Hišni sveti - v ozadju!
V »Zboru obfianov- smo v zadnjih mesecih dobili v po-gledu organtziranosti stano-vanjskega gospodarstva najra-zlifinejse informacije, kl so pa te v mali mori govorile o osnovnlh težnjah novega za-kona. V gfavnem je bilo govora o občinski ali mestni stano-vanj&ki skupnosti, zelo malo pa o novi vlogi skupnosti sta-'novalcev in hišnih svetov.
Na Žalost je obstojeia stano-vanjska skupnost v pretekli dobi bore malo pomagaia pri razvijanju hiSne samouprave, vse prevei je pa utrjevaia svoje strokovne službe. Ne vemo, če si bomo ob povsem novl orga-nizfranosti, na oddaljenem mestnem nivoju, lahko kaj bolj&ega obetali, vsekak or bo p» c«iotno 6\«vUo B«dB| zapo-atmnih Imhko Mfflo nvailo.
Opažajo se tendence, da se obstoječa praksa -upravtia-nja- 4e naprej vzdržuje. Ce-prav je po novem zakonu od-govomost In delo hiftnega sve-ta sfla jaana in je le izjemoma določeno, v kakinih primerih lahko nekdo izven hifine sa-mouprave opravija - ln to sa-mo začaano - določene posle. kaže v maju izvadena anketa stanovanjske skupnosti prav nasprotno. Mafo je tolmačenja novih nalog hlSnlh svetov, vse
preved omenjene specializire-ne strokovne organizacije, hifi-ni sveti pa naj bi se kar takoj opredelili za alternative »upravtjanja-, ki sedaj obsta-iajo in so bile v modi v pretekli dobi. Razumljivo je, da se pre-ko nofii stvari ne bodo zasuka-le in zakon tudi predvldeva prehodno dobo enega leta.
Ne bi se pa seveda mogli strinjati z informacijo, da bo Sele s prifietkom novega leta gospodarjenje prenešeno na hišne sveta. kot smo lo brali v naSem -Zboru občanov«. Ko-nec januarja 1982 je skrajni rok, vzporedno z razmišlja-njem o novi organizlranostl na mestnem ati občinskem nivo-ju, pa bi sproti morali dosti več delati pri vzpostavitvi hiSnesa-mouprava, kot )o zahteva za-kon. Domti /• hl*nih avatov. kl Jlm manjka samo nekaj formal-nosti in bi že lahko začeli po-slovati po novem. Prf tem je pa fte nekaj nejasnosti, za katere je potreben odgovor.
-Zbor občanov« nas v svojih prispovkih o stanovanjskem gospodarstvu prepričuje. da zakon ne toči več tekočega od investicljakega vzdrževanja. To js seveda velika zabloda, saj zakon vendar ni mogel spremenlti sploSno znanih na-Cel   dobrega   gospodarjepja.
Prav zaradi pomanjkijivega te-kočega vzdrževanja navadno pride do velikih stroSkov inve-sticijskega vzdrževanja. Zakon pač govori o skupnem pojmu vzdrževaln ih strožkov, ko jim odmerja delež v stanarlnah. StroSki tekočega vzdrževanja so pa tudi izrecno omenjenl v čt. 77.
V hi§ni svetih si ne moremo zamisliti, kako bomo redno vzdrzevali stavbe, fie ne bomo imeli določenih tekočih sred-stev za te namene. Vsa mala popravila ni možno zajeti s piani. Tako ostane potreba. da se - seveda po primernejših normativih - oddelijo od sta-narine določena stalna sred-stva za tekoče vzdrževanje. Hišni sveti so dejansko taka sredstva dalj časa zblrali, ven-d«r so blla t« srvdstv« s stali-Sča družbe v obtoku in le nez-naten del gotovine v ročni bla-gajni. Zahteva sprotne porabe je zato nevzdržna. Vefi bi bilo treba misliti na ureditev kredt-tiranja def tekočega in investi-cijskega vzdrževanja in vrača-nja iz tekočih sredstev stana-rin. Potrebe tekočega investi-cijskeg vzdrževanja namreč obstojajo tudi izven najemnih stanovanj, ki jih je po zadnjih vesteh v državi samo 20 %. v Sloveniji pa 30 % in pribliino
tollko tudi v Ljubljani.
Zakon prinaša tudi druge spremembe, ki že sedaj otež-kočajo redno poslovanje hiš-nih svetov, stanovanjska skup-nost jih pa Se ni reSila Stroški deratizacije in dimnlkarske stontve spadajo sedaj med funkcionalne stroške, prej pa so se krill \z lekočega vzdrže-vanja odnosno obratovalnlh stroškov. Nekateri hišni sveti se sporazumno s strokovntmi službami že sami ukvarjajo s pripravo ponudb in pogodb za dela, ki so dogovorjena in odo-brena \z sredstev investicijske-ga vzdrževanja. Tu so potreb-na potrdila o razpoioi)}ivosii sredstev ali prenos odobrenih sradstev na poseben račun hišnega sveta. Stroški uprav-ijanja \z nasiova stanarfn so &e nadogovorjvnl. Skratka, z m«-' limi napori, bi lahko prehod na poslovanje po novem zakonu urediti v kratkem času In s tem pridobili potrebne izkufinje za čim enotnejSe poslovanje vseh hišnih svetov.
Socialistična zveza se je zslo zavzemala za utrditev položaja fiišnih svetov. Zato fahko pri-čakujemo. da bo njeno - naSe glasilo v večji mari pripomoglo k uveljavljanju določil novega zakona.
V. KOVAČ