliki ljubezni, ki jo gojijo Jugoslovani do Sovjetske zveze in poudaril, da je izraz te ljubezni pobratimstvo med mestoma Tbilisijem in Ljubljano. «Ljubljana že ima svojo prelepo Tbilisijsko ulico, ki nosi ime, drago našim srcem. Veseli smo, da se lahko danes udeležujemo v vašem mestu rojstva ulice, ki nosi ime po Ljubljani,» je dejal govornik in izrazil željo, da bi tudi v prihodnje videl stike med mestoma — pobratimoma še tesnejše in močnejše. Miting se je končal. S cvetjem v rokah so se gostje in gostitelji odpravili k začetku Ljubljanske ulice, kjer v gruzinščini, ruščini in slovenščini lahko beremo: «Naše prijateljstvo je nepo-rušljivo.» Napočil je slavnostni trenutek. Jugoslovanski prijatelji so sneli prevleko z velike deske, ki jo krasi simboličen relief — prijateljski stisk roke. Na deski je po gruzinsko, rusko in slovensko napisano: «Ljubljana» in spodaj «Ime mesta pobratima Ljubljane je bilo dano tej ulici 12. maja 1975. leta.» Končal sem s prevajanjem in rekel Slavku: «Si videl, kaj je ostalo od tvojega govora. Jasno, da niti besedice o našem samoupravnem socializmu, kot sem ti že prej dejal.» Potem pa sè je vmešal v naš pogovor urednik Nikolaj. «Prosim vas vse tri, do jutri zjutraj bi želel od vsakega kratek članek. Dušan pa naj vse to prevede v ruščino.» «Sijajno,» sem odvrnil, «torej Nikolaj, začel si uredni- kovati tudi pri nas in nam kar nalagati novinarske nalo ge. Na; ti bo, zavoljo tebe, da veš, bomo storili, kot si nas prosil, oziroma, bolje, kot si nam strogo uredniško zaukazal.» Nikolaj se je zvito nasmehnil, potem pa pristavil: «Saj so me z radia in televizije že tako prehiteli Sicer pa, da veste, za svoje članke boste dobili tudi honorar » Sedem je bila ura, ko je Nikolaj odšel in nas opozoril da bodo cez kako uro prišli spet po nas, kajti pred nami’ je bil zaključni, poslovni slavnostni banket. Kljub temu, da je bila ura že osem zvečer, je bilo še zelo svetlo, pri nas pa je bila takrat ura pet, kajti Tbilisi oziroma Gruzija, je tri ure pred nami. Odpeljali smo se torej na zgornjo ploščad gore Mtac-minda, ki se dviga kar 727 metrov nad morjem Tja ie mogoče priti na dva načina: po slikoviti cesti, dolgi nekaj nad sedem kilometrov, ali pa z žičnico, ki te naravnost iz osrčja mesta s hitrostjo šest metrov na sekundo pripelje na vrh. Pn tem velja opozoriti, da je tbilisijska žičnica po svojem strmem nagibu in tudi dolžini ena najdaljših tovrstnih zicmc na svetu. J J Mi smo si seveda izbrali daljšo pot, pot po cesti Na sredini poti stoji cerkev sv. Davida. Po izročilu je bil David eden izmed trinajstih sirskih očetov — misionarjev, ki se je bil v sestem stoletju vrnil v domovino, da bi tod naprej širil m slavil Kristusov nauk. Na kraju, kjer je bila celici ohra?imenihH’ -0 pos,tavili cerkev. Vendar se cerkev ni ohranila. Sedanjo cerkev s kupolo so zgradili leta 1855. Poleg cerkve je Panteon pisateljev in družbenih delavcev Gruzije. Na zgornji ploščadi je vdolbena v skalo grobnica velikega sinu gruzinskega naroda Uje Cevčavadzeja o pisanja” Sm° preCe-' zapisali že na prejšnjih straneh našega - . (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir. za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 a in, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11*5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT. • DZS - 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno- upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravu Iz vseh drugih pokrajin Italije pri is.P.i. 6. decembra 1975 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst PO PETIH LETIH KRVAVE MESTNE GVERILE V Severni Irski ukinjena koncentracijska taborišča Angleška vlada pa je zagrozila, da jih bo ponovno uvedla, če se