SLOVENŠČINA Slovenščina v elektronskih medijih MHElflffliTgigEl Guglam, tvitam, poustam, klikam. Torrent, download, YouTube, upload. On pretaka, ti nalagaš, tretji spremlja, jest pa lajkam. (Jonas Žnidaršič) Verjetno bi težko bolje opisali aktivnosti sodob- nega človeka, ki nezanemarljivo količino časa preživi za računalnikom, na mobilnem telefonu ali podobni elektronski napravi, kot je to v enem izmed svojih objav na družabnem omrežju Twitter strnil Jonas Žnidaršič. Ta kratka objava pa ne opiše samo novih načinov komunikacije ter drugih ak- tivnosti, ki prihajajo z elektronskimi mediji, tem- več lepo pokaže tudi na mnoge značilnosti izrazne plati jezika v teh medijih. Elektronski mediji že kar nekaj časa korenito posegajo na veči- no področij našega življenja, od informatike, marketinga, psi- hologije, sociologije, novinarstva, umetnosti pa vse do jeziko- slovja. Bolj kot revolucijo je smiselno te pojave pojmovati kot evolucijo: danes lahko namreč govorimo le o vsesplošnem raz- mahu elektronskih medijev ter o množičnosti njihove uporabe, ne pa o elektronskih medijih kot novosti - kljub temu pa še pogosto zasledimo tudi poimenovanja kot npr. »novi mediji« in »nove tehnologije«. Predstavljajo odsev sodobne družbe, a so hkrati že naš integralni del, saj si le redko kdo še predstavlja življenje brez teh večinoma mobilnih naprav, ki nas spremlja- jo na vsakem koraku. Kot vsaka stvar tudi ti mediji prinaša- jo s seboj tako pozitivne kot negativne plati, kar vsekakor ni moglo uiti niti jezikoslovcem. Nekateri s strahom opazujejo spremembe, kijih sodobne tehnologije prinašajo v jezik, spet drugi z odprtimi rokami sprejemajo vse, kar je v jeziku novega. Verjetno je treba ubrati neko srednjo pot, spremljati te pojave, jih beležiti ter jih sproti kritično presojati, vendar ne na silo vsiljevati v normativne priročnike, saj se takšni ukrepi v dose- danji zgodovini jezika niso preveč obnesli. Vse kaže na to, da gre za organski proces, ki je skupen veliki večini zahodnega sveta. Tesno je v povezavi s procesom globalizacije, ki se mu v današnjem času težko izognemo, kar vsekakor pomeni, da slovenščina nikoli več ne bo takšna, kot je bila pred pojavom elektronskih medijev. Internetno jezikoslovje Poimenovanje internetnega jezikoslovja prvič zasledimo že leta 2001, ko ga David Crystal omeni v svoji knjigi Language and the Internet, štiri leta kasneje pa ga v svojem članku The Scope of In- ternet Linguistics definira kot »sinhrono analizo jezika na vseh področjih internetne dejavnosti, vključno z elektronsko pošto, različnimi vrstami klepetalnic in iger, takojšnjim sporočanjem in spletnimi stranmi ter s povezanimi področji za računalniško posredovano komunikacijo (»computer-mediated communica- tion« v angleškem izvirniku), kot so sporočila SMS«. Leta 2011 izide še Crystalova knjiga Internet Linguistics, v kateri se bolj kot v prvi knjigi, kjer obravnava predvsem stilske značilnosti jezika na internetu pri posameznih tipih elektronsko posre- dovane komunikacije,1 osredotoča na metodološka vprašanja. Internetno jezikoslovje je kot področje raziskovanja še v po- vojih. Crystal meni, da je pomembna začetna naloga priprava opisov besedišča, slovničnih lastnosti jezika, novosti v zapisu in pragmatičnih značilnosti znotraj posameznih tipov