h Zveze državnih nameščencev za Slovenijo. j. ZARADA. Že iz navedb sledi, da ne delamo južnim krajem krivice, ko jim očitamo zarado. Oglej« mo si še to zaradno polje posebej! Pri nas jemljc zarado v obliki malenkiOStne napitnine natakar, brivski pomočnik, pekovski vajenec, ko prinaša fcruh, doli na jugu pa se vse na» ravnost peha za zarado: uradnfk, advokat, agent. Zarada in partija, to sta dve vsemos gočni, vse obvladujoči gesli. Nekaj slučajev zarade: Inženjerji, nad« zirajoč v imenu države državne ali sploh jav« ne zgradbe, prejemajo za to dvojno odškod* nino, in sicer od države alli javne koirporacije, obenem pa še od stavbne tvrdke, ki jo nad= zirajo. Za vso naklonjervoist se ta pio kolavs daciji izkaže še s paseibnim darilom 20.000 do 40.000 Din. In pioitem se čudimo, če so te gradbe za držaivo drage, če se mostovi pri normalni obtežitvi podirajo. Sresiki načelnik se tem bolj požuri z zaključitvijo »istrage« proti krivcem in s predajo istih rednemu so* dišču, čim večja nagrada se mu nudi. Dr» žavni uradi v Srbiji — morda tudi kje drugje — prejemajo dvakrat do pctkrat toliki pav« šal za stvarne potrebščine, kakor n. pr. v Sloveniji in Dalmaciji. Tu bi se event. pre« oistaile pare točno vrnile državni blagajni, do= li pa tvori presežek, znašajoč tisoče dinars jev, zarado. Kar mora izplačati država na potnih stroških, ostane večinoma v Srbiji, tam se irazdelijo tudi dispozidjski fondi, v kolikior ne gredo morda — to bo prav mali del — v inozemstvo. Zarada je teikla pri res ševanju prošenj za naše državljanstvo, zas rada bo tekla — pta zlati vrelec ne sme usah= niti — pri podeljevanju davoljenj za prenos lastnine med državiljani na nopiremičninah ob mcji. Kakega drugcga smisla predmetna do^ loičba v novem proračunu ne more imeti. Pa nchajmo z naštevanji! — (»Naš Glas«, glasilo Zveze drž. nam. za Slovenijo). S KORUPCIJO IN ZARADO SE NE ŠTEDI! AkiQ preudarimo podatke, potem sc ni čuditi da je uprava draga. Saj se ceni, da požre vsa ta neupravičena zarada in koru;p= cija letno do 2 milijardi dinarjev! In plača jih posredno ali neposredno država. Hic Rhodus, hic salta! Hic saltate vsi oni, ki li« cemersko zavijate oči in kričite: V upravi je treba štediti, treba šc znižati števrlo držav* nih nameščencev. Rrav res, toda tiste pokra* jine so — srbijanske. Zakaj pa tega ne poveste in ne izvedete? In še nekaj! Zarada, ¦dostikrat izsiljena, pokvarja dušo, ubija nravnost, rodi zahrbt* nost in lokavost. Ddkler se ne iztrebi ta in korupcija, toliko časa nc bo duševnega pre= p.oiroda, nc bo poštene uprave in ipravega napredka in razvoja. Teh izrodkav mora biti konec, nehati mora tudi neenakoprav* nost med državljani in pokrajinami (zakon o izenačenju davkov je le etaipa k temu sta= nju), zlasti pa je izenačiti tudi uradništv.o ši* rom države v pravicah in dolžnostih. Škaru dal je, da se v 10. letu ujedinjenja pusti šc vedno zaslužiti državnemu nameščencu v srbija-nskih trajih 8 do 20.000 Din mescčno (večinoma na račun državc), oncmu v se== vcrnih pakirajinah pa se nudi mcsečne pre« jemkc 1000, 2000 in ,le redkim 3000 Din ali par stotin vcč. Ako je dokazana, da potre* buje danes družina 3—5 članov mesečno 5 do 6000 Din, zakaj piačujete potem slovenske* mu in deknma prečanskemu uradniku lc go* renjo miloščinioi? Ali zato, da mu ubijate te= lesno in duševno silo, ker mu vzamete vse veselje do dela in navdušenje za državo? Skandal!!! Namesto, da bi kdo pokazal voiljo in energijo, da prištedi država z iztrebljenjem lloarupcije dve milijardi letno, se pa išče po ¦vseh mogočih drugih potih novih dohiodkov za dTŽavo. Proč z dvojno mero, proč s ko= rupcijo, pa bo denarja dosti, da se bodo iz* bolljšale državne finance, a se ibo obenem lahko plačal tuidi prečanski •uradnik tako, da mu faa imelo življenje in delo kak pomen. Srbi so res največ žrtvovali za to državo, toda ne sme biti več neenakosti in izkari« ščanja. Da moremo odpraviti vse grajane nedo* statke, moramo pa vedeti, kdo jih je zakrU vil, !kdo vzdržuje koruiptni sfetem. Odgo* vor: Dekima vse politične stranke, največ pa srbijanske stranke. Od prevrata do da* nes — z 'eno izjemo — so bile vedno na vla* di in zasedale najvažnejša ministrstva; iod (prevrata do danes vzdržujejo od Subotice do Skoplja upravni sistem, ki mu je glavno delo agitacija za stranko, a upravno delo je usmerjeno pio zaradi; od prevrata do danes so dale te stranke živeti in zaslužiti stoterim in tisočerim agentom, iposredovalcem in plac= kašem, skrbno jih čuvajoč pr«d ka^nijo po zakonu. ... ¦ - Dobro vedo to vse stranke, toida riavzlic temii gredo z njimi. Kaj jim mar, da delajo v celoti proti interesom države in nar»da, osebnim in strankarskim koristim je pa lc zadoščeno! Kako bi se mogel zloimiti obstoječi sistem za vedno, to je mislečemu Sloveku jasno. Edini pravi izhod pa bi bila nevtralna urad* niška vlada, v kaberi pa ibi smolo biti le po= 1'ovica .srbijanskih uradnikov. Toda prej se bo začelo podirati nebo nad nami, kakor da bi pri nas izpustili mogotci jasli in korita iz rok. — (»Naš Glas«, glasilo Zveze drž. nam. za Slorvenijo).