primorski dnevnik
Je Z3Č6I izhajati v Trstu • /naja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI ^EVNIK pa 26. novembra 1943 v vasj Zakrjž nad
erknimi razmnožen na gostil. Od 5. do 17. se-Psrnbra 1944 se je tiskal tiskarni »Doberdob« v °vcu pri Gorenji Trebu-18- septembra 1944 ,ci m^a ^945 v tiskarni “ Jovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, JerJe izšla zadnja števil-a Bil je edini tiskani par-bzanski DNEVNIK v za-Uznjeni Evropi.
pnmorsia
M.	dnevnik
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLIV. št. 198 (13.136)
Trst, petek, 9. septembra 1988
Prvo srečanje po poletnem premoru med vlado in predstavniki delavcev
Davčna reforma in klestenje javnih izdatkov na sestanku vlada-sindikati
Od uspeha finančnega manevra je v veliki meri odvisna usoda De Mitove vlade - Napoved ukrepov za povečanje davčnega priliva v državne blagajne - Delno ugodna ocena sindikatov
DUŠAN KALC
RIM - Po poletnem premoru so se endarle začeli veliki premiki na fron-1 državne finančne politike, ki se odo tako ali drugače odražali na po-dtčni in drugih frontah italijanskega ^nega življenja. Ekonomski predlogi !ade so pod drobnogledom vladnih n opozicijskih političnih sil ter orga-ttacij delavcev in delodajalcev. V redišču pozornosti so napovedano re-anje stroškov za javne storitve ter iz-lre davčne politike, s čimer namera-a vlada sanirati državni primanjkljaj.
(eh vprašanjih se danes odigrava v ..'ji pomembna partija, ki bo v mar-^'oein odločala o nadaljnji usodi drža-
o Osrednji dogodek včerajšnjega dne teh vprašanjih je bilo srečanje med ,.‘ldo in sindikati. Pred poletnimi potnicami ni bilo velikega soglasja niV ^tto in delavskimi predstav-če Včerajšnje srečanje je zato ozna-vala neka nanetost, čenrav je bilo
PovSl
neka napetost, čeprav je v? ,:eni jasno, da gre samo za začetno ja Ieinno tipanje stališč. De Miti je n”0' da je od uspešnega izida eko-ntskega manevra odvisna usoda nje-
gove vlade, izpostavljene številnim kritikam, tudi s strani samih zaveznikov. Sindikat pa mora prav tako spet pridobiti zaupanje delavskih množic, ki so ga huda notranja trenja in nekateri družbeni pojavi, kot nastanek bojevitih avtonomnih sindikatov, hudo zrahljali. Tako so se vladni predstavniki odpravili na . prvo popočitniško pogajanje s skritim upanjem, da bodo deležni delnega privoljenja sindikatov za gospodarski manever klestenja stroškov za javne storitve, sindikalni predstavniki pa z neprikrito željo, da bi vlada pristala na korenito in pravično davčno reformo.
Da bi podkrepila svoje zahteve, se je sindikalna zveza podala na pogajanja z grožnjo v žepu. Če bi je pripravljenost vlade za stvarno reševanje teh problemov ne zadovoljila, bo odgovorila s splošno stavko. Po včerajšnjem srečanju ta perspektiva še vedno obstaja, vendar znatno omiljena, če naj sodimo po reakciji tajnikov treh sindikalnih organizacij, ki so po štirih urah soočenja z De Mito izjavili, da so zaznali v vladnih vrstah »pozitivne spre-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Z včerajšnjega sestanka med vlado in predstavniki sindikalnih organizacij (AP)
w
Se neznan kraj za pristanek ladje Karin B
RIM — S posebnim zakonskim odlokom, ki bo začel veljati takoj po objavi v Uradnem listu, je ministrski svet močno razširil pristojnosti in možnosti za delovanje ministrstva za okolje in posameznih deželnih uprav, pripravil petletni načrt za postavitev čistilnih naprav in ustreznih odlagališč ter predvidel večjo pazljivost pri pošiljanju italijanskih odpadkov v druge države. Ob tem zakonski odlok omenja tudi bonifikacijo onesnaženih področij in obvezne ločene zabojnike za različne odpadke v mestnih središčih.
Ob vsem tem pa se še zdaj ne ve, kje bo pristala Karin B. Minister za civilno zaščito Lattanzio je pooblastil prof. Carla Merlija, rednega profesorja na rimski univerzi za uporabno kemijo, da ga zastopa v medministrski komisiji, ki naj bi izbrala najprimernejše pristanišče, kjer naj bi se Karin B zasidrala, da bi nato strupene odpadke, ki se iz Nigerije vračajo v Italijo, primerno skladiščili in analizirali. V zvezi s Karin B velja povedati, da je predsednik združenja Amici della terra predlagal začasni moratorij za vse krajevne akcije, dokler vlada ne predstavi podrobnega načrta o skladiščenju odpadkov s Karin B in drugih petih ladij, ki prevažajo italijanske industrijske odpadke.
Polemike po sprejetju odloka
Protislovne ocene hitrostnih omejitev
RIM — Odobritev novih predpisov o hitrostnih omejitvah je povzročila, kot pričakovano, val zelo različnih reakcij. Avtomobilski klub (ACI) je izrazil odo-bravanje, vendar je v isti sapi tudi pripomnil, da ti "krepi še ne rešujejo problema varne vožnje. Zavzel je za nadaljnje ukrepe, v prvi vrsti za namestitev cimvečjega števila informativnih napisov pred ces-triinskimi postajami. Docela odklonilno stališče sta zabela predsednik Fiata Agnelli in predsednik Confin-dustrie Sergio Pininfarina, ki sta ukrep označila kot “nestrokoven«. Opozorila sta, da je hitra vožnja le eden od vzrokov avtomobilskih nesreč, pri tem pa sta Se sklicevala na izkušnje iz drugih držav. Tudi onadva fla se izrekla za dodatne ukrepe, v prvi vrsti za uved-b° varnostnih pasov. Negativno oceno so dali tudi jeleni, ki so vladi očitali, da povzroča zmešnjavo »po Ralijansko«.
Precej nesoglasij je bilo tudi v parlamentu. Medlem ko se je predsednik komisije za prevoze poslanske zbornice Testa (PSI) negativno izrekel o ukrepu, je njegov kolega Bernardi (KD), ki predseduje komisiji 2a prevoze v senatu, bil popolnoma nasprotnega mnenja. Izvedenci trdijo, da se bo z novim odlokom poraba goriv zmanjšala za približno pet odstotkov. Hkrati opozarjajo, da lahko ukrep povzroči težave številnim tujim turistom, ki niso bili obveščeni o spremembah.
Ob spoznanju, da niso varnostne sile aretirale vseh teroristov
Uspeh v boju proti rdečim brigadam ne sme zavajati k lažnemu optimizmu
RIM — Rimski preiskovalci so včeraj navedli točno lokacijo štirih brlogov rdečih bri-gadistov in še osem imen aretiranih, zamolčali pa so deset imen, kar daje slutiti, da je preiskava še v teku.
Sedaj je končno jasno, da ni bilo izhodišče preiskave januarska aretacija Antonia Fossa v neposredni bližini De Mitovega stanovanja, temveč junijsko odkritje milanskega brloga v Ulici Dogali, kjer so aretirali Rimljanko Tizi-ano Cherubini. V enem od štirih v Rimu odkritih brlogov je namreč stanovala Cherubi-nijeva, preden se je izselila v Milan. S potrpežljivim čakanjem in s skrbnim poizvedovanjem so postopoma prišli na sled ostalim brlogom in ugotovili istovetnost vseh ljudi, ki so se v njih občasno shajali.
Prav imena teh novih rekrutov rdečih brigad preiskovalci skrbno skrivajo, saj skušajo ugotoviti, po katerem ključu so jih novačili. V brlogih so odkrili tudi številne sezname imen in druge dokumente, ki jih sedaj skrbno proučujejo.
Že sinoči so baje začeli v rimskem zaporu Rebibbia zasliševati 21 domnevnih teroristov, balistični izvedenci pa bodo pregledali zaplenjeno orožje, med katerim je tudi avtomatska puška kalašnikov in brzostrelka sterling. Za enajsterico, katere imena so znana, ne bodo imeli sodniki večjih težav, saj so skoraj vsi
vpleteni v razne preiskave, tako da so proti njim že izdali zaporne naloge. Povsem drugače je z desetimi »rekruti«. Poleg združevanja v prevratniške namene jim bodo le s težavo pripisali še kak zločin. Ti ljudje so v bistvu le nudili kritje operativni skupini »starih« teroristov in baje niso sodelovali v akcijah, bili so le nekakšni teroristični terenci, ki so nudili
informacije in zgladili pot za teroristične akcije operativne skupine.
Preiskovalce pa po vsem sodeč zanimajo prav ti »neoporečni« ljudje, ki so živeli normalno v krogu svojih družin in ki so bili vsaj navidez zgledni državljani. Varnostne sile so v zadnjih mesecih zadale teroristom težke udarce, mreža rimskega voda pa je po vsem sodeč zaradi svoje razvejenosti in števila presenetila preiskovalce. Na begu je še vedno lepo število rdečih brigadistov, ki bi lahko po nekajmesečnih težavah obnovili zdesetkane teroristične vrste. Prav zato je bistvene važnosti, da preiskovalci odkrijejo načine, kako so v zadnjem obdobju novačili nove simpatizerje, saj bodo le tako preprečili, da bi se teroristični rak ponovno razrastel. Med drugim je postalo »militaristično« krilo rdečih brigad bolj zaprto kot nekoč, s tesnimi prekati med posameznimi skupinami, kar je do skrajnosti obtežilo preiskave, saj imajo po
vsem sodeč nova pravila, ki naj bi preprečila infiltracije in ovadbe.
Kljub uspehu so torej varnostne sile »zmagale bitko, a ne vojne«, kot je včeraj pomenljivo poudaril neki funkcionar. Tudi notranji minister Gava, ki je včeraj predsedoval vsedržavnemu odboru za varnost in javni red, je novinarjem izjavil, da država ohranja svojo budnost, ker se ne sme opustiti ob sedanjih uspehih. Na prostosti je namreč še vedno dovolj teroristov, ki bi lahko po ministrovem mnenju obnovili svoje vrste. Država jim mora ob spoštovanju demokratičnih načel izpodkopati tla pod nogami in preprečiti nova novačenja. Gava je tudi navedel, da so varnostne sile letos aretirale 95 levih in 21 desnih teroristov, pravici pa zagotovile 19 mednarodnih teroristov. Te uspehe je po ministrovih besedah zagotovilo tesno sodelovanje med karabinjerji in policijo ter finančnimi stražniki.
Kubanec Sotomayor 2,43 m v višino
NA 10. STRANI
Gorbačova in njegove perestrojke se ne sme poveličevati v pesmih
MOSKVA — Sovjetskega partijske-voditelja Mihaila Gorbačova iti de ?°Ve^a Političnega programa se
ko PovoUčovoti v pesmih. To lati-tavi v Ukrajini, kjer je odgovorni
PoltkIepamo IZ nedavnega dogodka v
r	ujmi, njtzj. jk: uuyu v vi iu
trtni 0l09‘i° Ptl tomkoišnjom Komso-„ b lastnoročno zaplenil in zlomil fe . °^enu gramofonsko ploščo, na ka-q le bila poljska pesem, posvečena Ro/t • 0Vu' »Supercenzor« Aleksej Dn,.nj*ov je ploščo namreč ocenil kot P°htlčno škodljivo.
Morda bi šla stvar tiho mimo javnosti, če ne bi odločno protestiral časopis Komsomolskaja pravda, ki je ironično komentirala čistunstvo v Pol-tavi. »Zloglasna« pesem je bila prvič izvedena že julija med obiskom sovjetskega partijskega voditelja na Poljskem. Kasneje je ploščo dobila v dar skupina novinarjev mladinskega lista iz Poltave od poljskih kolegov. Ko so se vrnili v Poltavo, je tamkajšnje vodstvo Komsomola takoj preverilo vsebino sporne pesmi in ploščo zaplenilo.
Na Vilenici 88 disput o diaspori
MARIJ ČUK
LJUBLJANA Diaspora kot izziv, diaspora v človeku, intelektualcu, posamezniku in diaspora kot usoda neke skupnosti ali celo naroda. Pa tudi diaspora kot tipičen pojav srednjeevropskega prostora. O tem tragičnem pojmu, ki razdvaja, ločuje in obremenjuje človekovo bivanje, je tekla beseda na včerajšnji razpravi v Cankarjevem domu v okviru Vilenice 88. Disputa so se udeležili književniki iz trinajstih dežel srednjeevropskega zemljevida in skušali pragmatično in teoretično prevesti diasporo v današnji čas in prostor, opirajoč se seveda na izkušnje zgodovinskega spomina.