elek- tronsko posredovane komunikacije. Osredotočiti se je treba tudi na leksiko, ki je rezultat novih stvarnosti. Raziskovalni izzivi na tem področju se tičejo predvsem količin podatkov, ki jih internet vsebuje, raznolikosti jezika, ki jo najdemo na in- ternetu, ter hitrosti spreminjanja pojavnosti na internetu. Pri predstavitvi te nove veje jezikoslovja smo uporabili Crystalov termin, čeprav bi bilo treba razmisliti o ustreznosti izraza »in- ternetno jezikoslovje«, ki zgolj z definicijo nakazuje na širše 1 Poleg v jezikoslovju že uveljavljenega pojma »tip besedila« se v našem kontekstu zdi smiselno govoriti o tipih elektronsko posredovane komunikacije, ki jih razumemo kot posamezne elemente elektronsko posredovane komunikacije, kot so npr. forumi, blogi, spletne enciklopedije (npr. VVikipedija), elektronska pošta ipd., ki se med seboj ločijo predvsem po načinu prenosa podatkov, tipi besedil pa so v sklopu posameznih tipov elektronsko posre- dovane komunikacije lahko zelo raznovrstni. 12 RAZPOTJA SLOVENŠČINA POMLAD 2014 871 Mrežna govorica V sklopu različnih jezikoslovnih raziskav in obravnav na in- ternetu so se pojavili tudi različni termini za jezik (ang. Cyber- speak, Netspeak, Netlish, Weblish, e-Language itd.), diskurz (ang. Electronic Discourse, Computer-Mediated Discourse itd.) in jezi- koslovje (ang. e-Linguistics, Cyberlinguistics, Searchlinguistics itd.). Nekatera izmed teh poimenovanj so bila bolj razširjena, druga manj, gre pa seveda za izraze v angleščini. V slovenski literaturi o internetnem jezikoslovju se precej uporablja termin mrežna govorica (kot ustreznik angleškemu Netspeak). Am- pak kaj pravzaprav je mrežna govorica in v katerih besedilih se pojavlja? Značilnosti mrežne govorice (s posebnim ozirom na slovenščino) lahko okvirno razdelimo v šest skupin, ki si jih bomo podrobneje ogledali v nadaljevanju: (1) značilnosti pogovornega jezika, (2) šumevci, (3) brisanje besednih mej, (4) zapis malih in velikih črk, (5) ločila in druga pisna znamenja ter (6) krajšave in medmeti. V članku se bomo omejili na analizo besedil, ki je nastala v sklopu doktorske disertacije avtorice in Značilnosti pogovornega jezika Predvsem na začetku raziskovanja jezika v elektronskih medi- jih se je pogosto razpravljalo o vprašanju, kateri prenosniški področje raziskovanja. Morda bomo morali v prihodnosti po- iskati drugo poimenovanje. zaobjema predvsem besedila spletne enciklopedije Wikipedije ter besedila izbranih blogov. Obe vrsti besedil nastajata na po- doben način, saj ima kdorkoli možnost, da jih soustvarja, po drugi strani pa so si zelo različna, s čimer želimo pokazati, da ne gre vsega metati v isti koš. Značilnosti mrežne govorice v elektronskih besedilih so opa- zne na vseh jezikovnih ravneh. Pri analizi teh besedil dobimo občutek, da so avtorji pri pisanju sproščeni in pogosto neobre- menjeni z normo, opazi se odsotnost lektoriranja, kar ima za posledico, da v besedilih ostane tudi marsikaj, kar bi lektorji pri svojem delu popravili. Vendar pa je treba jasno opredeliti meje med različnimi vrstami odstopanj od norme v elektronskih be- sedilih in poudariti, da ne gre vsega obravnavati na enak način. Ločiti je treba dejanske napake od načrtnih in nenačrtnih od- klonov od norme. Mnogokrat načrtnemu odklonu botruje