bo gverila nadaljevala Spor z EIRE LONDON, 5. — Angleška vlada je danes odpravila internacijo političnih zapornikov v severni Irski. Istočasno pa je zagrozila, da bo ponovno odprla koncentracijska taborišča, če se bo nadaljevala mestna gverila. S tem ukrepom je angleška vlada držala besedo, ki jo je dala pred časom ter bo v zvezi s tem sklepom omejila svoje delovanje le na policijske ukrepe. Pričakovali so,, da bo minister za Severno Irsko Merlyn Rees podal to izjavo pred božičem. Pričakovali pa so tudi, vsaj nekateri, da bo laburistični predstavnik izkoristil to priložnost za novo pobudo pomiritve med protestantsko in katoliško skupnostjo. To pa se ni zgodilo, saj je Rees samo suhoparno izjavil, da vlada likvidira koncentracijska taborišča, ni pa črhnil niti besedice glede političnih pobud, ki naj bi. privedle do dokončne pomiritve v Ulstru. To pomeni, da Rees ni postavil protestantskih voditeljev pred odgovornost, ki jim, pripada zaradi «VROČE HLAČKE» ZA PRIPADNICE KANADSKE ŽENSKE POLICIJE V kanadskem mestu Torontu bodo pripadnice ženske policije nosile odslej poleti «vroče hlačke» namesto običajnih kril. Ukrep policijskega poveljstva, da tako radikalno spremeni tradicionalno uniformo policistk, je vzburil ostre polemike. Zlasti so se nad golimi nogami policistk zgražali moralisti, češ da bi bila taka uniforma nedostojna. Na vse kritike in na polemične prijeme je odgovoril policijski nadzornik Robert Fleming, ki je uvodama pojasnil, da nove uniforme niso posledica popadkov modernizma in nemoralnosti policijskega poveljstva, pač pa jih je narekovala praktičnost «če skačeš čez ograjo, ali koga loviš — je dodala policistka Merilyn McCann-'-*- le kako bi to sioril v krilu?» Poudariti pa gre vsekakor, da policijsko poveljstvo ni prezrlo niti moralistične plati vprašanja, kot je poudaril nadzornik Fleming. Le-ta je bil namreč mnenja, da so hlačke v vsakem, primeru «dostojnejše»» za policijstko, se posebej, kadar p kdo na primer podre na tla. česar pa res ne bi mogli trditi za krilo. VINSKI BRATEC V TEŽAVAH Policijski agenti v Los Angelesu so pred nekaj dnevi priprli zaradi «vožnje z vinjenem stanju» jezdeca, ki se je pijano pozibaval sem ter tja na svojem konju v eni najbolj prometnih mestnih uhc. Možakar se je od presenečenja kai kmalu zbrihtal. a njegovi protesti niso veliko zalegli, ker so agenti pomodrovali. da v Kaliforniji prometni predpisi veljap tudi za vse tiste ki jezdijo po javnih cestah IZREDEN SPORED ZA MIŠI Člani soboške godbe na pihala, ki je za dan republike pripravila promenadni koncert pred soboškim gradom, nikakor ne ; morejo odpustili Sobočan-cem. da je skrbno izbrani spored poslušal en sam ljubitelj glasbe. Zato pa stanovalci v starem gradu z zadovoljstvom ugotavljajo, da se je godbenikom nehote posrečilo pregnati nadležno mišjo zalego. bilo v taboriščih 924 internirancev. V taborišču so priprli 107 protestantov. Zadnji od njih je bil spuščen na svobodo v marcu letos. V taboriščih je bilo tudi 33 žensk, ki pa so bile vse katoliške veroizpovedi. V obeh taboriščih je prišlo večkrat do silovitih uporov, spopadov med varnostnimi silami in sorodniki internirancev. Na koncu je treba še poudariti, da obstaja precejšnja razlika med politiko laburistične vlade in politiko konservativcev, ki so bili na oblasti v Angliji v preteklosti. Politiko konservativne vlade v Ulstru je vodil minister WilUam Whitelaw, ki si je zamislil internacijo v okviru dvojne akcije: na eni strani železna roka jxilicije in angleških vojaških oblasti, na drugi pa politične pobude. Uspeh tedaj ni izostal: ’vVhitelawu se je posrečilo, da je pripeljal protestante in katoličane do upravnega sodelovanja ter do političnega dialoga. Protestanti so