Sledili smo mestoma živi razpravi, ki je pokazala, kako je, žal, diaspora otipljiva na vseh obzorjih, črtah in
M KMETIJSKI DNEVI 1966
duhovnosti Srednje Evrope. Posebej bi se veljalo zamisliti nad diasporo v slovenskem kulturnem prostoru v Evropi in zunaj nje, za kar so dali izzive Boris Pahor, Ciril Zlobec in Niko Grafenauer, pa tudi nad ločnicami in spori z vladajočimi ideologijami, o čemer so sicer manj konkretno kot slovenski in hrvaški govorniki pripovedovali predvsem gostje iz vzhodnih držav (o tem zelo zanimivem disputu bomo poročali v zaključnem obračunu letošnje Vilenice).
Vilenica, ki je otipljiv dokaz nekega posebnega življenja v Srednji Evropi, se bo danes prvič preselila na Tržaško. Ob 18.30 bo v gledališču Verdi srednjeevropski literarni večer, nato še sprejem pri dolinskem županu Švabu.

v BOUUNCU
od 9. do 12. septembra
• Vlada-sindikati
NADALJEVANJE S 1. STRANI
membe vzdušja«. Dokončno sodbo bodo vsekakor izrekli ob koncu srečanj o davčni reformi, ki bodo v Palači Chigi na sporedu prihodnji ponedeljek in torek. Prvi odmevi so ugodni. Vsedržavni tajnik CGIL Pizzinato je ob koncu srečanja poudaril, da se vendarle oblikujejo predlogi za dolgoročnejše rešitve, kar zadeva proračunske dohodke. Po mnenju tajnika CISL Ma-rinija je vlada znatno spremenila svoja gledanja: De Mita posveča veliko pozornost davčnemu problemu, medtem ko je pred počitnicami kazalo, da vlado zanima izključno klestenje javnih stroškov. Pozitivno je tudi mnenje tajnika UIL Benvenuta, čeprav pripominja, da vlada ni prinesla konkretnih predlogov in da so spremembe v njenem odnosu bolj metodološkega kot vsebinskega značaja.
Nekaj je vsekakor prineslo včerajšnje srečanje. De Mita je namreč napovedal, da bo ministrski svet prej sprejel paket ukrepov, ki zadevajo priliv sredstev v državno blagajno (to naj bi se zgodilo 16. septembra) in šele nato se bo lotil problema rezanja izdatkov za javne storitve. V ta paket sodijo ukrepi obdavčevanja neodvisnih poklicev, revizija raznih odbitkov na plačah, začenši s plačami tistih, ki so edini zaposleni v družini, ter reforma finančne uprave. Izhodišče za nadaljnja pogajanja je torej ugodno. Vprašanje je, kako bodo na vse to reagirale druge sile. V samih vladnih vrstah ni okrog finančne operacije pravega soglasja. Vsako ministrstvo skuša voditi vodo na svoj mlin in se boji prevelikih finančnih klestenj. Račune bo treba delati tudi s Confindustrio in drugimi gospodarskimi dejavniki. Predsednik Confindustrie Pininfarina je med včerajšnjo prvo popočitniško sejo že izrazil zahtevo po večji operativni avtonomiji zasebnega sektorja. Kritiziral je sistem državnih soudeležb in poudaril, da mora proces privatizacije zajeti tudi javno industrijo, ki ne sme več uživati vseh tistih finančnih in normativnih privilegijev, ki jih še uživa. Drugo ostro puščico je namenil vladnim zamudam na področju uravnavanja stavk.
Množični sprevodi in splošna stavka zaostrili položaj v nemirni Burmi
Burmanski demonstranti pred veleposlaništvom svoje države v Bangkoku (AP)
RANGUN — Položaj v Burmi se je včeraj še nadalje zaostril. Opozicija je včeraj ponovno stopila na ulice in tako odgovorila na zadržanje režima, ki je kratkomalo preslišal glasne zahteve opozicije po odstopu vlade in razpisu volitev. Na ulicah burmanskega glavnega mesta se je zbralo od 500 do 700 tisoč demonstrantov, približno enako število ljudi pa je protestiralo tudi v Mandalayu, na severu države. Sprevod v glavnem mestu je potekal razmeroma mirno in vojska je posegla edino, ko je skupina 500 plenilcev naskočila neko tovarno cigaret.
Množični sprevodi so potekali vzporedno s splošno stavko, ki jo je opozicija proglasila za nedoločen čas. Med tistimi, ki niso odšli na delo, so bili tudi vladni uslužbenci, osebje javnih prevozov in nadzorniki poletov na letališčih. Nevšečnosti na letališčih so prisilile nekatera tuja veleposlaništva, da odložijo odhod svojih uslužbencev
iz države. Doslej so iz varnostnih razlogov sklenila zapustiti državo veleposlaništva ZDA, Avstralije, Tajske, Filipinov, Japonske in Malezije.
Kljub zaostritvi položaja pa
ostaja
režim predsednika Maunga nepopu5' tljiv. Predsednik države je odloz' sprejem vsakršne odločitve na 12. se ptember, ko naj bi se začel izredn kongres vladajoče socialistične stran ke. Maung je napovedal, da bodo n njem razpravljali tudi o predlogu za razpis referenduma, na katerem bi s® državljani izrekli o enopartijskem a večstrankarskem političnem sistemu. Vendar mnogi dvomijo, da bo do kongresa res prišlo, saj je stanje iz ure
za
uro bolj napeto. Ključen pomen razvoj dogodkov bo v prihodnjih dne imela bržkone vojska. V njenih vrsta je sicer prišlo do posamičnih primero neposlušnosti, vendar na splošno ostaja enotna.
Katastrofalne poplave so razpolovile letošnji pridelek
Bangladešu že grozijo epidemije in lakota
DAKA — Kljub temu da vode upadajo, se po katastrofalnih poplavah Bangladeš nahaja v dramatičnem položaju, saj bi lahko vsak trenutek izbruhnile epidemije kužnih in črevesnih bolezni. Da pa bi bila mera polna, se v Bangladešu otepajo s kačami, ki se zatekajo na nepoplavljena območja. Samo v zbirnem taborišču Tangail je v zadnjih dneh zaradi ugrizov strupenjač umrlo 18 oseb.
»Vode upadajo, a ljudje se bodo lahko vrnili na svoje domove šele čez teden,« je sporočil predsednik Husein Mohamed Eršad, potem ko je s helikopterjem preletel najbolj prizadeta območja. Takoj pa je poudaril, da bodo težave nastopile šele sedaj. V Bangladešu so letos napovedovali rekordno letino, poplave pa so uničile več kot polovico pridelka. Država ima za nekaj mesecev dovolj zalog, do prihodnje žetve pa potrebuje vsaj tri milijone ton riža ali
drugih žit, v nasprotnem primeru bodo ljudje umirali kot muhe. Predsednik Eršad je zato pozval mednarodno skupnost, naj priskoči na pomoč prizadetemu prebivalstvu.
Največ težav pa bo z zdravili in s prevozi. Ko se bodo vode dokončno umaknile, bo večina cest neprevoznih, tako da bo pošiljanje hrane in zdravil do skrajnosti težavno. Poplave pa so posredno pomagale Eršadu, ki je leta 1982 z nekrvavim državnim udarom prevzel oblast, da še bolj utrdi svoj položaj, saj je tudi opozicija v teh težkih trenutkih na strani oblasti.
V bangladeškem ministrstvu za zdravstvo so včeraj sporočili, da jim ne primanjkuje zdravil. Kljub temu pa jih skrbi, kaj bo v prihodnjih dneh, ko bodo vode upadle in bo na suhem na stotine razpadajočih mrhovin in trupel, ki jih bo treba čimprej zakopati, da preprečijo epidemije.
Potovanje skupine slovenskih novinarjev po Kosovu, sporni pokrajini
Kosovo je revščina in razdvojenost
PRIŠTINA — Kosovo je revščina in razdvojenost. Na eni strani so Albanci, ki so narodnost v Jugoslaviji, na Kosovu pa predstavljajo več kot devet desetin prebivalstva. Na drugi strani so Srbi in Črnogorci, jugoslovanska naroda, ki pa ju v pokrajini ni niti za eno desetino. Vmes so Turki, povsem na dnu pa Romi.
Po pisanju jugoslovanskega tiska je Kosovo, kot se temu uradno reče, v »specialni vojni«. A ulice Prištine so mirne. Mimoidoči Albanec je slovenskim novinarjem, ki so na Kosovu na obisku, rekel: »Tukaj vojne ni. Ni je bilo in je ne bo.«
Sicer pa se je z Albanci težko pogovarjati. Ne skrivajo, da jih je strah. Na drugi strani pa so Srbi glasni. Pravijo, da so dolgo molčali in trpeli, zdaj pa jim je dovolj. Sinoči se je v vasi Vuči-trn pri Titovi Mitroviči zbralo več kot tisoč.Srbov, ki so, kot pravijo, protestirali nad albanskim nasiljem nad njimi. Organizacija zborovanja je bila izvrstna. Ozvočenje, vnaprej določeni govorniki in moderator, ki je množici podajal parole za vzklikanje. Osnovna sporočila so bila: pokrajina ima preveč državniških pristojnosti in te ji je potrebno odvzeti in vrniti republiki Srbiji. Vsega so krivi politiki, ki morajo
odstopiti, ljudstvo pa jim bo sodilo. Skupno so na demonstracijah poimensko našteli 22 najvišjih jugoslovanskih politikov, ki morajo oditi z vrha. Med temi so obsodili tudi dva slovenska: podpredsednika predsedstva SFRJ Staneta Dolanca in člana predsedstva centralnega komiteja jugoslovanskih komunistov Franca Šetinca. Množica je vzklikala, da se je Srbija zdaj dvignila in da se Srbov nima kdo bati, ker ti v nobeni vojni niso bili osvajalci, ampak vedno le osvoboditelji.
Predsinoči bi moral podoben zbor nezadovoljnih Srbov biti v Kosovem polju, a ga po prihodu slovenskih novinarjev ni bilo. Včeraj smo izvedeli, da je bil dve uri po napovedanem času, ko so novinarji odšli. Vsekakor pa je bilo zelo dosti istih obrazov predvčerajšnjim v Kosovem polju pri Prištini in včeraj pri Titovi Mitroviči.
Vsaj po političnih govorih sodeč je največji problem v pokrajini to, da se Srbi iz nje izseljujejo. Srbi, s katerimi smo govorili, odločno zanikajo, da bi temu bila kriva gospodarska beda v pokrajini. Albanci pa opozarjajo, da tudi oni bežijo s Kosova: a zaradi revščine, ki je očividna.
DEJAN VERČIČ
»Nismo enakopravni«
PRIŠTINA — »Način, na katerega se bo reševalo kosovsko vprašanje, je način, na katerega se bodo reševali jugoslovanski problemi nasploh,« pravi Šurroi Veton. Še pred dnevi je bil urednik nedeljske izdaje Rilindje (slovensko Preporod, dnevnik, ki v Prištini izhaja v albanskem jeziku). Po objavi intervjuja z najuglednejšim jugoslovanskim ekonomistom, univerzitetnim profesorjem Brankom Horvatom, o njegovi novi knjigi Kosovsko vprašanje, so ga premestili. Kljub temu da ni natisnil ničesar takšnega, česar ne bi profesor Horvat že prej javno povedal kje drugje. Zdaj je Šurroi Veton zunanji politični urednik Rilindje.