prav želja po stilnem učinkovanju, nenačrtni odkloni od norme pa so lahko posledica tehničnih omejitev. SLOVENŠČINA Pri analizi elektronskih besedil dobimo občutek. da so avtorji pri pisanju sproščeni in pogosto neobremenjeni z normo, opazi se odsotnost lektoriranja. Vendar pa je treba jasno opredeliti meje med različnimi vrstami odstopanj od norme in voudariti. da ne gre vsega obravnavati na enak način. Ločiti ie treba m J ^^m— J dejanske napake od načrtnih in nenačrtnih odklonov od norme. zvrsti je ta jezik najbolj podoben. Značilnosti pogovornega je- zika se v besedilih elektronskih medijev pojavljajo, vendar pa nikakor ne v vseh vrstah besedil. Na eni strani imamo besedila, ki se sploh ne oz. le malo razlikujejo od običajnih tiskanih bese- dil, na drugi strani pa najdemo nekatera besedila elektronske pošte, klepetalnic, SMS sporočil, ki bolj spominjajo na govorje- na besedila. Treba pa je opozoriti na vzroke, zaradi katerih do takšnih zapisov sploh pride. Mnogi primeri res nakazujejo na neobremenjenost avtorja pri zapisu, zasledimo pa tudi prime- re, ko so leksemi, ki na katerikoli jezikovni ravnini izkazujejo značilnosti pogovornega jezika, rabljeni predvsem stilistično. Šumevci Sumevce v elektronskih besedilih navadno najdemo zapisane na štiri različne načine: (1) zapisani so v skladu z normo: Ta- marčka, šuši, anže; (2) pogosto jih zamenjujejo sičniki: spomi- nicica, bostjan, Aljaž; (3) šumevec lahko zaznamuje ponovljen sičnik: Blazz; zasledimo še (4) zapis šumevca pod vplivom tu- jega jezika: joshko, Stascha. V elektronskih besedilih je bila predvsem na začetku vsesplo- šne uporabe interneta zelo opazna problematika zapisa šu- mevcev. Kot smo videli, še vedno prihaja do različnih načinov zapisa črk £, š in ž. Zlasti za SMS sporočila se pogosto navaja raba sičnikov namesto šumevcev, čeprav v zadnjem času tehno- logije tudi na mobilnih telefonih napredujejo, kar sicer rešuje tovrstne probleme, je pa zato cena SMS sporočila s šumevci večja od cene sporočila v sičnikih. Ker so bili prvi načrtovalci interneta Američani, so iskali predvsem načine, kako olajšati komunikacijo na internetu v angleščini, niso pa se zavedali problemov komunikacije v drugih jezikih, zato se je ob pri- četku razvoja informacijskih tehnologij v šestdesetih letih 20. stoletja uveljavil nabor znakov ASCII (ang. American Standard Code for Information Interchange), ki vsebuje 128 7-bitnih kod (enkratnih kombinacij števil 0 in 1). Ta nabor znakov je na spletu privilegiral angleščino - v rabi HTML jezika, pri poime- novanjih domen, elektronskih naslovov ipd. Vse to je nekate- re komentatorje napeljalo, da so začeli govoriti o tipografskem imperializmu kot o podkategoriji jezikovnega imperializma. V drugih jezikih pa je v tem času prihajalo do t. i. ad hoc impro- vizacije uporabnikov; tako so npr. za slovenski £ uporabljali kombinacije ch ali cc oziroma preprosto c brez strešice. Kasneje se je pojavil nabor znakov »ISO Latin 1« oziroma »ISO 8859-1«, ki je olajšal komunikacijo v mnogih evropskih jezikih, global- no gledano pa so se številni problemi rešili z naborom znakov Unicode (ta ima 16-bitni zapis znaka), univerzalnim standar- dom kodiranja jezikovnih znamenj, za katerega skrbi neprofi- tni konzorcij Unicode. Brisanje besednih mej Brisanje