nekoliko popustili ter priznali načelo proporcionalnosti pri upravi dežele. Nadalje se je konservativnemu ministru posrečilo zgraditi temelje za trikotno sodelovanje med Londonom, Belfastom in Dublinom. S takimi rezultati se laburistični minister Rees ne more pohvaliti ter je zato jwpolno-ma razumljivo, da se omejuje le na zgolj policijske ukrepe. Vendar pa je treba pripomniti, da so bili prav protestanti tisti, ki so lani povzročili propad mešane uprave ter s tem prekinili dialog z Londonom in Dublinom. Medtem se odnosi med Londonom in Dublinom slabšajo. Angleška javnost je zelo zamerila dublinskim oblastem, ker so te izpustile iz zapora 21-letno Margaret McKeamey, ki jo angleška jwlicija že dalj časa išče zaradi njene teroristične dejavnosti v Angliji. Nadalje zamerijo tudi, da so člani IRA ubili tri angleške vojake na meji z Eire. Južni Irci pa zamerijo Angležem, ker so pripadniki protestantskih organizacij v Ulstru izvedli atentat v samem Dublinu. Vojaki so v jutranjih urah zapustili s tovornjakom vojašnico ter se odpeljali po ozki in nevarni cesti. V bližini nenziona «Marlene» se je cestna škarpa vdala pod težo tovornjaka, nakar je ta strmoglavil po pobočju, ter se kotalil kakih 500 metrov. V vozilu je bilo osem vojakov skupaj s šoferjem. Sedem mož je popadalo iz tovornjaka, šofer je zadnji izkočil ter se ni poškodoval. Zdravniki so zaskrbljeni zaradi zdravstvenega stanja treh vojakov. Vojaške oblasti še niso posredovale imen ponesrečencev. Pozneje se je zvedelo, da je bilo na tovornjaku 11 vojakov in ne sedem. Pet od njih je poskakalo z vozila med prevračanjem ter se rešilo brez poškodb. Ostalih 6 pa so morali prepeljati v bolnišnico v Tri-dentu. Najteže se je poškodoval podporočnik Augusto Chicca iz Bologne, ki je sedel zraven šoferja. Častnik si je zlomil obe nogi in v bolnišnici so ga morali operirati. TRŽAŠKI DNEVNIK KLJUB ŠTEVILNIM POZIVOM, NAJ SE VDAJO Kritično stanje v nekaterih otroških vrtcih ONAIRC V nekaterih otroških vrtcih* ki spadajo pod upravo ustanove ONA IRC, preti nevarnost, da bodo otroci takoj po Novem letu brez pouka, če se ne bo prej našla primerna rešitev, za kar si prizadevajo stranke, združenja staršev in samo vodstvo omenjene ustanove. Težave so nastale ne zaradi pomanjkanja potrebnih finančnih sredstev, ampak zaradi začasne namestitve otroških vrtnaric, ki nadomeščajo stalne vrtnarice zaradi porodniških dopustov, bolezni itd. V takem kritičnem stanju so slovenski otroški vrtci na Proseku, v Bazovici, v Trebčah, v Boljuncu, v Mačkoljah in v Bar-kovljah. Na podlagi zadnjih zakonskih predpisov se namreč ne sme nastavljati v otroških vrtcih ONAIRC novo osebje v stalno službo, za začasno namestitev (v primeru bolezni in dopustov) pa se lahko nastavi največ za dobo treh mesecev. Dovoljene so torej le suplence, ker bi daljša doba že pomenila, da je bila služba poverjena za nedoločen čas. V italijanskih vrtcih zapletijajev ni, ker ustanova ONAIRC lahko dobi druge otroške vrtnarice za suplence, za slovenske otroške vrtce pa Včeraj se je pod predsedstvom Josipa Broza Tita sestalo predsedstvo SFRJ. nastajajo težave, ker te možnosti ni, ...................................................................................... JUAN CARLOS POPUŠČA ŠPANSKI DESNICI Vprašanja (Nadaljevanje z 2. strani) MOLUŠKI TERORISTI TRMOGLAVO VZTRAJAJO PRI SVOJIH ZAHTEVAH Eksplozija v brzcu pri Beilenu: talec in terorist hudo ranjena 7 indonezijskih otrok izpuščenih iz konzulata v Amsterdamu AMSTERDAM, 5. — Po noči, ki je minila sorazmerno mirno, so se davi znova začela pogajanja med nizozemskimi oblastmi ter teroristi gibanja za osvoboditev Južnih Mo-lukov, ki so zajeli brzec in zasedli indonezijski konzulat v Amsterdamu. Pogajanja