»Albanci se ne počutijo enakopravne. To je že del kolektivne zavesti.« Šurroi Veton ve, da tudi Srbom na Kosovu ni lahko. Beograjski časopisi pišejo, da Albanci zaradi političnih razlogov posiljujejo ženske drugih narodnosti na Kosovu. On na to pravi: »Vse to kričanje okrog posilstev ali poskusov posilstev je del očitne politične strategije. Nihče noče reševati teh problemov. Posilstev se v razvitih državah lotijo s skupinami sociologov in psihologov, ki proučijo, za kaj gre in kaj storiti.«
Uradna politika za napete odnose med ljudmi v pokrajini obtožuje albansko iredento, konspirativno organizacijo, ki skuša zrušiti ustavno ureditev, vse kraje v Jugoslaviji, v kate-
rih živijo Albanci, priključiti Albaniji. Za kaj gre? »Obstajajo organizirane skupine. To je dejstvo. Ampak to je problem neučinkovitosti političnega sistema, ne pa sodstva. Šodišče bo vsak dan obsodilo kakšno skupino ljudi, če bo potrebno. Osnovno vprašanje pa je, zakaj se ti ljudje zbirajo v ilegalnih skupinah. V glavnem gre za ljudi na smešno nizkem nivoju intelektualnega razvoja. In dejstvo je, da bodo te skupine nastajale tako dolgo, dokler se sedanje stanje nadaljuje.«
In kje je rešitev? »V demokratskem preobratu v Jugoslaviji,« pravi Šurroi Veton. »V resnem, realnem, vidljivem in otipljivem demokratskem preobratu. In to prav na osnovah, ki jih je postavila slovenska partijska organizacija in z njo vsaj v besedah celotna jugoslovanska partija. Ko se bo zares začelo uresničevanje demokratizacije Jugoslavije in teh treh reform (političnega in gospodarskega sistema in odnosov v partiji - op. ur.), takrat bo potrebno prepričati jugoslovansko javnost, da ta načela veljajo za vse jugoslovanske državljane, tudi za nas na Kosovu. Mi živimo pod posebnim režimom. Kosovska kriza se obravnava drugače kot jugoslovanska kriza. A vzroki za obe so isti in tako tudi kosovska kriza poglablja jugoslovansko krizo in jo vodi k tisti točki iracionalnosti, na kateri demokratične rešitve ni ali pa je vse bolj oddaljena.« (d.v.)
Neuvrščeni sposobni za evolucijo
NIKOZIJA — Gibanje neuvrščenih je pred novim izpitom, je v svojem govoru v generalni debati ministrskega srečanja neuvrščenih držav dejal jugoslovanski minister za zunanje zadeve Budimir Lončar. Danes smo, je nadaljeval vodja jugoslovanske diplomacije, v začetnem, a tudi odločilnem obdobju razvoja novega detanta.
Današnji procesi namreč spreminjajo podobo blokov in super sil. Toda ne spreminjajo, je opozoril Lončar, samodejno tudi njihove vsebine, kot tudi ne občutljive osnove, na katerih temelji mednarodna varnost. Za gibanje neuvrščenih to pomeni, da mora biti vse bolj dejavni udeleženec v utrjevanju temeljev svetovne varnosti, da išče partnerje z vsemi tistimi, ki se zavzemajo za takšne spremembe.
Ko je opozoril na opogumljajoča znamenja umiranja svetovnih kriz, je Lončar poudaril, da neuvrščeni ne smejo pristati zgolj na vlogo pričevalcev, ampak morajo biti udeleženci reševanja kriz-Glede na naloge gibanja neuvrščenih na ekonomskem in socialnem področju je Lončar podčrtal probleme prehude zadolženosti držav v razvoju. Pri reševanju tega problema je treba biti veliko prožnejši, treba je predlagati in se pogovarjati, sprejeti pobude za razreševanje posameznih problemov in dobro oceniti pripravljenost razvitih držav za dialog in sodelovanje.
»Gibanje neuvrščenih je prt' pravljeno in sposobno za evolucijo, ki bo okrepila njegovo mednarodno vlogo. Pred nami so nove naloge zgodovinskega pomena. Koliko bomo uspeli nanje odgovoriti, je odvisno od okoliščin, a tudi - kot je velikokrat dejal predsednik Tito - od nas samih-* ^	(dd)
Medtem ko v Srbiji napovedujejo polmilijonski shod v Beogradu
Pomirjujoče stališče slovenske SZDL glede nasprotij na Kosovu
BEOGRAD — Ob koncu meseca se bo v Beogradu zbralo okrog pol milijona, morda pa tudi 600 tisoč Srbov in Črnogorcev na mitingu, ki ga je sedaj politično tudi uradno blagoslovilo srbsko partijsko vodstvo, organizirala pa ga bo mestna konferenca SZDL. Priprave so v polnem teku, samo točen kraj mitinga še ni določen, ker predvidevajo tako veliko udeležbo, da je v Beogradu možnih le malo lokacij.
To naj bi bil zadnji akt vedno bolj zaostrene politične situacije, ki je prihajala do izraza z zborovanji Srbov in Črnogorcev na Kosovu in kasneje v drugih krajih Jugoslavije. Parole in zahteve so iste: kot prvi korak sprememba vodstva na Kosovu, v novih ustavnih členih priznanje nekaterih ključnih pristojnosti Srbiji kot celoviti državi tudi za avtonomni pokrajini Kosovo in Vojvodina (pri tem gre predvsem za vprašanja varnosti, sodstva in podobno, pa tudi za uradni jezik, ki naj bi postal povsod srbohrvaški).
Seveda pa naj bi to ne bilo samo srbsko vprašanje, temveč se na mitingih in v srbskem tisku odkrito govori in piše, da je v razpravi razredni odnos za celotno Jugoslavijo in da morajo vsi prispevati k iskanju rešitev na Kosovu. Na kakšen način? Tako, da se na Kosovo pošlje posebni odred
milice, ki naj skrbi za red in ogrožena življenja srbskega prebivalstva. Na mitingih so prepevali pesmi o predsedniku srbskega CK Zveze komunistov Slobodanu Miloševiču kot o novem Titu, ki naj združi celotno jugoslovansko ljudstvo.
Politični odnosi se zaostrujejo do krajne mere in nevarno je, da vzplamtijo. Klic »Dajte nam orožje« je zelo nevaren, zlasti v okolju, za katero je značilna tradicionalna oboroženost celotnega prebivalstva. Vsi imajo doma samokrese in puške in dovolj je prvi strel, da pride do krvavih spopadov.
Pripravljalni odbori za zborovanja, ki so nastali na Kosovu, so hoteli prenesti svoje pobude tudi v ostale jugoslovanske republike. Vendar je vedno bolj očitno, da se resne nevarnosti ne zaveda samo Slovenija, tem-
več so take pobude že zavrnili Hrvati in - sicer časovno zadnji, toda zelo odločno - prebivalci Bosne in Hercegovine. S tem pa se ustvarja nov položaj tudi geografskega razkola, ki pa - vsaj na videz - ne moti preveč organizatorjev množičnih zborovanj. Srbski tisk se namreč na široko razpisuje o teoriji, da lahko odloča samo narod, in narod se je zbral na ulicah, proti pa so zbirokratizirana vodstva, ki jih lahko narod odstrani in zamenja.
V tej eksplozivni situaciji je pomembno pomirjevalno in razumno delovanje slovenske SZDL Prejšnji petek je bil predsednik Jože Smole z delegacijo slovenskega vodstva v Beogradu, nato je obiskal Kosovo, v torek pa se bo v Ljubljani sestalo predsedstvo SZDL Slovenije ob prisotnosti srbskih in kosovskih predstavnikov. Razpravljali bodo o napovedi zborovanja Srbov s. Kosova v Ljubljani in
seveda o celotni problematiki. To je pogumen in strpen poskus ustvarjanja razumnih odnosov in na tej osnovi tudi iskanja rešitev.
Izredno zaostreni politični odnosi znotraj Jugoslavije prav gotovo odražajo izredne gospodarske težave. Pri tem pa je značilno, da se v srbskem tisku o gospodarskih problemih skoro ne piše, oziroma se omenjajo samo mimogrede, kot nekaj manj pomembnega. Če se rešijo ustavna vprašanja, problem trdne oblasti na osnovi solidarnosti celotne trdne in enotne Jugoslavije, gospodarskih problemov po njihovem mnenju naj bi ne bilo. To je vsaj vtis, ki sledi iz prebiranja časopisnih člankov in ki je očitno načrtno voden in režiran. Za obstoječe težave se iščejo zunanji krivci.
Gospodarske težave pa so in velika večina gospodarskih pokazateljev je
izrazito na tej osnovi,
negativnih. Pa vendar snovi, kot se na prvi P°^uCjj
lahko zdi protislovno, se kažejo prvi znaki resničnega ozdravijo I Cene naraščajo, kar je logično P° se davni sprostitvi. Toda podjetja s ^ pričela prestrukturirati, pričela le ^ Ijati gospodarska logika, ki pa I re. kazala velike resnične obstoječ zerve ekonomskih zmogljivosti-na tržišča s trdnimi valutami sel-aia. večal, plačilna bilanca izboll .u. Znani Bajtov institut v Ljubljani na, da bi v šestih mesecih P. a tr-preokreta, seveda če se vztraja ^ sg žnih gospodarskih zakonitostih v pod pritiskom realnih socialnih ^ne. ponovno ne uvedejo dirigirane ,.g Predsednik SZDL Slovenije ■l jh Smole je zaskrbljen zaradi P°n tlldi odnosov in težav, toda istočasn ^ opozarja, da je viden prvi sve v temačnem tunelu. Če se P . ^ sedanja faza političnih ,nasPr Tašča-socialnih težav, povezanih z .n mjrjle jočo inflacijo, se bodo stvari .^a. in izboljšale. Smole pri tej oce ,0go-ja tudi iz nekaterih pomembnin ^ vorov, doseženih na zvezni Ta je ve-tavna debata je zaključena g ,isj{ja-čine gospodarskih vprašanj a To jena stališča so tržno usmeri _ n0. pa lahko pomeni osnovo z F
^	BOGO SAMSA
Več prehodov na Rokovem na Pločah pa pravi polom
Umirjena in dostojanstvena reakcija vernikov v Benečiji
»Don Luciano naj ostane med nami«
Mejni prehod na Pločah, kjer nameravajo zgraditi cestni predor
Jutri v Kopru srečanje bivših političnih internirancev in zapornikov
KOPER — Jutri ob to. uri, bo v ki-pdvorani v Kopru pomembno sreča-Je ^ivših političnih zapornikov in in-rnirancev, iz Izole, Kopra in Pirana, So trpeli v fašističnih ječah, interna-CIJ*n in nacističnih taboriščih.
Kc> ®re za srečanie’ Ki presega meje Pfskega, oziroma Slovenske Istre, je da zapišemo o njem nekaj okvir-P°datkov in da se z nekaj vrstica-davkP°mnim0 tudi velikega krvnega Ka' ki ga je Slovenska Istra plačala svojo osvoboditev in za zmago nad
fašizmom.
Proslava se uokvirja v praznovanje o. obletnice splošne ljudske vstaje, Svoboditve zapornikov in interniran-ev iz raznih zaporov in internacij ter astanka številnih partizanskih enot. k ‘avna organizatorja proslave sta: Od-S7rsiZa. Proslave pri Obalni konferenci co ‘n Pa Odbor Zveze Združenj bor-v NOB za obalnokraško območje, ovornik na proslavi bo Franc Šetinc, kun pr.edsedstva CK ZKJ- Sledil bo doi Urn! Pro9ram, v katerem bodo so-0‘ovali= PevsKi zbor Obala, piranska Pi, 3 na pihala, folklorna skupina iz ana in recitatorji.
Osvobodilna fronta je, kot vso Slovenj0' zajela tudi Istro že v letu 1941. . avl razmah
VIDEM — Poletje se počasi izteka in že je čas za prve obračune. Glede prometa na mejnih prehodih F-JK (v juniju, juliju in avgustu) je prvi obračun podal kvestor Oreste Davini, ki načeljuje četrti coni obmejne policije, ki dejansko krije 377 km obmejnega pasa F-JK od Milj do Ploč.
V omenjenih treh mesecih se je na Ko-kovu obmejni promet znatno povečal, seveda v primerjavi z istim obdobjem lani; zabeležili so sicer 12 odstotkov manj prehodov italijanskih državljanov, promet tujcev pa se je povečal kar za 58 odstotkov. Popolnoma drugače pa je bilo na mejnem prehodu na Pločah (Monte Croce Carnico - Plochenpass), kjer so v tem obdobju zabeležili kar 92 od sto manj prehodov italijanskih in 32 tujih državljanov. Očitno je, da na te podatke odločilno vpliva avtocesta in da je Karnija zaradi tega precej zapostavljena. Splošni podatek pa kaže, da se je promet na mejnih prehodih F-JK v omenjenih treh poletnih mesecih povečal za 22 odstotkov.
ŠPETER SLOVENOV — Med verniki v Petjagu, Barnasu, Ažli in Klenjah je že dober mesec veliko negodovanja in prizadetosti. Vzrok razburjenja je dejstvo, da videmski nadškof msgr. Battisti namerava odstraniti krajevnega župnika Luciana Slobbeja. V obrambo duhovnika, ki je znal vzpostaviti zelo dober odnos z vso skupnostjo in jo spodbuditi k delu, so se dvignili vsi vaščani, ki so poslali protestno pismo z okoli 1.300 podpisi msgr. Bat-tistiju, nekateri pa so se obrnili celo na papeža. Don Slobbeja so podprli tudi duhovniki Nadiških dolin, petnajstdnevnik Dom pa posveča dogodku uvodni članek. List ocenjuje kot "umirjeno in dostojanstveno" reakcijo ljudi, ki je "vredna vsega upoštevanja". Zato list prosi nadškofa, "naj spet preuči vso zadevo".
