Razmišljanje ob preoblikovanju občin
Ko nam je republika, ob rojstvu naše občine, namenila največ zemlje pa nič gospodarstva, ki bi to ogromno površino tja do Velikih Lašč, Rakitne in Crnega vrha obdelovala, je naša občina 45 let tonila v »Veliki Ljubljani«. Vsako leto so našo občino tolažili z obljubami in z zmaličasno besedo »SOLIDARNOST«, da nara bodo okraj, Ljublja-na in republika dodatno pomagali v naši vedno večji zaostalosti, »pa nič«. Bilo je celo narobe, ko je morala naša občina leto za letom trošiti male proračunske rezerve za vsakovrstne izgube kme-tijskih zadrug in farm, ki so oskrbovale mestno prebivalstvo s cenejšo zelenjavo, mlekom in me-som. Istočasno, ko smo v Ljubljani gradili pet občin, med njimi »Veliko« Šiško, »Velik« Beži-grad in »Velike« Moste je bila in je še danes naša občina v merilu gospodarstva skoraj na repu vseh občin v Sloveniji na 60. raestu. Pred 10. leti sem dal predlog, da bi od naše občine odrezali ona območja, ki so gospodarsko v vedno večji izgubi, da bi jih tako vzdrževala republika, kakor so postopali širom Slovenije. Predlog ni zaživel in dobili nismo nič. Ob pospešeni gradnji ogromnih skladišč v Mostah smo prosili, da se zgradi vsaj po eden objekt na Viču in eden na Rudniku za lokalne potrebe, pa zopet nič. Ko sem predlagal lokalno industrijsko cono ob Tržaški železnici na nosilnem terenu, so namenili zetnljo za produkci-jo mleka in mesa, nas so pa poslali pod Rudnik, na poplavno območje Ljubljanskega barja. Tudi na tej lokaciji je dalo mesto obljubo, da bo finanč-no podprlo naše akcije pa zopet nič. Kmalu bo že dvanajst let, kar samo začeli, pa so vsi investitorji, razen »Integrala« odšli z gradnjo na sever Ljublja-ne. Sedaj bo že kmalu 10 let, kar gradimo »Vele-tržnico« pa zopet nič. Saj Vič to ne potrebuje!?!, ampak Moste. Ljubljana naj ve, da smo edina občina v mestu, ki nima vsaj enega industrijskega tira. Glasovali smo celo proti, ker smo že zgradili črne in legalne hiše preblizu dolenjske železnice. Predlagali smo, da bi za vsakega črnograditelja
plačala stroške komunalne opreme ona občina iz katere je graditelj prišel, pa zopet nič - ni potreb-nega zakona. Za opuščeno gradnjo stanovanjske-ga naselja na Ilovici, za urejanje bregov Ljubljani-ce, za Rakovo jelšo, za Gospodarsko razstavišče na Barju in za obzidavo Barjanske ceste smo izvršili že toliko in toliko projektov pa zopet nič. Tako na Ilovici nismo zgradili niti ene hiše, brego-ve Ljubljanice so vzeli v zaščito ribiči, lovci in ptičarji in črnograditelji, na Rakovi jelši niso zgra-dili niti osnovne kanalizacije, gospodarsko razsta-višče bo ostalo za Bežigradom in ob Barjanski cesti nismo zgradili nič oz. prav nič, saj bo ostal muzej v mestu, hotel v Centru, fakultete pa v več nadstrešnih etažah sedanjih fakultet, garaže pa bodo še nadalje študijski »Poligon«, kje naj zgra-dimo najcenejše in najdražje in tako dalje. Veselil sem se, ko je mesto zadnji dve leti namenilo iz »prispevka za uporabo mestnega zemljišča« vsaki mestni občini po 200,000.000,00 SIT za komunal-ne objekte, ob tem sklepu pa pozabilo na besedi-co »solidarnost«, saj je dobila občina Vič, kljub največjemu komunalnemu deficitu v mestu samo 200.000,000,00 SIT. Mesto bi moralo nameniti Viču 800,000.000,00 oslatimpapo50,000.000,00 SIT. Skupnost je za ves severni del mesta in ljubljanski center zgradila toplovod, občini Vič pa že 50 let poklanja vse smeti in vsaj 500 barakarjev. Ob vseh teh izkušnjah se mi poraja vprašanje ali bi ne bilo smotrneje iz južnega dela naše občine oddvojiti bivše občine Rudnik, Ilovico in propad-lo industrijsko cono, da bi iz sedanjih KS Rakova jelša, Zeleni log in Stane Sever ustanovili občino, prav tako za območje sedanje KS Kozarje. Obsta-ja namreč bojazen, da se bo zgoraj opisana zgod-ba 45 let ponovila, kar bi pomenilo ponovno dodatno obubožanje jugozahodnega dela Ljublja-ne. Ali pa bo tokrat drugače in bo beseda solidar-nost resnično uporabljena za južni del nove mest-ne občine Ljubljane?
CIRIL STANIČ