besednih mej je pogosto v besedilih SMS sporočil, kjer se pojavlja predvsem zaradi varčevanja s prostorom in pomanj- kanja časa. Lahko se pojavi zaradi tehničnih omejitev (npr. pri vzdevkih: tinaenainedina, MaliClovek, vklišef in v internetnih naslovih: www.kapodol.com) ali pa zaradi stilnega učinkovanja. Avtor se lahko ne spomni pravega izraza, imena ali vzroka (»ve- čina tvojih prijateljev je diplomiranih kajvemkajže«) ali pa gre za besedno igro oz. željo po poudarjanju (»zakaj vsi ti ljudje jamra- jo na svetunakanalua«). Pogosto stilno učinkujejo tudi primeri brisanja med besednimi mejami, kjer je opazen vpliv govora, predvsem zapis naslonk skupaj z naglašenimi besedami ali z drugimi naslonkami in zapis stalnih besednih zvez skupaj (iz- fotelja, napamet, lahkonoč, lepoprosim, kenede ipd.). Zapis malih in velikih črk Spletni bonton oz. netiketa (ang. Netiquette) odsvetuje zapis celotnega besedila z velikimi tiskanimi črkami, saj naj bi to pomenilo, da smo povzdignili glas oz. zakričali. Treba pa je upoštevati tudi možnost, da avtor besedila ni vešč tovrstnega komuniciranja in da pravil spletnega bontona ne pozna. Bolj pogosto pa v elektronskih besedilih opazimo zapis izključno z malimi črkami, pri čemer gre navadno bolj kot za neko stilno učinkovanje za ekonomičnost v smislu časovne komponente, saj je pri tipkanju za zapis velike tiskane črke treba pritisniti dodatno tipko. Posebno mesto pri zapisu malih in velikih črk 14 RAZPOTJA SLOVENŠČINA imajo t. i. dvozačetnice. Pri dvozačetnicah gre za pojav v jeziku, ki se je iz angleško govorečega okolja (ang. BiCapitalization) raz- širil tudi v slovenščino, predvsem z razmahom spleta in nekate- rimi programskimi jeziki, v katerih so te nastale zaradi težnje k čim bolj povednemu poimenovanju spremenljivk, presledki pa niso bili dovoljeni. Dvozačetnice v slovenščini niso nekaj popolnoma novega, saj jih zasledimo že v Slovenskem pravopisu iz 2001. V Pravilih se s tem pojavom srečamo pri zapisovanju kemijskih formul, kot npr. NaCl in pri kraticah, npr. za Bosno in Hercegovino (BiH), zasledimo jih tudi v slovarskem delu Pra- vopisa, in sicer pri neslovenskih priimkih (MacLaine, McCarthy). Ločila in druga pisna znamenja Elektronska besedila in elektronsko posredovana komunikacija prinašajo nove vrste rabe ločil in pisnih znamenj, zaradi česar ločujemo izvenosrednjebesedilno in osrednjebesedilno rabo lo- čil v teh besedilih. Ce opazujemo izvenosrednjebesedilno rabo ločil, je treba poudariti, da ločila tudi v elementih, povezanih s tehnološko platjo komunikacije, kot so npr. elektronski in internetni naslovi, opravljajo osnovno funkcijo ločevanja. Dru- gačno vlogo, kije sicer osrednjebesedilna, opravljajo ločila le v emotikonih, vendar tudi ti, kot kažejo analize, pogosto stojijo prav na mestu oz. namesto običajnih ločil. Vsekakor ne gre spregledati večplastne funkcije emotikonov. Pri raziskavi sem ugotovila, da raba emotikonov v besedilih ni zelo pogosta in je v sklopu besedil blogov omejena na ko- mentarje. Prisotne so predvsem najenostavnejše oblike, brez posebnih grafoloških inovacij, ki jih zasledimo v literaturi o mrežni govorici. Na Wikipediji emotikonov po pričakovanjih ne zasledimo. Ločila pa lahko omogočajo tudi spletno iskanje, npr. posame- znih vzorcev (zvezdica