Vse se je začelo v prvih dneh avgusta, ko je med nedeljsko mašo župnik Luciano Slobbe povedal vernikom, da jih bo v kratkem zapustil, ker odhaja na enoletni študijski dopust. Novica je bila za vernike v Petjagu, Barnasu, Ažli in Klenjah kot strela z jasnega. Vsi so namreč zelo cenili don Luciana Slobbeja zaradi njegove delavnosti, odnosa, ki ga je imel do skupnosti, in elana, ki ga je znal vdahniti skupnosti sami. Pa tudi župnik je precej zagrenjen in nerad zapušča sredino, v kateri je delal veliko let. V Petjagu je namreč Luciano Slobbe služboval kar 25 let, v Barnasu 13 let, v Ažli 2 leti, v Klenjah pa je bil komaj 6 mesecev, v tem kratkem razdobju pa si je že znal prikupiti ljudi.
Kaže, da se je Luciano Slobbe odločil za študijski dopust, potem ko so mu iz Vidma sporočili, da bo moral zapustiti svojo župnijo. Vzrok - vsaj tako je pred nekaj dnevi prepričeval vernike videmski pomožni škof msgr. Pietro Brollo -
Videmski pomožni škof msgr. Pietro Brollo skuša prepričati vernike
so težave, ki jih ima videmska škofija z župnijami. V škofiji je namreč 373 župnij, samo 200 duhovnikov pa še nima 60 let. V Nadiških dolinah pa je le pet mlajših duhovnikov in ti morajo po mnenju škofije službovati v petih ključnih občinah in sicer Špeter, Sovodnje, Sv. Lenart, Grmek in Podbonesec. Povod za restrukturiranje župnij v Nadiških dolinah pa Je dejstvo, da sedanji špeterski župnik don Venuti zapušča svoje mesto in odhaja v pokoj.
Poleg tega, je dodal še msgr. Brollo, je škofijski svet že pred leti sklenil, da kaplan ne more postati duhovnik v isti župniji, cerkveni kodeks pa omejuje na obdobje 9 let službovanje nekega duhovnika v isti župniji. Prav zato don Slobbe ni bil imenovan za duhovnika v špeterski župniji, pa čeprav je škofija prepričana, da je treba upoštevati specifiko in kulturo Nadiških dolin.
Vendar ta razlaga ni povsem prepričala vernikov Petjaga, Barnasa, Ažle in Klenj. Ljudje sumijo, da se za formalno razlago skriva kaj drugega in se zato zavzemajo za drugačno rešitev ter poudarjajo, naj Luciano Slobbe ostane v njihovi sredi. Skupnost je tudi izvolila poseben odbor v obrambo don Slobbeja. Po srečanju s pomožnim škofom Brollom odbor snuje še druge pobude, da bi dosegel svoj cilj in da bi se ob koncu študijskega leta Luciano Slobbe lahko vrnil v skupnost, kateri je posvetil veliko let in veliko energij.
Župnik pa je medtem začel svoj enoletni dopust, ki bo posvečen razmišljanju in študiju. Vendar tudi te začetne dneve obdobja, ki naj bi mu omogočili oddih in razmislek, mu zagrenjujejo praktični problemi - med drugim dejstvo, da ni še dobil, kanonike, s katero bi se preselil s priletno materjo.
j ‘oiiiiaii je osvobodilno gibanje živelo prve mesece leta 1943, ko je Ustanovljen okrožni komite KPS za °vensko Istro. Ob kapitulaciji Italije ^aptembra 1943, se je istrsko ljudstvo sn Oz^no uprlo. Iz koprskih zaporov u^bodili okrog 200 političnih jet-,n ov' nastajale so partizanske enote, „ d njimi prva slovenska istrska bri-Kn a' nastale Pa so Komanda mesta r. .P®r; VOS za Slovensko Istro, enote j„ -V italijanski bataljon Alma Vivoda
r- ■—	---
jviornariški odred Koper, i ‘ovenska Istr^ Hala vpi .“aktivistov v . Pa je bilo bore’Sinternacii° ali Koncentracijska ta-“fa, od koder se mnogi niso vrnili.
N. L.
venska Istra je dala veliko borcev .livistov v osvobodilnem boju, ve-■ 0 na i«. bilo tistih, ki so morali v
Slovenskemu ribištvu se ne obetajo najboljši časi
Usoda ribištva še vedno ni povsem jasna
»	‘4
inar f % i
IZOLA — Sodeč po poročilih o izvajanju ukrepov družbenega varstva, ki sta jih pripravili začasni vodstvi v tozdu Riba in Delamaris, se slovenskemu ribištvu ne obetajo ravno najboljši časi. Medtem ko sama ribolovna dejavnost nakazuje določeno perspektivo s preusmeritvijo ulova na kakovostnejšo in bolj cenjeno belo ribo, je prestrukturiranje ribje predelovalne
industrije in prehod proizvodnje s klasičnih konzerv v druge bolj donosne ribje izdelke še vedno v zraku, saj je povezano z ogromnimi vlaganji, ki jih sama ribiška dejavnost brez izdatne družbene podpore ne bo zmogla.
Položaj obeh tozdov, ki se bosta na podlagi referenduma 1. julija z začetkom prihodnjega meseca združila v en
tozd, so obravnavali na današnji seji izolskega izvršnega sveta. S priključitvijo bo seveda v tozdu Riba avtomatično prenehal ukrep družbenega varstva. V tem tozdu pa so med trajanjem ukrepov storili precej za preusmeritev uvoza in razvoj marikulture, kar naj bi prinašalo tudi boljše poslovne rezultate. Če bi odšteli neplačano realizacijo in stroške, ki jih predpisujejo revalorizaciji poslovnega sklada, so v Ribi uspeli v polletju za polovico zmanjšati izgubo iz prvega trimesečja.
Povsem drugačni pa so finančni pokazatelji v tozdu Delamaris, kjer skokovito naraščajo obveznosti za kratkoročna posojila, ki jih najamejo za zagotavljanje obratnih sredstev. Delamaris bi potreboval najmanj šest milijard ugodnejših dolgoročnejših posojil, selektivnih kreditov in nevračljivih sredstev, da bi se lahko izvlekel iz izgube in začel normalno poslovati.
V prvem polletju je Delamaris povečal prodajo za sedem odstotkov, vendar pa so zaradi zamrznjenih cen z vsako prodano konzervo imeli povprečno 150 din izgube. Po sprostitvi cen dobiček prinašajo le izdelki iz programa stella maris, medtem ko z ukinitvijo izvoznih spodbud vsaka konzerva, ki jo prodajo na tuje, prinaša 300 do 400 din izgube. Zaradi tega nameravajo tudi izvoz zmanjšati za približno 700 ton.
IZTOK UMER
18. likovna kolonija mladih v Vuzenici na Koroškem
VUZENICA - V Vuzenici na Koroškem se je ip, - °dvijala 18. likovna kolonija mladih. Vsako t so sem vabljeni manjšinski Slovenci iz Po-sm Q' koroške in Tržaške, poleg domačinov. Letos
O CO „ T-—,	J« _J	,,	L,.	QjJ._
no se s frsta prv,č odzvali povabilu: Mojca ‘n Mateja Fachin iz srednje šole »Sv. Cirila in otoda« sta se letos udeležili kolonije, ko K^onijo so ustanovili leta '70 na pobudo lili v.ne.9a pedagoga Štefana Kresnika in ravnate-m Lojzeta Gobca z namenom, da bi tako približa-r°loke z onstran meje ter jih istočasno likovno z9ajali, vzbujali v njih ustvarjalne sposobnosti, ud i usPe^u kolonije izpričujejo radostni obrazi zrncev, število domačinov, ki se na šolo z »dušenjem vrača tudi ob poletnem času; pred-v zgovorni pa so likovni izdelki, ki so nastali če 60 dneh. Odlikujejo se po kompozicijski sproš-(l- 1°sti, izraznosti v tolmačenju motivov, izvirnos-Prn barvn' raznolikosti. Poleg tega je viden ha-edek v obvladanju posameznih tehnik. Veliko je ZasJuga likovnega pedagoga Emila Košiča, ki znal vse sijajno spodbujati in ustvariti živo ovno vzdušje. Njemu so se pridružili številni nPSn Umetniki in tehnični mojstri, kot npr.: desig-]fj °runo Pižmoht iz keramične industrije Liboje, lp otroke seznanil z značilnostmi keramične
deko,
'rucije. O akvarelih je otroke poučil akvare-
list Jože Škrilec. Vseskozi je likovno dejavnost spremljala umetnica Špela Režabek, ki se je vsem izredno priljubila.
Otroci niso samo ustvarjali, udeležili so se številnih izletov in poučnih ekskurzij. Obiskali so tako ateljer domačega kiparja Janka Dolenca, stalno zbirko sodobne umetnosti v Slovenjgradcu, akvarij v Mariboru, Radlje, v Vuzenici sami so pa lahko sledili restavratorskemu delu sončne ure. Izleti so vzbudili v mladih čut spoštovanja do likovne kulturne dediščine in jim približali likovno ustvarjanje, kot vir duševnega bogastva, ki ga gre gojiti.
Večere so gostje preživljali doma pri gostiteljih in tako od blizu spoznali življenje na Koroškem, navezali nova prijateljstva z domačini in ob tem izboljšali rabo slovenščine.
Tako prijetni dnevi radi prehitro minejo. Poslovilni večer z razstavo likovnih izdelkov in kulturnim programom je sklenil bivanje v koloniji. Kvaliteta razstavljenih izdelkov in veselje, ki jih preveva, poudarjata važnost tovrstnih pobud za duševni razvoj mladih. Ob zaključnem večeru je vse pričakovalo glasbeno presenečenje: glasbena pedagoginja je namreč pripravila mešani zbor, kjer so nastopili domačini in gostje z izborom sloven-
skih pesmi ob spremstvu klavirja. Madžarski gostje so zapeli nekaj madžarskih pesmi, nastopili sta še kitaristki iz Vuzenice. Profesor Tomaž Ogris je ob predvajanju diapozitiv predstavil nekaj utrinkov iz življenja koroške manjšine.
Ravnatelj Gobec je ob slovesu delil udeležencem v spomin na letošnjo kolonijo keramično ploščo. Na vsaki je bilo natisnjeno geslo, ki nas je vseskozi spremljalo: prijateljstvo ne pozna meja. S to rhislijo v srcu smo se poslovili in obvezali, da se bomo v kratkem spet srečali.
Gre za izredno pomembno pobudo. Zahvala gre predvsem neutrudljivemu organizatorju Lojzetu Gobcu, domačim gostiteljem za toplino, s katero so nas sprejeli, predvsem pa naslednjim organizacijam, ki so materialno podprle obstoj kolonije: AERO Celje, Gorenje Muta, Keramična industrija Liboje, ETOL Celje, Slovenijales TOZD in-geniring Maribor, Papirnica Vevče, Papirnica Radeče, Tovarna meril Slovenjgradec.
Seveda terjajo tovrstne pobude naporno organizacijsko delo in veliko požrtvovalnosti. Pobudniki se skozi celo leto pripravljajo na kolonijo in jo ravno zato izpeljejo na tako ploden način, saj je vzgoja mladih prvi korak za boljšo bodočnost.
JASNA MERKU
Suša oklestila za 4,5 milijarde kmetijskih pridelkov
KOPER — Dvomesečno sušno obdobje v slovenski Istri je prizadelo vse štiri nosilne kmetijske panoge, največ škode pa je povzročilo vrtnarstvu in živinoreji, suša pa je močno oklestila tudi pridelek grozdja in drugega sadja. Tehnologi in pospeševalci kmetijske zadruge Agraria ocenjujejo, da bo samo zadruga zaradi manjšega odkupa od načrtovanega ob 4,33 milijarde prihodka.
Na posestvih, kjer ni urejenega namakanja, so že v začetku avgusta prenehali s pobiranjem vrtnin, zaradi razsušene zemlje pa niso posadili ali posejali jesenskih in zimskih vrtnin. Agraria je načrtovala odkup 2.370 ton paradižnika, odkupila pa ga je le 1.100 ton. Približno za 70 odstotkov je bil manjši pridelek kumar in stročjega fižola, poletne solate in zelja, polovico manjši pa je bil pridelek paprike in melancan. V Istri so posejali tudi za okrog 70 odstotkov manj zimskega rdečega radiča (namesto 163 ton ga bo zraslo le nekaj več kot 50 ton), pol manj bo zimske in spomladanske cvetače in zelja. Skupne škode na povrtninah je za 1,8 milijarde; ena poglavitnih nalog koprske zadruge v prihodnjih letih bo zato ureditev obstoječih in gradnja novih vodnih zajetij in napeljava namakalnih naprav, saj bodo le pod temi pogoji lahko realno načrtovali letno pridelavo vrtnin.