so se vlekla ves dan, a niso obrodila velikih sadov. Edini koncesiji, ki so ju nizozemske oblasti dosegle, sta da so teroristi osvobodili sedegn od enajstih otrok, ki so zaprti v veleposlaništvu ter da so dovolili. odstranitev trupel treh žrtev, ki so jih vrgli iz vlaka. Tako brzec kot veleposlaništvo so obkolili do zob oboroženi vojaški oddelki, kar je dalo povod za plaz domnev o naklepih nizozemske vlade. Govorilo se je o skorajšnjem posegu vojakov, a izkazalo se je. ToYornjaK.pl škarpo:. ranjenih sedem vojakov TRIDENT, 5. — Sedem vojakov, ki pripadajo topniški inženirski e-noti s sedežem v vojašnici Damiano Chiesa v Tridentu, se je precej hudo poškodovalo pri prometni nesreči, ki se je pripetila na vzhodnem pobočju gore Bondone. ..................................m.. NA ŽELEZNIŠKI PROGI FIRENCE • LIVORNO Potniški vlak zmečkal dva delavca na progi Nesreči je botrovala gosta megla - Dva delavca hudo ranjena na delu pri Neaplju odklona dialoga s katoliškim delom prebivalstva. Ta odgovornost priti-če" seveda tudi katoliškim ekstremistom «Sjnn Fe na», to je političnega krila organizacije IRA. Z novim ukrepom bo taborišče pri Mazeju, ki je sicer znano pod imenom Long Kesh pri Belfastu zapu-Stilo 45 zadnjih internirancev, njenr bo ostala samo še trideseterica ljudi, ki so bili obtoženi oziroma obsojeni zaradi navadnega kriminala, ki je direktno ali posredno povezan z mestno gverilo. Minister Rees je izjavil, da priti če prav obema strankama (protestantom in katol canom) dolžnost, da izvajam pol'tiko, ki naj bi pripeljala do pomiritve, ker bi v nasprotnem primeru angleška vlada ponovno uvedla koncentracijska taborišča. Internacija oseb za katere so sumili, da pripadajo organizaciji IRA in ki so jo potem razširili tudi na protestantske gverilce, je bila uvedena v Ulstru 9. avgusta leta 1970. Oblasti so lahko internirale osumljence brez obravnave in za nedoločen čas. Tedaj je angleška vojska v dveh urah aretirala 337 ljudi, protestantski leader Brian Faulkner, ki je bil tedaj ministrski predsednik krajevne vlade pa je podpisal 230 dekretov za internacijo. V štirih letih in štirh mesecih je prestopilo prag taborišča v Long Ke-shu Ì981 moških in žensk. Pozneje so, ustanovili tudi taborišče v Ma-gilliganu. Leta 1972, ko so v Ulstru ukinili krajevno avtonomijo ter vzpostavili direktno administracijo, je PONTEDERA (Piza), 5. — Dva delavca sta izgubila življenje na progi Firence - Livorno, ker ju je povozil vlak, ki je prihajal iz Firenc ter je bil namenjen v Pontremoli. Nesreča se je pripetila verjetno zaradi goste megle. Pokojna delavca sta 54-letni Siro Marchiseli! ter 50-letni Egisto Marino, oba iz kraja Montevarchi pri Arezzu. Na progi pri jpostaji La Rotta sta delala s skupino drugih delavcev, ki pripadajo vsi nekemu zasebnemu podjetju, ki je vzelo v zakup razna vzdrževalna dela na železniški progi. Po še nepopolnih vesteh sta pokojnika mazala vijake s katerimi so tračnice pritrjene ob pragove in ki bi jih morala neka druga skupina delavcev kasneje dokončno priviti. Kot smo dejali, je bila tedaj na tistem področju gosta megla, zaradi katere nista pokojnika opazila vlaka, ki se je bližal. Tega niso o-pazili niti drugi delavci, ki so bili v bližini ter ju niso mogli pravočasno opozoriti na nevarnost. Delavca sta bila pri priči mrtva. Preiskavo o nesreči vodi sodnij-ska oblast skupaj s funkcionarji železniške policije. Iz Neaplja poročajo medtem o precej hudi nesreči na delu, ki se je pripetila v kraju Frattaminore, nekaj kilometrov od mesta. Na tistem področju je delalo pri urejanju kanalizacijskih naprav več delavcev, ki so nameščeni pri neki zasebni družbi. V globokem jarku so bili v trenutku nesreče 48-letni delovodja Bencivenga Francesco in njegov 39-letni brat Antonio. Nenadoma je s stene ob jarku odpadla velika gmota prsti, ki je zasula oba brata. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Neaplja, ki so izkopali ponesrečenca iz gmote. Oba sta bila precej hudo ranjena. Med drugim sta dobila več zlomov ter sta že kazala znake zadušitve. Zdravniki so si pridržali prognozo. Karabinjerji iz Frattaminore so kaznovali podjetje z globo, ker ni poskrbelo za varnostne ukrepe, in- , špektorat za delo pa je uvedel pre-j iskavo. ' Osvobojen voditelj indijske opozicije NOVI DELHI, 5. — Indijska vlada je danes umaknila zaporni nalog za voditelja opozicije Jayaorakasha Narayana, ki je bil zaprt 26. junija letos po proglasitvi izrednega stanja v državi. Narayan, ki je star 73 let, je bil že izpuščen na začasno svobodo 12. novembra zaradi šibkega zdravja. Od tedaj je na zdravljenju v neki kliniki v Bombayu zaradi ledvičnega vnetja. da so bile vse te domneve neosno-vane. Ministrski predsednik Joop Den Uyl je v televizijskem nagovoru poudaril, da bo vlada naredila vse, kar je v njeni moči, da reši življenje talcem, na izrecno vprašanje časnikarjev pa je tudi dodal, da ne izključuje odločnega neposrednega posega vojske. Kot rečeno so teroristi, ki so včeraj zasedli indonezijski konzulat v Amsterdamu in zajeli 26 talcev, osvobodili sedem otrok od skupno 11, ki so v veleposlaništvu. Otroci, stari od pet do osem let, so zapustili ‘ sedež diplomatskega predstavništva v spremstvu molu-škega duhovnika Samola Metiari-ja, ki so ga teroristi izbrali kot posredovalca. Osvoboditev vseh o-trok je predpogoj, ki ga je postavila nizozemska vlada, da vzame v poštev zahtevo teroristov po letalu, ki naj bi jim omogočilo beg v tujino. Zvedelo se je tudi, da je policija močno zastražila amsterdamsko letališče Shipol in da je znatno omejila promet na cesti, ki pelje do letališča. Ti ukrepi niso bili uradno utemeljeni. Sredi jutra so teroristi prisilili talca, da je stopil na balkon konzulata. Nesrečnež je imel obvezo na očeh, okrog vratu pa so mu zadrgnili zanko. Eden od teroristov pa je stražil talca z naperjeno brzostrelko. Prizor se je ponovil tudi popoldne in vse kaže, da skušajo Molučani na ta način prisiliti nizozemsko vlado, naj zadosti njihovim zahtevam. Nepričakovana nesreča pa se je pod večer pripetila v brzcu, ki so ga moluški teroristi napadli v torek in ki je še vedno ustavljen nekaj km od Beilena. Pozneje se je zvedelo, da ■ je. šlo za eksplozijo, ki je ranila skupno pet ljudi, od katerih sta dva - - en talec in en terorist —hudo ranjena. : Izsiljevalci so zaprosili za zdravniško pomoč in so nato dovolili reševalcem, da so odpeljali ranjenca' v bolnišnico, kjer so ju> 'sprejeli na zdravljenje s pridržano prognozo. Doslej ni bilo mogoče še zvedeti za vzrok eksplozije, domnevajo pa vsekakor,' da je počilo razstrelivo, .«kil ga imajo'.teroristi. Ob koncu gre omeniti še dejstvo, da se, je predsednik: «svobodne,mo-luške mladine» Eddy Aponno ponudil za posredovalca med teroristi in nizozemskimi oblastmi. V pogovoru s pravosodnim ministrom Van Agtom je Aponno poudaril, da bo njegovo posredovanje uspešno, ker je član iste organizacije kot banditi. Aponno je istočasno pozval teroriste, naj se vdajo, ker s svojim izpadom samo škodijo Molučanom. Arias Navarro potrjen za vladnega predsednika S tem sklepom se je španski kralj izkazal za zvestega nadaljevalca Francove politike MADRID, 5. — ' Pred nedavnim ustoličeni španski kralj Juan Carlos je danes potrdil dosedanjega premiera Carlosa Ariasa Navarra za ministrskega predsednika. Kot poroča časopisna agencija ANSA je bil Navarro potrjen za vladnega predsednika tik pred začetkom običajnega petkovega zasedanja ministrskega