npr. nadomešča poljubno število zna- kov, narekovaji zaznamujejo sopojavitev iskanih besed ipd.). Z ločili lahko uvajamo tudi oznake oz. ang. tags (npr. afna za odgovore, lojtra za temo pogovora na Twitterju), s čimer se oblikuje hiperpovezava, ki omogoča enostavnejšo orientacijo znotraj spletnega mesta. V sklopu osrednjebesedilne rabe ločil je na eni strani opaziti opuščanje ločil, spet drugje pa je opazno pretiravanje z ločili. Pričakovali bi, da je opuščanje ločil značilno za besedila, kot so SMS sporočila, kjer gre za določeno omejenost s prostorom, pretiravanje z ločili pa naj bi bilo značilno za splet in sporočila elektronske pošte, kjer takšnih omejitev ni, vendar razisko- valci opažajo obe značilnosti v različnih tipih elektronsko po- sredovane komunikacije. Povečana je tudi raba drugih pisnih znamenj, ki se v neelektronskih besedilih zelo redko pojavlja- jo (npr. #, * ipd.), zasledimo tudi vpliv iz programskih jezikov (npr. oglata oklepaja < >, značilna za jezik HTML), novost pa predstavlja tudi raba ločil in drugih pisnih znamenj, ki funk- cionirajo kot parna ločila (npr. *res*, =res= ali _res_ za poudar- janje dela besedila). Krajšave in medmeti V elektronskih besedilih obstajajo različni načini krajšanja, ki po eni strani izkazujejo potrebo po gospodarnosti (predvsem s časom), po drugi strani pa gre pogosto za namen stilističnega učinkovanja. V elektronskih besedilih zasledimo tako krajšanje, ki je uveljavljeno že v drugih tipih besedil, kot tudi krajšanje, ki je sicer nastalo v sklopu elektronsko posredovane komuni- kacije, a tudi že prehaja v druge vrste komunikacij (npr. LOL). Pogost je zapis kratic s samimi malimi črkami (npr. fb, mmc), kot tudi zapis kratic brez vezaja pri sklanjanju (npr. BMWja, IOjem) oz. pri izkratičnih poimenovanjih (npr. MACfobija, PC- fobija), ki se navadno prav tako pišejo z vezajem ali pa narazen. V elektronskih besedilih pogosto zasledimo tudi medmete, če- prav bi s pojavom emotikonov pričakovali, da jih bo manj. Toda ne samo, da jih zaradi emotikonov ni nič manj, zasledimo jih celo v kombinaciji z njimi oziroma z drugimi pojasnili mimike (npr. LOL). Seveda moramo tudi tu razlikovati med tipi besedil, saj med- metov npr. v Wikipediji po vsej verjetnosti ne bomo našli prav veliko, če sploh kakšnega. Zanimivi so primeri medmetov, ki se pojavljajo celo kot del kratic (npr. HHO J - ang. Ha Ha Only Jo- king, »ha ha, se le hecam«), ali pa primer kratice LOL, zapisane tudi z malimi črkami (torej kot lol), ki označuje smeh in ki jo na spletu lahko najdemo v stopnjevani obliki lolprelol, podobno kot je to mogoče pri nekaterih medmetih (npr. joj prejoj). Veliko primerov medmetov zasledimo s ponavljajočimi se črkovnimi elementi (beeee, aaaaa), ta značilnost pa prehaja tudi na druge besedne vrste (grozaaa). Ce povzamemo, različni tipi elektronskih besedil imajo različne značilnosti. Odstopi od norme niso nujno posledica neznanja pravopisa ali slovnice avtorja, pogosto je vzrok v želji po stil- nem učinkovanju ali pa se je avtor primoran poslužiti alterna- tivnih zapisov zaradi raznih tehničnih omejitev. Vse to pa je le delček tega, kar ponujajo elektronski mediji jezikoslovju in jezikoslovcem. Raziskovalnih izzivov na tem področju zagoto- vo ne bo prav kmalu zmanjkalo.* POMLAD 2014 15