Suša je močno prizadela tudi živinorejo, saj sta odpadla dva odkosa, živinorejci večjih hlevskih skupnosti pa so pridelali pol manj silažne koruze, medtem ko je koruza v zrnju obrodila le desetino od pričakovanega pridelka. Za ohranitev osnovne črede v hlevih bi morali v Istri dokupiti najmanj 1.200 ton koruznega zrna, 550 ton proteinske krmne mešanice, 200 ton drugih krmil in 45 ton mine-ralno-vitaminske mešanice. Za pripravo zemlje bo potrebno dokupiti tudi okrog tisoč ton gnojil. Škoda, ki jo je suša povzročila živinoreji, presega 1,7 milijarde.
Od sadnilv dreves so najbolj prizadeti kakiji, ki bodo obrodili za 70 odstotkov manj sadežev, za 70 odstotkov je bilo letos manj smokev, polovičen pa bo tudi pridelek jabolk, sliv in hrušk. Agronomi predvidevajo, da bodo sadna drevesa slabše obrodila tudi v nekaj naslednjih letih, bojijo pa se, da bo nekaj dreves češenj, s katerih je že odpadlo listje, odmrlo. Pol manj bo letos tudi grozdja. Skupne škode v vinogradih in sadovnjakih je za več kot 800 milijonov.
L U.
Še danes in jutri čas za vložitev prošenj za bencin po znižani ceni
Jutri bo zadnji dan za vlaganje prošenj za bencinske bone. Prošnje lahko vložimo v vseh občinskih izpostavah in na županstvih. Zasebniki bodo izpolnili obrazec št. 1, podjetja, krajevne ustanove in inštitucije pa morajo izpolniti obrazec štev. 2. Prvo količino bonov bodo pričeli razdeljevati 26. septembra, delili pa jo bodo do 22. oktobra.
V občinskih izpostavah sprejemajo prošnje od 14. do 20. ure. V Dolini sprejemajo obrazce od 8.30 do 12. ure (urnik velja za danes in jutri). V Zgoniku sprejemajo obrazce od 8. do 14. ure, v devinsko-nabrežinski občini jih sprejemajo danes od 9. do 13. ure in do 17. do 19. ure, jutri pa od 9. do 13. ure. V Repentabru sprejemajo prošnje od 8. do 14. ure, v Miljah pa še danes in sicer od 16. do 20. ure. Občani lahko oddajo prošnje tudi v občinah, v katerih nimajo stalnega bivališča. Prošnji je potrebno priložiti družinski list, ob predložitvi pa je potrebno pokazati prometno knjižnico in vozniško dovoljenje.
Kot smo že zapisali, bodo v kratkem natisnili bone in to tako, da jih ne bo mogoče ponarejati. Boni pa ne bodo nikakršen dokument, saj na njih ne bo napisano ime lastnika avtomobila in niti evidenčna tablica avtomobila. Skratka, bone lahko uporablja vsakdo, treba pa jih je uporabiti do 30. aprila prihodnjega leta.
Bencin bo z boni stal od 505 do 520 lir, točna cena pa še ni znana. Boni bodo razdeljeni v tri vrste: po 5, 10, in 20 litrov.
Koliko litrov pa bo lahko dobil posameznik? Računajo, da bo lastnik avtomobila nad 11 davčnimi konjskimi silami dobil letno 750 litrov bencina, če pa ima avto manj kot 11 davčnih konjskih sil bo lastnik prejel približno 600 litrov.
Ali smo pred novim zaskrbljujočim pojavom v naših krajih?
Rulotke tudi med kriškimi vinogradi
Zakon je precej dvoumen in nejasen
(Foto Magajna)
Vprašanje nezakonitih počitniških hišic na Krasu že vrsto let buri duhove krajevnih upraviteljev, sil javnega reda in tudi pretorjev ter sodnikov, ki so se s tem ukvarjali. Problem je bil sred> sedemdesetih let posebno občuten v zgoniški občini, deloma pa tudi v repentabrski, tržaški in nabrežinski. Odločni nastopi občinskih upraviteljev, a tudi Kmečke zveze in drugih organizacij, ki so kršitelje zakonov prijavili sodišču (z afero se je takrat največ ukvarjal pretor Bidoli), so takrat ta pojav precej zajezili, za kar nosijo določeno zaslugo tudi ambientalisti in naravovarstveniki, ki so glasno, čeprav z nekaterimi zamudami, nastopili proti črnim gradnjam. Sedaj pa smo ponekod na Krasu in med vinogradi pod Križem, Prosekom in Kontovelom priča novemu pojavu, ki nima sicer še razsežnosti počitniških hišic in torej črnih gradenj, ampak je vseeno po svoje precej zaskrbljujoč. Gre za postavljanje počitniških rulotk v krajih, ki jih upravičeno imamo za dragocene naravne lepote.
V	ponedeljek se začne novo šolsko leto v Jadranskem zavodu združenega sveta
V	Devin že Drihaiaio diiaki iz. nairazli^npiših kraipv cvo«	\/	--u __c_i_
V Devin že prihajajo dijaki iz najrazličnejših krajev sveta, ki bodo obiskovali sedmo akademsko leto Zavoda združenega sveta Jadrana. Dijakov je skupno 200, polovica jih bo obiskovala prvi letnik, druga polovica pa drugi. Ob tem moramo zapisati, da letnika odgovarjata zadnjima razredoma višjih srednjih šol. Ob zaključku študija prejmejo dijaki mednarodni bakalavreat, ki odgovarja veliki maturi. Razlika je v tem, da ima bakalavreat Združenega sveta Jadrana mednarodno veljavo.
Dijaki, ki bodo letos obiskali tečaje, so prišli iz petdesetih držav. Pouk se bo pričel v ponedeljek, dijaki prvega letnika bodo obiskovali enotedenski tečaj angleščine in italijanščine, ki sta uradna jezika Zavoda. Obiskali bodo tudi nekatere kraje dežele FJK in se seznanili z njenimi značilnosti. Dijaki drugega letnika pa bodo skupno s profesorji proučili in izdelali študijske načrte.
V	Zavodu bo letos nekaj sprememb v profesorskem kadru. Naj zapišemo, da bo spremljal delo Zavoda tudi profesor iz kraljevine Lesotho, ki leži na ozemlju Južne Afrike.
V	ponedeljek, 19. t. m., so bo začel v Zavodu reden pouk. Ob tem bodo pričeli tudi s programi na področju socialnega skrbstva. Dijaki bodo med drugim obiskovali ostarele ljudi in vzdrževali stike s telesno prizadetimi. Med raznimi dejavnostmi naj omenimo, da bo 2. oktobra že tradicionalni "family day", ko bodo dijaki Zavoda gostje devinskih družin.
Uradna otvoritev novega akademskega leta pa bo ob začetku novembra v Budimpešti. Kot gostje bodo svečanemu odprtju prisostvovale številne znamenite osebnosti ter seveda profesorji in dijaki Zavoda. Z izbiro madžarskega glavnega mesta želi Zavod združenega sveta Jadrana poudariti pozornost, ki jo izkazuje vzhodnim državam.
v xvx	v xxivjy i uvali!	xx>.—
pet rulotk, nekaj jih je tudi pod Pr°' sekom in Kontovelom. Njihovi las' tniki so v glavnem priletni Tržača-ni, ki so si ob rulotkah uredili manj' ša zemljišča, kjer ponavadi preživij0 sobote in nedelje, prenosne po^ji niške hišice pa so tja pripeljali tudi nekateri domačini. Zakon je glad® tega precej nejasen in tudi dvoumen. V teoriji lahko postavijo rulot' ko le tisti, ki seveda plačajo prometni davek ter jo na_ mesto direktno pripeljajo po cesti. Že če jo pripeli®5 s tovornjakom in jo na zemljišče postaviš z žerjavom si kršil zakon in tvegaš denarno globo in celo sodno prijavo. Tržaška občina, kot smo lahko preverili, ni v zadnjem' času izdala nobenih uradnih in pismenih dovoljenj v tem smislu, tudi zato. ker je vse omenjeno področje (v občinskem regulacijskem načrtu zaznamovano s siglo R3) pod strogi®1 urbanističnimi vinkulacijami. ^a vsak najmanjši gradbeni poseg je v teh krajih, ki so namenjeni skoraj izključno kmetijstvu in posebno vinogradništvu, nujno obvezno občinsko dovoljenje.
Lastniki prikolic neradi govorij0 o tem vprašanju, še najmanj s časnikarji. Pravijo le, da res nimajo nobenega namena kvariti okolja in da dejansko konec koncev te rulotk6 nikomur ne škodijo in nikogar ne motijo. Starejša Tržačana, ki sta 51 kupila rulotko in jo pripeljala pod Kontovel, preživljata tam celo večji del leta in pravita, da jim edino® prikolica nudi možnost za stik z naravo.
Križani, posebno vinogradniki, Pa se pritožujejo in protestirajo. Marsikdo se je že obrnil na novoizvolj®; ne rajonske svetovalce s prošnjo, naj čimprej posežejo pri občinski upravi, nekateri pa celo grozijo s sodnimi prijavami in s posegi pri Krajevni zdravstveni enoti. Rulotke sodij0 v kampinge in v počitniška naselja — pravijo domačini — in ne v vinograde.
S. T.
MAXI
PRILOŽNOSTI
ŠPORT
VELEBLAGOVNICA ZA ŠPORT
SEPTEMBRA
POLETNA ......
OBLAČILA ’88
od 5.000 lir do 30.000 lir
ZIMSKA OBLAČILA ’88
od 15.000 lir do 00.000 lir
Tiskovna konferenca ravnatelja telefonske družbe
Novi računi družbe SIP in priprave na svetovno nogometno prvenstvo
Deželni ravnatelj družbe za telekomunikacije Giorgio Bosio je na včerajšnji tiskovni konferenci predstavil novinarjem širokopotezne in ambiciozne načrte, ki naj bi jih SIP izvedla do leta 1992, velike prelomnice tega stoletja. Na vsedržavni ravni bo razmah družbe v petih letih stal okrog 37 milijard lir.
V deželi FJK bodo samo v letošnjem letu porabili približno 130 milijard lir. Ta denar bo nudil družbi za telekomunikacije možnost, da napravi korak naprej k izboljšanju svojih storitev, ki jih nudijo telefonskim naročnikom. Inž. Bosio je pričel uvod v ironičnem tonu rekoč da govorijo ljudje o družbi SIP večinoma le slabo in jo vsevprek kritizirajo, včasih tudi povsem upravičeno. Naročniki se večkrat pritožujejo zaradi nerazumljivih računov, ki jih prejemajo po pošti. Nihče ne ve, če je znesek pravilen ali če je res napravil toliko telefonskih pozivov, kot piše na računu. Ljudi bi tudi zanimalo vedeti, koliko so morali plačati za medkrajevni ali mednarodni telefonski pogovor. Iz računov vsega tega danes ni mogoče razbrati. Naročniki, ki se jim zdi zahtevana vsota pretirana, navadno ne dosežejo ničesar, če se pritožijo odgovornim družbe SIP. Že čez nekaj mesecev pa bodo lahko naročniki dobili vse te podatke, tako da bodo lahko imeli res natančen pregled nad uporabo svojega telefona. Na računu bo namreč napisana telefonska številka, ki smo jo poklicali, ter ura in trajanje pogovora. To pa ne pomeni, da bomo pred koncem leta vsi naročniki dobili po pošti takšne izpopolnjene račune. Za to storitev bodo morali posamezniki zaprositi družbo SIP in v tem primeru bo treba za vsak telefonski pogovor plačati dodatnih 35 lir. Trst bo prvo mesto v deželi FJK, kjer bodo uvedli takšne izpopolnjene račune. Šele čez kako leto bodo to storitev »dočakalktudi v Vidmu in Pordenonu, v Tržiču in Gorici pa čez približno dve leti.
Inž. Bosio je spregovoril tudi o »Laboratoriju SIP«, načrtu za vsestransko izboljšanje telekomunikacije med naročniki, ki stanujejo v centru mesta ali v najbolj odročnih krajih. Te rezultate bo mogoče doseči tudi z neposrednim pogovorom med uslužbenci SIP in telefonskimi naročniki. Če se hočejo te-
lefonski naročniki pritožiti nad kakovostjo storitev, ki jih nudi naša družba, je nadaljeval deželni ravnatelj družbe, naj se osebno obrnejo na nas. Povedal je, da se družba predvsem zadnja leta trudi, da bi čim bolje izpolnila svoje obveznosti. Uslužbenci, ki odgovarjajo na številko 12 (informacije o telefonskih naročnikih), nudijo podatke približno 85 odstotkom prosilcev. Odgovor je mogoče dobiti v kakih 20 sekundah. Če bo družba SIP uresničila svoje načrte, bo mogoče čez nekaj let dobiti vse informacije v krajšem času.