sveta, zvečer pa je vest. uradno sporočil minister za informacije,, ki je dodal, da so ostali ministri odstopili, da bi omogočili morebitno vladno preosnovo. ' Današnji sklep španskega kralja je dokaz, da Juan .Carlos ne namerava prekiniti vseh stikov s franki-sti kot je marsikdo napovedoval po imenovanju novega predsednika kor- MOSKVA, 4. - Vse kaže, da je bila letošnja letina žita v Sovjetski zvezi porazna. Po računih zahodnih znanstvenikov so letos v SZ pridelali komaj 137 do 138 milijonov _ . _ r o t _ ton žita kar je najslabši rezultat porativnega parlamenta. S potrdit-• ' ’ ' ' vijo Navarra za vladnega predsed- nika se je Juan Carlos v bistvu iz- kazal za zvestega nadaljevalca Frankove politike in hkrati je dokazal dejansko naravo monarhije, posredno pa je osvojil vse sklepe te vlade, ki je med drugim septembra potrdila obsodbo na smrt petih mladih domoljubov. Medtem ko Juan Carlos vztraja v svoji skrajno previdni politiki in popuščanju desnici se v državi če dalje mogočpeje,-dviga glas tistih, ki zahtevajo korenite spremembe Med teipi so tudi španski škofje, katerih konferenca je danes odločno zahtevala ukinitev zloglasnega zakona o terorizmu in splošno amne stijo za vse politične jetnike. Kaže pa, da so' vsi, tudi zmerneži, ki so doslej delovali v okviru režima, naleteli pri Juanu Carlosu na gluha ušesa. od leta Ì965, ko so pridelali 121 milijonov ton žita. .................................................................. DVOJNI UMOR V RAZKOŠNEM STANOVANJU V MILANU Krvavo obračunavanje med kriminalci: prekupčevalec in njegova ljubimka ubita Žrtvi sta Pasquale Beisele in Narcisa Vergerlo ■ Čeprav sta bila umorjena pred dobrim tednom, je bil zločin odkrit šele včeraj MILAN, 5. — Medsebojno obra- j hladnokrvno ustreljena. Preden je čunavanje med veljaki. milanskega [ nemoteno odšel, je morilec odprl kriminala je zahtevalo še dve žrtvi: gre za 43-letnega Neapeljčapa Pasquale j a Belsoleja in njegovo 35-let-no- ljubico Narciso Vergerio. Nesrečneža sta bila ubita v svojem stanovanju- v Ulici Merlo str Milanu pfed dobrim tednom, a zločin jé bil odkrit šele davi.. Ko 'je pometala pej stopnišču, je čistilka1 obstala ob zadahu, ki je zaudarjal iz stanovanja dvojice • m je obvestila ; sostanovalce, ■ ki so nato obvestili policijo. Agenti so vdrli v stanovanje in našli-trupli nesrečnežev, ki sta že razpadali. , Beisele in Vergeriova „sta bila Prizor iz Amsterdama: indonezijski otroci zapuščajo konzulat, kjer so bili 24 ur talci moluškib teroristov. Po - osvoboditvi sedmih : otrok.j« v - diplomatskem ; predstavništvu še 19 talcev. okna stanovanja, da bi časovno kar najbolj oddaljil trenutek odkritja zločina zaradi zadaha po smrti in razpadajočih tkivih. ! Že . prvi izsledki preiskave' kažejo, da je najverjetnejši'vzrok dvojnega umora maščevanje. Stanovanje je bilo na-mreč pospràvljèno in ' 'preiskovalci niso odkrili nobepega indica, ki bi podkrepil domnevo, da gre za rop. Zèlo verjetno je tudi, da sta žrtvi poznali morilca, sicer mu ne bi odprli vrat. ' Sosedje ; so ju namreč .poznali kot vljudni,-vendar zelo previdni'osebi, ki sta , sé le' reilkbkdaj družili z neznanci. Dodali so tudi, da so ju vsi imeli za zakonca, čeprav se je izkazalo, da nista bila poročena. Beisele je živel ločen od žene, Vergeriova pa . je še do pred nekaj Jeti . .