SKUPAJ STA PADLA V PARTIZANIH ISTEGA DNE, PA VENDAR VSAKSEBI Rekli boste, čuden in nerazumljiv naslov, a je vendar resničen. Pri nas je tudi nemogoče lahko mogoče, le »pravi« ljudje se morajo tega napačno lotiti in to že prav na začetku. Letošnje leto, kaže, bo bolj v znamenju mrtvih kot živih. Vse kaže, da bojevnikov z obeh strani, padlih med vojno in po njej, še zlepa ne bomo pustili počivati v miru, kot to obi čajno piše na grobovih. Tudi sam skušam dopolniti »mrliško knjigo« padlih upornikov v današnji občini Škof ja Loka oziroma v med vojnem loškem okrožju, ki je presegalo seda nje občinske meje. Tokrat pišem o naslednjem zanimivem primeru ponavljanja napak o mrtvih: Pri Tajnetovi žagi (516 m) v Krajevni skup nosti Zali Log, Selška dolina, stoji kamen, ki so ga vaščani postavili leta 1964 v spomin sedmim partizanom, padlim v tej okolici. Se sti je na kamnu zapisan TANCAR JOŽE, SR. VAS BOHINJ, PADEL 1945 in zadnji JAMAR FRANC, BOH. BELA, PADEL 1945.' Nič po sebnega, če ne bi bila na hribu Osolnik (858 m), na meji med občinama Škofja Loka in Ljubljana-Šiška, tudi postavljena spomin ska plošča padlima Jožetu Tancarju in Francu Jamarju. Odkrita je bila 14. julija 1954 na pobudo ZB NOV Medvode.2 Tako sta oba partizana domnevno padla 3. marca 1945 na dveh različnih krajih, ki sta drug od drugega oddaljena 19 km zračne črte. Eno od navede nih mest je gotovo napačno, toda katero? Popisovalci medvojnih dogodkov v vasi Go- vejek (danes Osolnik) so poskrbeli za kratek opis dogodka in za fotografijo spominske plošče obema imenovanima Bohinjcema.3 Drugi vir navaja, da je imela Prešernova brigada 2. oziroma 3. marca 1945, v času zbiranja hrane in živine na zahodnem obrobju Sorskega polja, pri cerkvi sv. Mohorja na gori Osolnik zasedo z dvema strojnicama in s pe timi možmi. Nemci so zasedo uničili. Tri borce so ujeli, dva pa ubili. Ne navaja pa ta vir njihovih imen.4 Opis dogodka je verjetno oprt na poročilo vojnega dopisnika, ki je storil izvirno napako, ker je namesto Osolnik (goro) zapisal O s o j n i k (vas). Tu se začenja nadaljnje prenašanje napačnih podatkov v loške in radovljiške pomnike in na spominski kamen v Zalem Logu. V radovljiških pomnikih najdemo sicer raz lično, a tudi ne natančno lokacijo za padla partizana. Frančišek Jamar5 naj bi padel na Osojniku (pravilno Osolniku) pri Škofji Loki, Jože Tancar pa v Osojniku, zaselku v Selški dolini.6 Podobnih napak na partizanskih spomin skih znamenjih v občini Škofja Loka je še več. Nekateri povsem izkrivljajo ali zakrivajo resnico, ki jo danes iščemo, ko tehtamo po datke o mrtvih ene ali druge strani v prete klem vojnem oziroma povojnem obdobju. O po m b e 1 Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana 1986, str. 375. - 2 Spomin je moč, 1985, Pomniki revolucije v občini Ljubljana Šiška, glej spominsko znamenje št. 112.-3 Gradivo za topografijo NOB, 2. snopič, II. del: Poljan ska dolina, Ljubljana 1959. - 4 S. Petelin, Prešernova brigada, Ljubljana 1980, str. 538- 539. - 5 Frančišek Jamar, Martinov z Bohinj ske Bele, r. 28. januarja 1909, delavec v žele zarni na Jesenicah. Dne 10. januarja 1945 odšel v Jeseniško-bohinjski odred. Padel je star 36 let kot mitraljezec Prešernove briga de; prim.: Po poti spominov, Radovljica 1990, str. 250. - 6 Jožef Tancar, Ražnov iz Studorja, r. 11. marca 1911, mali kmet. Gradnikovi brigadi se je priključil 30. maja 1944. Padel je kot mitraljezec Prešernove brigade, star 34 let; prim.: Po poti spominov, Radovljica 1990, str. 297 in 298. Marijan Masterl 314