Na včerajšnji tiskovni konferenci je deželni ravnatelj SIP spregovoril tudi o svetovnem nogometnem prvenstu, ki bo leta 1990 potekalo na videmskem stadionu. Za to edinstveno priložnost se inženirji in tehniki družbe
SIP že dve leti temeljito pripravlja)^ saj bodo morali novinarjem iz vseg sveta omogočiti, da pošljejo pisan® tiskane ali govorjene novice v svoj uredništva v najkrajšem času. Pan.fn kaj takega v Vidmu sploh ne bi t® mogoče, saj so telekomunikaciji sredstva v marsičem pomanjkljiva.
V pogovoru z Bosiom so prišli n dan še razni načrti družbe SIP, kot s okrepitev omrežja javnih telefonov ^ uvedba prenosnih telefonov, ki s° a nekaterih državah že povsem običajn stvar. Na to bo treba seveda čakati * nekaj časa, verjetno do leta 1992, k bo prišlo do poenotenja tržišč. N°,e gospodarske razmere bodo zahteva tudi večjo popolnost telekomunikac J
skih sredstev. Družba SIP bo mora . torej stopiti v korak s časom in se tu na tem področju približati Evropi-
Na seminarju za slovenske šolnike so bili včeraj na vrsti učitelji
Na seminarju za slovenske šolnike tržaške pokrajine so bili včeraj n® je
Ipčinah v dveh skupina® P j^jer
osnovnošolski učitelji, ki so se zbrali na Opčinah imela predavanja v Prosvet je bila posneta gornja slika.
----- ---------- »--'•j-r	w x iicin v vi v v-ii	rnll
imela predavanja v Prosvetnem domu, druga pa v Finžgarjevem t^°j^agajna)
O vprašanju ustanovitve naravnih parkov na Krasu
Po izjavah senatorja Agnellija
Dežela je povsem spregledala mnenja občinskih uprav in KGS
Karin B ne pride v Trst
•	v • i i* v	rri v«v
m pa se izključen Trzic
Nedavni sklep deželne vlade, ki je Poverila skupini strokovnjakov nalo-9o, da izdela prve projekte za ustano-“ev naravnih parkov na Krasu, je negativno presenetil marsikaterega up-avitelja okoliških občin naše pokraji-e' Dežela ni o svojem sklepu, ki je bil 1Cer resnici na ljubo že nekaj mese-oev tako rekoč "v zraku", uradno ob-estila nikogar. Ne občin, ki bi morale jti na podlagi deželnega zakona št. 1 neposredno soudeležene pri tej za-evi, in niti Kraške gorske skupnosti, ,1 oi morala igrati neke vrste vlogo oodinatorja pri ustanavljanju kraških ,asčitenih področjih. Dežela vsekakor ,e ni objavila imen strokovnjakov, ki odo izdelali te zelo pomembne načr-
Afera, če jo lahko tako imenujemo,
0	v kratkem odmevala v deželnem ^e‘u in sicer na pobudo Slovenske ■hipnosti ter svetovalske skupine KPI. rVet°valec SSk Bojan Brezigar je vče-al naslovil odborniku za prostorsko acrtovanje socialistu Carboneju raz-®njeno interpelacijo, v kateri uvodo-
Podčrtuje, da zgoraj omenjeni jdsp povzroča zaskrbljenost posebno ®d kmeti in njihovimi organizacija-. ki so vseskozi prispevali k zaščiti n °vrednotenju Krasa, njegovega pre-lvalstva in njegovih tradicionalnih Pan°g. Brezigar sprašuje odbornika, ohr 3 us°da je doletela tolikokrat nijubljeno pokrajinsko konferenco o ®rrtoriju in to tudi v luči sklepa o na-estitvi sinhrotrona na območju, ki je rajinsko gledano med bolj zanimivi-n 1 na Tržaškem. Svetovalec SSk adalje polemično sprašuje podpred-.®dnika Dežele, kako se sklep o sin-otronu ujema z zaščito Krasa in kasna točnejša navodila je pravzaprav ■?Zelni oddelek za načrtovanje pove-
1	Projektantom.
Komunistična skupina v deželnem pa napoveduje širšo akcijo na ^dju aktivne zaščite teritorija, po-j v®0 Krasa, kamor sodi tudi revizija tan nega zakona št. 11, ki določa us-Jlij10vrtev kraških rezervatov in števil-
tov ?0^r°čij za krajinsko zaščito. Sve-burt ■C Niloš Budin, ki je glavni po-So .dtk te politične akcije KPI, je ob-v, dn enostransko odločitev deželne ade in je tudi v svojstvu zgoniškega ZllPana izrazil protest, da je Dežela
Bojan Brezigar
sprejela ta sklep mimo zainteresiranih občinskih uprav. Komunisti si bomo prizadevali za prodor in uveljavitev zakonskega normativa - je mnenja Bu-
Miloš Budin
din -, ki bo zajamčil uravnovešeni razvoj Krasa v korist potreb teritorija in ljudi, ki na njem živijo.
S. T.
V zvezi z afero ladje Karin B je tržaški senator Arduino Agnelli po seji socialističnih parlamentarnih skupin, kateri je prisostvoval tudi tajnik Craxi, izjavil: »Potem ko smo zahtevali od pristojnih ministrstev jasna pojasnila, lahko povem, da nihče ni mislil, da bi lahko ladja Karin B pristala v Trstu in da bi jo tu raztovorili.«
Ob tem pa je Agnelli dejal, da ni mogoče z isto gotovostjo izključiti Tržiča. Tržaški senator je k temu dodal, da bo Trst vsekakor solidaren s Tržičem, obtožil pa je deželne podjetnike, ki so z dvema ponudbama opozorili vlado na deželo Furlanijo-Julijsko krajino, na katero nihče prej ni mislil.
Afera v zvezi z ladjo Karin B postaja iz dneva v dan bolj absurdna, italijanska vlada pa se obnaša kot preplašena žival, ki ne ve, kako bi iz pasti.
Lista zelenih si je v svojem tiskovnem sporočilu izposodila Kafkovo ime in to predvsem upravičeno, saj je vsa afera resnično podobna pisateljevi zgodbi. Podjetja "lovijo" strupeno ladjo, saj jih mika lep zaslužek. Vendar, kaj počne vlada? Čemu se sedaj v Agnellijevih izja-
Ostre reakcije opozicije na novo odložitev seje občinskega sveta
Odložitev seje tržaškega občinskega sveta, ki bi se moral sestati danes, da bi izvolil novega župana in odbornike, je sicer prišla vse prej kot nepričakovano, a je kljub temu izzvala zelo ostre reakcije opozicijskih sil. Še najbolj ostre polemike prihajajo iz vrst Zelenih, ki govorijo o pravem "blitzu" večinskih sil in grozijo s prijavo sodnim oblastem. Občinska svetovalca Zelenih Adelaide Aglietta in Maurizio Bekar obtožujeta večinske stranke, da razpolagajo z javno upravo, kot da bi bila njihova izključna domena, ter govorijo o protizakoniti odsotnosti župana ter prav tako nezakoniti, pa čeprav prisiljeni, pasivnosti občinskega sveta. Zeleni napovedujejo, da bodo storili vse, kar je v njihovi moči, da bi vendarle prišlo do sklicanja občinskega sveta, in da se bodo obrnili do prefekta, ki naj zagotovi spoštovanje zakonskih določil o delovanju javne uprave, na koncu pa še namigujejo na možnost prijave sodnim oblastem.
Bolj umirjeni, a nič manj polemični so komentarji komunistov. Pokrajinsko tajništvo KPI ocenjuje sklep o odložitvi
občinske seje kot "posmehovanje na račun mesta": če je treba razpravljati o programih, naj se to opravi v občinskem svetu, saj imajo občani pravico zvedeti, kateri so predlogi njihovih predstavnikov. Za KPI pa je tudi "groteskno", da je treba sestavljati komisijo, ko pa sta KD in PSI na štiri vetrove razbobnali svoje načrte. Resnični problem je, pravi KPI, da večine enostavno ni in da petstrankarska koalicija ni sposobna zgladiti notranjih sporov. Po mnenju komunistov so zadnje volitve spremenile tržaško politično stvarnost; prav zato pa je treba odgovoriti na zahteve po napredku in razvoju z enotnostjo na levici.
Prav glede odnosov na levi velja zabeležiti tudi včerajšnji sestanek med delegacijama KPI in PSI, ki so ju sestavljali Agnelli, Carbone, Seghene in Rotondaro za socialiste ter Costa, Pessato, Martone in Canciani za komuniste. V sporočilu o srečanju, za katerega je dala pobudo KPI, je med drugim rečeno, da so zabeležili skupna programska gledanja in da se bodo še sestali.
Tečaji za učitelje o novih učnih načrtih
Deželni raziskovalni zavod za eksperimentiranje in Pedagoško izpopolnjevanje - IRRSAE prireja drugo leto izpopolnjevanja za učitelje o uvajanju novih učnih rtačrtov, ki so v veljavi od prejšnjega šolskega leta. rečaj, ki predvideva letno 40 ur za vsako izmed pred-rtietnih področij, se bo začel v torek, 13. septembra, in trajal štiri dni. Predavanja slovenskega in italijan-. ega jezika ter matematike se bodo odvijala na osnov-J11 šoli Oton Župančič v Ul. Caravaggio v Trstu, med-eni ko se bosta skupini antropološkega in naravoslo-Vetlga področja sestali na osnovni šoli v Doberdobu.
Za slovenski jezik bodo predavali profesorji Fatur, Ktorovič, Stopar, Štrancar, Lupine in Tuta, za italijanski Jezik prof. Jelen, Tul, Klanjšček in Ferfoglia, za mate-rttstiko prof. Klinc in Yerč, za antropološko predmetno Področje prof. Štranj, Žumer in Rener, za naravoslovje Pa bosta predavala profesorja Čebulec in Rotar.
Predavatelji, ki bodo sodelovali pri izpopolnjevanju ^ izraznega področja med šolskim letom, pa so: za Stbalno vzgojo profesorji Rupel, Ferluga in Adamič, za 'kovno vzgojo prof. Mršnik, Bavčar in Sossou, za glasbeno vzgojo pa prof. Košuta in Kralj.
Ansambel Slovenskega stalnega gledališča je po krajšem premoru in uspešni poletni sezoni ponovno pričel z vajami. Na sliki vidimo prizor iz Brusattijeve igre Galantni pogovori. Delo je bilo na sporedu že prejšnjo sezono, iz objektivnih razlogov pa so ga morali prestaviti in tako se bo letošnja sezona pričela prav z italijanskim avtorjem. Pod vodstvom režiserja Borisa Kobala so se pričele obnovitvene vaje. Glavne vloge bodo odigrali Mira Sardoč, Silvij Kobal, Stojan Colja in Maja Blagovič, ki jih vidimo na sliki (foto Magajna) med vajami.
Tombesi in Marchio na dunajskem velesejmu
Predsednik Waldheim sprejel tržaška gospodarstvenika
itn V.st.riisKi predsednik Kurt Waldhe-starm I? včeraj z zanimanjem ogledal biči'1 rturlanije-Julijske krajine na tra-l6s ?naJriem dunajskem jesenskem ve-i^ijl11111 in se ob tem sestal z novim jy Janskim veleposlanikom na Duna-Ite tr ro-nijern' s predsednikom Tržaš-s ^Savinske zbornice Tombesijem in Kjg ^rtsednikom Tržaškega velesejma Se v- om. Tombesi in Marchio pa sta avstCerai sestala tudi s predstavnikom strijJJpkih trgovinskih zbornic in z av-y kun ministrom za prevoze.
Va Pogovorih je prišla na dan zahte-bju t Večjem gospodarskem sodelova-w rsta z Avstrijo in Bavarsko. Poe-cija tarif in sploh boljša organiza-haše Prevozov tovorov iz Nemčije v sluj .Pristanišče bi prinesla večji za-hejj. K vsem trem stranem in bi obe-9a v omog°čila hitrejše kroženje bla-Sre-Seh treh državah.
Pbhhrin11^6 Predstavnikov je obenem v0r rtno^ priložnost za resnejši pogo-so, j tržaškem pristanišču. Poudarili taznjn 6 italijansko-avstrijski šport zelo pomemben tudi za razmah
tega premalo izkoriščenega severno-jadranskega pristanišča. Avstrijski minister za prevoze je spregovoril tudi o letalski povezavi med Ronkami in Dunajem. Kaže, da bodo načrt, za katerega se je tudi tržaška Trgovinska zbornica več let zavzemala, končno uresničili.