živela, s priletnim apulijskim plemenitašem, ki ji je ob smrti zapustil razkošno milansko stanovanje. Na popoldanski tiskovni konferenci je vodja letečega oddelka milanske kvesture dr. Pagnozzi, ki vodi preiskavo, v kratkih obrisih o-risal zločin na osnovi dosedanjih izsledkov. F’urikcionàr je poudaril, da je vzrok umora najbrž maščevanje kot je tudi zelo verjetno, da sta žrtvi poznali morilca. Zbrani indici kažejo, da je zločinec ubil Belsoleja v dnevni sobi in šele nato obračunal z Vergeriovo, ki je bila v kuhinji in je pripravljala večerjo. Po umoru je odprl okna, da bi prezračil stanovanje, izklopil e-lektrični tok, skrbno zaklenil vrata in se nemoteno oddaljil. Po mnenju preiskovalcev gre vzrok krvavega maščevanja iskati v dejavnosti Belsoleja. Na kvesturi i-majo o njem zajeten dosje, saj je bil znan tat, goljuf in prekupčevalec z dragulji in z zlatom. Možakar pa je bil vsekakor zelo spreten, ker mu policija, čeprav mu je bila že dalj časa za petami mogla dokazati nobenega kaznivega dejanja. Vse kaže pa, da je policija že izsledila stvarno sled, ki bi lahko privedla do odkritia zločinca, Gre namreč ravno za domnevo, da je Belsole, prekupčeval z dragulji in z zlatom. To naj bi možakar tudi neposredno potrdil sosedom, katerim se je predstavil kot trgovski potnik. Denarja mu tudi ni manjkalo. saj je bil vselej zelo skrbno oblečen in se je vozil z «mercedesom 450». Drugi indic, katerega so se oprijeli preiskovedci, je nedavni rop v Zahodni Nemčiji, med katerim so se roparji polastili milijona mark. Sporočila zahodnonemške policije naj bi potrjevala domnevo, da se je Belsole neposredno udeležil zločinskega izpada kot tudi, da je bil povezan s prekupčevalci draguljev. Zakaj se je tako zameril pajdašem, da so ga ubili, pa je za enkrat še vprašanje brez odgovora. Rimski gostinec ubit pred svojim domom RIM, 5. — Obračunavanje med kriminalci je zahtevalo eno žrtev tudi v Rimu: gre za 52-letnega, gostinca Salvatoreja Orazija, ki je bil ubit sinoči pred svojim domom. Možakar je pravkar parkiral svoj avto v garaži in je stopil proti vhodu, ko je privozila mimo «alfetta» svetle barve, iz katere so neznanci začeli streljati na Orazija, ki se je zgrudil na tla v mlaki krvi. Po mnenju preiskovalcev je vzrok zločina maščevanje. Najverjetnejši domnevi sta,, da se je gostinec zameril veljaku rimske prostitucije (vodil je namreč majhen hotel v bližini železniške postaje Termini, kjer so imele lahkoživke zmenke s svojimi klienti), ali pa je prišel navzkriž z znanim francoskim banditom Albertom Brrgamellijem. Grazi naj bi se namreč sprl z Bergamelli-jevo ljubimko VATIKAN, 5. - Papež Pavel VI. je danes sprejel na zaseben razgovor luandskega nadškofa msgr. Manuela Nunesa Gabriela. Ker je šlo za zaseben razgovor, ni Vatikan objavil o srečanju nobenega uradnega sporočila, komentatorji pa kljub temu menijo, da je bil pogovor posvečen težavnemu položaju v Angoli. jevne uprave, pred pomembnimi problemi, kot so družbena oskrba, gospodarstvo, politična kultura ter vprašanje priznanja pravic slovenski narodnostni skupnosti. Posebej je omenil mednarodni sporazum med Italijo in Jugoslavijo, ki odpira za tukajšnje gospodarstvo nove perspektive in je zato v tem trenutku potrebna učinkovitost javnih uprav. Dobršen del svojega govora je Volk posvetil vprašanjem slovenske narodnostne skupnosti, sklicujoč se tudi na program, ki ga je sprejel pokrajinski odbor na začetku svoje mandatne dobe. V prvi vrsti je omenil mednarodno konferenco p manjšinah ter potrebo, da bi čimprej pričeli z uresničevanjem njenih zaključkov. Obenem je opozoril na zahtevo, da bi se slovenski svetovalci posluževali v izvoljenih svetih slovenščine. Poudaril je tudi zahtevo po globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji ter se pri tem skliceval tudi na omenjeni dogovor med vladama Jugoslavije in Italije o ureditvi mejnega vprašanja. Med vprašanji, ki zadevajo Slovence, se je Volk dotaknil tudi šolskih vprašanj ter poudaril zahtevo slovenskega prebivalstva, ki jo je osvojila tudi socialistična stranka, o avtonomnem slovenskem šolskem okraju. Pri tem je obžaloval dejstvo, da