Naše mesto se bo predstavilo Dunaju 11. oktobra, ko bo na vrsti »Triester Hafentag« (»Dan tržaškega pristanišča«), srečanje, ki bo potekalo v organizaciji Pristaniške ustanove in Trgovinske zbornice iz našega mesta.
Odbor za proslavo bazoviških žrtev obvešča, da bo
11. septembra ob 15. uri
PROSLAVA PRI BAZOVIŠKEM SPOMENIKU
V	Trstu dvodnevni posvet okulistov iz Alpe-Jadrana
V	kongresnem centru Pomorske postaje bo danes in v soboto pomembno mednarodno srečanje oftalmologov iz dežel in republik Delovne skupnosti Alpe-Jadrana. Tema srečanja, ki se letos odvija že dvanajsto leto zapored, bo tokrat glavkom, o čemer bo predvidoma kar 37 pisnih in 46 ustnih poročil.
Srečanja se bodo udeležili strokovnjaki ne samo iz dežel Alpe-Jadrana, pač pa tudi iz drugih krajev Italije, Avstrije in Jugoslavije. Kaže, da bo prisotnost jugoslovanskih okulistov tokrat posebno številna, saj je najavljen prihod oftalmologov iz Ljubljane, Maribora, Zagreba, Splita, Beograda, Novega Sada in z Reke. Srečanju bo predsedoval ravnatelj okulistične klinike Tržaške univerze prof. Ravalico, častna predsednika pa bosta prof. Brancato in prof. Guerra.
Trije koncerti v Štivanu
Nocoj bo v stari cerkvi v Štivanu na sporedu prvi iz niza treh koncertov, ki jih pod naslovom »Note Timave« prireja kulturno društvo Proposta. Pri pobudi sodelujejo glasbena šola Punto musicale, Tržaška turistična in letoviščarska ustanova, podjetje Cremcaffe Prima Rovisa in mlekarna Latterie Carsiche, pokroviteljstvo pa nudi krajevna občinska uprava.
Program nocojšnjega prvega koncerta, ki se bo kot vsi ostali pričel ob 20.30, predvideva nastop klavirskega dua Agostinello-Bini. Izvajala bosta skladbe Mozarta, F. Schuberta, M. Ravela, H. Satieja in F. Poulenca.
Drugi koncert bo 16. septembra. Kitarista Chiandetti in Cascioli bosta izvajala skladbe F. Sora, F. Carullija, M. Castelnuova Tedeschija, I. Albenizza, M. de Falle in Granadosa. Niz koncertov bo zaključil nastop malega ansambla Verdijevega gledališča, ki bo izvajal »Petite messe solennelle« Gioacchina Rossinija.
vah pojavlja ime Tržiča? Se komu ponudbi podjetij Crismani in Casag-rande zdita rešilni bilki? In če se, na kakšni osnovi?
Vsi v naši deželi, tudi tisti, ki resnično poznajo stvarnost, zatrjujejo, da pri nas ni pogojev za raztovarjanje strupene ladje. V vrtincu izjav je res težko zapisati novico, ki bi bila vsaj približno točna. Pomirjujočim izjavam sledijo novi in novi alarmi. Jasno pa je, da bo moral nekdo požreti strupeni zalogaj in to brez posebnih jamstev za lastno varnost.
Biasutti kritičen do KPI
Afera Moncini buri deželne politične kroge
Afera okrog tržaškega podjetnika Alessandra Moncinija, ki je bil v ZDA obsojen zaradi prodajanja pornografskega materiala, se iz sodnih krogov pomika v politične. Skupina deželnih svetovalcev KPI (De Piero Barbina, Bratina, Luša, Travanut, Budin in Del Negro) je v zvezi z njo naslovila na predsednika deželnega odbora Biasut-tija vprašanje, da bi dosegla vrsto pojasnil. Med pismi, s katerimi so svoj čas vidne tržaške osebnosti posegle v prid Moncinija, ko je že bil obsojen (čeprav mu še ni bila določena kazen), je namreč bilo tudi pismo podpredsednika deželnega odbora Carboneja. Komunistični svetovalci želijo od Bia-suttija zvedeti, ali je podpredsednik v pismu ameriškemu sodniku omenil tudi svojo politično funkcijo, kar bi seveda pomenilo, da se je za Moncinija zavzel v imenu celotne deželne uprave. Če se je to res zgodilo, nadaljujejo svetovalci KPI, kaj namerava storiti deželni odbor?
Prav danes ob 11. uri bo omenjena skupina komunističnih svetovalcev priredila tiskovno konferenco, da bi javnost natančneje seznanila s svojimi stališči do afere Moncini. Tiskovna konferenca bo potekala na sedežu deželnega sveta.
Do te pobude KPI pa je včeraj zavzel polemično stališče sam predsednik deželnega odbora Biasutti. V tiskovnem sporočilu je najprej pojasnil, da na vprašanje komunističnih svetovalcev namerava odgovoriti v deželnem svetu. »Težko pa je razumeti,« pravi nadalje predsednik deželnega odbora, »zakaj se je KPI odločila za takšen korak. Sklicati tiskovno konferenco, preden bi se deželni svet sestal za obravnavo vprašanj, naslovljenim na deželni odbor, pomeni namreč prestopiti logiko inštitucij, po kateri je za take reči pristojen deželni svet.«
■ Združenje Italija-ZSSR prireja od 12. septembra dalje brezplačne začetniške tečaje ruščine. Tečaji bodo trajali teden dni, po uro na dan. Število vpisov je omejeno. Istočasno se bo začel seminar ruskega jezika za študente 2. in 3. letnika. Informacije vsak dan od 17. do 20. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure, v Ul. Torrebianca 13 v Trstu, tel. 60158.
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga
Marija Ipavec por. Bressan
Pogreb bo jutri, v soboto, 10. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnice v proseško cerkev.
Žalostno vest sporočajo: mož Um-berto, sin VValter z ženo Anico ter malo Sabrino, sestra Pepka z družino, svak Zdravko, nečakinji Lilijana in Nadja ter drugo sorodstvo.
Prosek, 9. septembra 1988
9. 9. 1987	9. 9. 1988
Minilo je eno leto, odkar te ni več, moj dragi
Toni Eriavec
Z ljubeznijo se te spominja
žena Dragica Trst, 9. septembra 1988
Ob težki izgubi tov. Pepija Trampuža izreka svojcem iskreno sožalje sekcija KPI E. Berlinguer.
Konec avgusta v organizaciji Inštituta Jožef Stefan iz Ljubljane
Mednarodni računalniški kamp v Planici enkratno doživetje tudi za tržaške otroke
V teh prvih septembrskih dneh, ko se poletje že izteka, se na straneh našega dnevnika pogostoma pojavljajo vesti o raznih seminarjih, delovnih kampih, raziskovalnih taborih ipd. Poletje je za večino ljudi čas oddiha in zabave, za marsikoga pa tudi priložnost za odkrivanje narave oz. neposrednega okolja, ki nam je večkrat zakrito zaradi preobilice službenih in drugih obveznosti.
Za mladega človeka so raziskovalne dejavnosti vselej privlačna izkušnja. Še zanimivejše pa postanejo, ko so vanje vključeni najmlajši, še predšolski otroci. Zanje je svet znanosti skrivnosten, mikaven in igriv, saj vse doživljajo neposredno in vedro. Tako se lahko tudi računalnik, ta zapletena »škatla«, ki marsikateremu odraslemu povzroča najhujše težave, v rokah otroka spremeni v privlačno igračo. Smisel te igre pa je vsekakor resnejši, saj mora računalnik služiti kot sredstvo za učenje in razvoj umskih sposobnosti.
Tak je bil tudi cilj Mednarodnega računalniškega kampa za predšolske otroke od 4. do 6. leta starosti, ki je potekal v Planici od 21. do 26. avgusta. Organiziral ga je Inštitut Jožef Stefan v Ljubljani. Omenjeni inštitut je posredoval potrebne informacije tudi Poklicnemu zavodu Jožef Stefan iz Trsta. Tako se je kampa udeležilo poleg otrok iz Slovenije tudi šest otrok s Tržaškega, sam pa sem v kampu sodeloval kot asistent in prevajalec iz italijanščine.
Na računalniškem kampu so predavali razni strokovnjaki in animatorji pod vodstvom dr. Vere Srebotnjak z Inštituta Jožef Stefan v Ljubljani.
Axel, Alan, Gleb, Jurij, Katja in Miloš iz Trsta so bili nad kampom navdušeni. Čeprav je bil dan po svoje naporen, saj je obsegal pester spored učnih dejavnosti, je bil za otroke vselej zanimiv in živahen. Otroci so z računalniškega zaslona morali sami razbrati navodila za rešitev posameznih nalog. Tako so npr. sestavljali geomet-
rijske like, iskali so predmete glede na podobnost, velikost itd. Računalniški programi so bili seveda prilagojeni njihovi stopnji znanja in umske zrelosti. Ob nalogah pa so se tudi zabavali, saj je bil računalnik za marsikoga mikavna igrača.
Med dnevne aktivnosti kampa sta bila uvrščena tudi ples in glasba. Otroci so s pomočjo sintetizatorja, elektronskega glasbila z vstavljenimi ritmi in melodijami, ugotavljali note in ritem pesmi. Vadili so tudi angleški valček in zadnji večer pred odhodom pridno nastopili na prireditvi za starše. Poskrbljeno pa je bilo tudi za rekreacijo. Otroci so hodili na sprehode in se igrali na prostem, zvečer pa so gledali televizijo ali poslušali pravljice, gledali pa so tudi film, ki so ga predavatelji posneli med učnimi urami in rekreacijo. Ob 20.30 je morala biti v sobah popolna tišina.
Zadnji dan je vsak udeleženec prejel potrdilo o opravljenem tečaju. Še prej pa je dobil posebno razpoznavno
izkaznico Inštituta Jožef Stefan. S to so otroci tudi skupno prestopili jugoslovansko mejo.
Za večino otrok je bil ta kamp prvi poskus samostojnega bivanja, daleč od staršev. Marsikatere starše je to močno skrbelo, otroci pa so se prijetno zabavali, saj ni manjkalo ne smeha in ne sproščenega razvedrila.
Sam sem to dejavnost doživljal zelo pozitivno, saj se mi zdi, da je v današnjem svetu hitrega tehnološkega napredka potrebno nuditi nova znanja že v zgodnji mladosti. Znanost se hitro razvija, šola pa včasih zaostaja. Zato so taki kampi oz. seminarji pomembno dopolnilo šolskih dejavnosti.
Za predšolskega otroka, ki še ni vstopil v svet »uradnega znanja«, pa pomenijo podobne dejavnosti primerno pripravo za njegov nadaljnji umski in osebnostni razvoj.
IGOR BIRSA IV. TEEI, Poklicni zavod Jožef Stefan - Trst
Na sliki: mladi "raziskovalci" pred računalnikom.
OBČINA DEVIN-NABREŽINA Obvestilo o odobritvi in depozitu variante štev. 15 splošnega regulacijskega načrta - produktivno turistično območje G-l
Župan v smislu in glede na učinke 20. člena deželnega zakona štev. 23, z dne 9. aprila 1986, ki je bil sprejet z 18. členom deželnega zakona štev. 30, z dne 17. julija 1972 sporoča, da je bila s sklepom občinskega sveta štev. 277, z dne 1. 9. 1988 odobrena varianta štev. 15 splošnega regulacijskega načrta, ki zadeva produktivno turistično območje G-l. Izdelki variante bodo deponirani v občinskem tajništvu za prost ogled od 9. do 10. ure za dvajset zaporednih dni od datuma objave tukajšnjega obvestila v listu zakonskih objav tržaške pokrajine. V tem roku ter v naslednjih dvajsetih dneh lahko zainteresirani zasebniki ali ustanove predložijo županu Devinsko-nabrežin-ske občine pismene ugovore k varianti na kolkovanem papirju za 5 tisoč lir skupno z izvodom na prostem papirju. Poleg tega opozarja, da morajo biti dopolnilne grafične priloge ugovorov kolkovane.
Nabrežina, 9. septembra 1988 Župan Bojan Brezigar
šolske vesti
Devinsko-nabrežinska občinska uprava sporoča, da se bo pouk v občinskih otroških vrtcih začel v ponedeljek, 19. septembra 1988, ob 8. uri.