je deželni odbornik Volpe, ki je član njegove stranke, prezrl te zahteve. Načelnik komunistične svetovalske skupine Panizon je izrazil nezadovoljstvo nad Zanettijevim poročilom, ki je nezadostno in neprimerno za reševanje osnovnih političnih vprašanj, saj ne daje nobenih zagotovil, da se bodo začela reševati vsa še nerešena vprašanja. Po Panizonovem mnenju je razprava že jasno dokazala, da je pokrajinska uprava v krizi in prav zaradi te krize se ni mogoče spuščati v demagogijo, temveč je treba jasno reševati vsa vprašanja. Panizon ni v svojem govoru obnavljal številnih programskih točk, ki so jih navedli že ostali svetovalci, temveč je posvetil pozornost predvsem političnim, vprašanjem. Dejal je, da je vzrok krize nesposobnost in pomanjkanje politične volje v vrstah KD. In prav zaradi tega so Zanettijeve izjave škodljive za prebivalstvo. Kljub vsemu pa KD vztraja in noče priznati dejanskega stanja pod raznimi , pretvezami in z neutemeljenim strahom, da se ne prepusti krajevnim konservativnim silam. Dejansko pa je treba preveriti, ali je mogoče najti v novem političnem predlogu širšo rešitev, s katero bi bilo mogoče premostiti krizo. Panizon je ugotovil, da je antikomunizem dejansko že propadel, da pa manjka uradno priznanje KD, katero bi morali prisiliti, da prevzame svoje odgovornosti, Pamzon je nato obširno obravnaval vprašanja slovenske manjšine in poudaril, da je treba jasno govoriti o zaščiti slovenskih naselij. Tu pa ne gre zgolj za narodnostno zaščito, temveč tudi za zaščito gospodarskih dejavnosti in predvsem speciaFziranega kmetijstva, da se bodo slovenske vasi lahko nemoteno razvijale. Prav tako je treba poskrbeti za primeren kulturni razvoj slovenske manjšine in v zvezi s tem je naglasil potrebo po posegih tudi na šolskem področju. Panizon je zaključil svoia izvajama z ugotovitvijo, da zgolj z odprtim programom, ki ga obljublja večina, ne bo mogoče reševati številnih problemov. Če bo uprava nadaljevala po tej poti, bo privedla pokrajino do dramatičnega statila, kar lahko pomeni tudi komisarsko upravo. Zato je treba, tudi z deistvi in ne le z besedami, premostiti vse zastarele predsodke. Zadnii je spregovoril načelnik skupine KD Perini, ki le v dokaj medlem posegu, ponovil ZanettPeve teze o odprtosti, ki pa očividno ne pomen: odprtja konkretnemu sodelovanju s komunisti. Dejal le, da je treba razločevati med večino in opozicijo. Vsekakor pa je Perini naglasil, da bo kmalu jasno, kakšna bo bodoča uprava tržaške pokrajine, kajti mandat zapade s prihodnrni proračunom. Ob koncu naj še oo-vemo, da Perini v svojem eovo-u snloh ni omenil problemov slovenske manjšine, o katerih so drugi svetovalci obširno govorili. Tat izgubil zapestno uro Tatvina narobe, tako bi lahko I' menovali vlom v stanova rie 38-!et-nega Giorgia Lincija iz Ul. Romagna 9/1. Tatovi so preplezali vrtno ograjo in z železno palico za kakih 20 cm dvignili okno, pri čemer jih je verjetno kdo zmotil. Tat, ki Je imel roko že v notranjosti sobe je med paničnim begom celo iz§uP, zapestno uro, ki io je Linci na-e pod oknom. Policija, ki je uvedla preiskavo, je odkrila še mnogo stopinj v vlažni zemlji in v bliž ni o-graje našla tudi železno palico. Iz hladilnika so ukradli dve zapestnici in ogrlico Nenavadno je. kako tatovi «zavo hajo» zlatnino in druge dragbcenos i-Ko se je v četrtek dopoldne oko 11.30 62-letna Valena Kossovel por-Edrsulc iz Ul. Lodole 15 vrnila « trgovine, je zagledala na kuhinjs mizi škatlo, v kateri je hranila sv je dragocenosti, škatla, ki jo Kossovelova skrbno skrivala ■ niku, je bila seveda prazna. .J1 0 ’ ki so prišli v stanovanje verjetn ponarejenimi ključi, kajti na vra ni bilo nobenih sledov o vlomu, ukradli dve zapestnici in ogrlico