Šola Glasbene matice - Trst obvešča, da je vpisovanje novih gojencev za šolsko leto 1988/89 še danes, 9. septembra, od 8.30 do 12.00 na šoli - Ul. R. Manna 29 - tel. 418605. Obenem naproša gojence, ki še niso potrdili vpisa, da to storijo čimprej.
Glasbena matica vpisuje nove gojence na podružnicah po naslednjem razporedu: Nabrežina - v torek, 13. t. m., od 17. do 19. ure, Prosek - v torek, 13. t. m., od 18. do 20. ure, Boljunec - v sredo, 14. t. m., od 17. do 19. ure ter Milje - v ponedeljek, 19. t. m., od 14. do 18. ure.
Glasbena matica obvešča, da bodo popravni izpiti iz teorije in solfeggia v ponedeljek, 12. t. m., ob 15.30.
Sindikat slovenske šole javlja, da bo od 12. t. m. na šolskem skrbništvu objavljen koledar za sklicanje suplentov pokrajinskih lestvic za poučevanje v šolskem letu 1988/89.
Zgoniška občinska uprava obvešča, da se bo začelo šolsko leto 1988/89 v občinskih otroških vrtcih v ponedeljek, 12. t. m., od 8.30 do 12. ure. Šolabus bo vozil kot običajno. Obenem sporoča, da se bo refekcija pričela v četrtek, 15. t. m., medtem ko se bo pouk končal ob 13. uri. Reden pouk v občinskih otroških vrtich se bo začel 19. t. m.
kino
ARISTON - 21.00 La leggenda del santo bevitore, r. Ermanno Olmi; i. Rutger Hauer.
EXCELSIOR I - 17.30, 22.15 Codice pri-vato.
EXCELSIOR II - 17.30, 22.00 L'investiga-zione letale.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.00 L'ultimo imperatore, dram., It./VB/HK 1987 r. Bernardo Bertolucci; i. John Lone, Peter OToole.
NAZIONALE II - 16.15, 22.00 Pazzi da legare.
NAZIONALE III - 16.10, 22.00 La zia erotica, pom. □ □
NAZIONALE I - 16.15, 22.00 Phantasm II, r. Don Cascarelli; i. James le Gros, Reggie Bannistar. □
PENICE - 17.30, 22.15 II serpente e l'ar-cobaleno.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Polterge-ist III, □
MIGNON - 17.00, 22.15 Misteriose forme di vita.
LJUDSKI VRT - 21.00 Porcelloni in va-canza, kom., ZDA 1987, 100', r. G. Men-deluk; i. S. Kellerman, S. Tweed.
EDEN - 16.00, 22.10 Mangiala viva, pom.
□ D
VITTORIO VENETO - 16.30, 21.30 II co-lonello Redi, r. Istvan Szabo, i. Klaus Maria Brandauer. □
CAPITOL - 17.00, 22.00 Miracolo sull'-Ottava strada, fant., ZDA 1988; r. M. Robbins; i. H. Cronyn, J. Tandy.
LUMIERE FICE - 17.00, 22.00 Rita, Sue e Bob in piu, kom., VB, 1988, r. A. Clarke; i. S. Finnerau, M. Holmes.
ALCIONE - Zaprto.
RADIO - 15.30, 21.30 Le grandi manovre erotiche, porn. □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
izleti
Kmečka zveza prireja v soboto, 17., in
v nedeljo, 18. septembra, strokovno ekskurzijo po Gorenjski. Izletniki bodo šli v Križe pri Tržiču, kjer si bodo ogledali kmetijsko zadrugo, vrtnarijo Aljančič in pridelovanje zelenjave na polju, potem v Begunje, kjer bo ogled zaporov in Drage ter morebiti tudi Brezij, dalje tudi na Bled oz. na Selo, kjer bodo obiskali turistično in živinorejsko kmetijo. Prenočevanje v Radovljici. Naslednji dan ogled slapa Savice ter čebelarskega muzeja v Radovljici ali koroškega muzeja v Kropi. Odhod iz Trsta v soboto predvidoma ob 6. ali 7. uri. Cena izleta 90.000 lir.
KD Primorsko-Mačkolje priredi izlet na Bled, Bohinj in slap Savice v nedeljo, 18. t. m. Prostih je še nekaj mest. Pohitite! Vpisuje Danica, tel. 232114.
SPDT priredi v soboto in nedeljo, 17. in 18. septembra, izlet z osebnimi avtomobili na Planino Jezero, kjer bo srečanje s člani pobratenega društva Integral iz Ljubljane. Odhod ob 6.30 izpred sodne palače na Foru Ulpiano. Vpisovanje in informacije pri odbornikih Ugu Margonu (tel. 751617) in Mariu Miliču (tel. 229258) v večernih urah.
razstave
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -
je na ogled razstava grafik slovenskih mojstrov.
V	konjušnici v Miramarskem parku
je odprta razstava z naslovom NOVE MEJE V ARHITEKTURI, ki prikazuje stvaritve arhitekta Maksa FABIANIJA. Urnik: od 10.30 do 18.30.
V	Kraškem muzeju v Repnu je odprta razstava ČLOVEK IN LES. Razstava bo odprta do 23. oktobra, pripravil jo je Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v sodelovanju z odborniš-tvom za kmetijstvo Tržaške pokrajine. Urnik: od ponedeljka do petka od 17. do
20.	ure, ob sobotah in nedeljah od 16. do
21.	ure.
Na sedežu Letoviščarske ustanove v Sesljanu razstavlja do 24. t. m. avstrijski umetnik Tassilo BLITTERSDORFF.
V	Beneški hiši v Miljah - Calle Ober-dan - je na ogled razstava likovnikov Er-manna Barovera in Carla Fontane.
V	tržaški Občinski galeriji bo od četrtka, 15., do ponedeljka, 25. t. m., razstavljala svoja dela slikarka Anita TO-NEATTI. Razstava bo odprta po običajnem urniku.
V	galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -bodo v soboto, 10. t. m., ob 18. uri odprli razstavo graverjev pod naslovom "Tri + Tri".
V	prostorih "Caffe Stella Polare" razstavlja svoja olja slikar Glauco DIMINI. Slike so na ogled do 3. oktobra vsak dan razen nedelje.
razna obvestila
ŽPZ L Grbec - Skedenj obvešča pevke, da bo prva pevska vaja danes, 9. septembra, ob 20.30. Nove pevke se lahko pridružijo vsak ponedeljek in petek od
20.30	do 22. ure v prostorih KD I. Grbec, Ul. di Servola 124.
Slovenski Dijaški dom S. Kosovel v Trstu, Ul. Ginnastica 72 in Čampo S. Lu-igi 11, tel. 573141 ali 573142 vpisuje in daje informacije za šolsko leto 1988/89 vsak dan, razen sobote, od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure.
TPPZ P. Tomažič obvešča, da bo prva pevska vaja v sezoni 1988/89 danes, 9. t. m., ob 20.30 v Bazovici. Vrata Partizanskega doma v Bazovici so na stežaj odprta vsakomur, ki ljubi partizansko in ljudsko pesem. Pridite, da napolnimo vrzel naših umrlih tovarišev pevcev, ki so s pesmijo opevali našo slavno epopejo narodnoosvobodilne borbe in odporniškega gibanja.
MPZ Glasbene matice obvešča, da predvideno letovanje v Poreču odpade.
Mladinska sekcija SSK sporoča, da se akcija zbiranja podpisov v podporo delovanja ODBORA ZA VARSTVO ČLOVEKOVIH PRAVIC IZ SLOVENIJE nadaljuje. Podpisati je mogoče ob sredah in četrtkih bd 18. do 20. ure v Ul. Machiavelli 22, vsak dan pa v Tržaški knjigarni v Trstu in Katoliški knjigarni v Gorici.
V nedeljo, 11. t. m., bo ob 9.30 maša pri kapelici Kraljice miru na Katinari ob 49. obletnici postavitve.
GIORNATE
DELUAGRICOLTURA
KMETIJSKI
DNEVI
Pripravljalni odbor vabi vinogradnike iz Tržaške pokrajine, ki bi
radi sodelovali na razstavi grozdja v sklopu KMETIJSKIH DNEVOV V BOLJUNCU od 9. do 12. septembra t. L, naj prinesejo po 1 špron vsake vrste grozdja jurti, 10. septembra, od 8. do 10. ure v tajništvo Kmetijskih dne-vov v gledališču F. Prešeren ali v tehnične urade okoliških občin. ŠPRON naj ima 1 ali 2 grozda na rozgi veji z 2 ali 3 listi.
KD SKALA iz Gropade
organizira
od 3. do 11. septembra
TRADICIONALNO
ŠAGRO
Vsak večer vas bosta zabavala ansambla VENERA in HAPPY DAV. Na razpolago bo, kot vsako leto, izvrsten golaž s srnjakom.
VABLJENI!
koncerti
ŠTIVANSKA CERKEV Danes, 9. t. m., ob 20.30 bo na sporedu prvi izmed treh koncertov klasične glasbe v okviru poletnih prireditev v občini Devin-Nabrežina. Predstavil se bo duo Agostinello - Bini s skladbami Mozarta, Schuberta, Ravela, Satiea in Poulenca. REPENTABRSKA CERKEV V nedeljo, 11. t. m., ob 18.00 bo v okviru glasbenih popoldnevov stare in sodobne glasbe, ki jih organizira Gallus Consort v sodelovanju s tržaškim sedežem RAI in Tržaško pokrajino, na sporedu nastop čembalistke Barbare Petrucci.
včeraj - danes
Danes, PETEK, 9. septembra 1988
PETER
Sonce vzide ob 6.36 in zatone ob 19.28 - Dolžina dneva 12.52 - Luna vzide ob 4.35 in zatone ob 18.53.
Jutri, SOBOTA, 10. septembra 1988
OTOKAR
PLIMOVANJE DANES: ob 3.32 najnižje -53 cm, ob 10.07 najvišje 43 cm, ob 15.59 najnižje -25 cm, ob 21.36 najvišje 35 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 22,2 stopinje, zračni tlak 1021,2 mb, ustaljen, veter 11 kilometrov na uro, zahod-nik, vlaga 51-odstotna, nebo rahlo poob-lačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Andrea Roveredo, An-drea Marchesan, Nina Corbatti, Martina Malossi.
UMRLI SO: 67-letna Jolanda Petessini vd. Opatti, 88-letna Maria Valconi, 82-letna Celestina Corradini, 78-letni Ales-sandro Buzzi, 44-letna Marisa Petronio, 75-letna Ermea Mazzoli, 95-letni Luigi Bruss, 66-letni Mario Petrei.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 5., do sobote,
10. septembra 1988
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Lungomare Venezia 3 (MILJE).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila (Naselje sv. Sergija), Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razne prireditve
Vaški praznik v Lonjerju. Jutri, 10., in v nedeljo, 11. t. m., bo v Lonjerju VAŠKI PRAZNIK, ki ga organizirata KD Lonjer-Katinara in ŠD Adria. Jutri zvečer bo igral ansambel Mara in njena skupina, v nedeljo pa bo v popoldanskih urah kulturni program, na katerem bosta igrala na frajtonarco Zoran Lupine in Oskar Kjuder, zvečer pa bo igral ansambel Zvezde z Opčin. Vabljeni!
__________čestitke_______________
Ob rojstnem dnevu JOLANDE GUS
TINČIČ, tajnice KD Rovte-Kolonkovec
ji želijo še mnoga zdrava leta in h®1: ijnjega delovanja odborniki in prijal iji našega društva.	„
V Rovtah praznuje JOLANDA Gb TINČIČ rojstni dan. Iz srca ji čestita ^ in želiva zdravja, sreče in veselja Zor
VI za 85-letnico rojstva ji želita kinja Wilma z možem in pranečaku*) Cinzia.
in Marina z družino.	„
Vse najboljše teti MARIJI RUDOTb'
mali oglasi
OSMICO je odprl v Zgoniku Miro Zi gon.
OSMICO ima odprto Jožko Colja v Sa-matorci št. 21.	.
OSMICO je odprl Milan Komar Prl Domju. Toči belo in črno vino.
OSMIČO je odprl Venceslav Legiša Mavhinjah.
PRODAM motokaro bremach dizel, nO' silnost 15 q, v zelo dobrem stanju. T®' 200960 v popoldanskih urah.	-
PRODAM hišo v Tolminu: 3 pritlični, •> kletni prostori, vrt, ugodna nadzidav® Kupec je lahko tudi Jugoslovan, K živi v Italiji ali Jugoslovanka, poročena z Italijanom. Tel. 003865/23143.
NUJNO iščem knjige za 1. letnik trgo* * * v'
ske škole. Tel. 225219.	,
PRODAM šolske knjige prvega razred trgovskega zavoda. Tel. 281920.	,
PRODAM knjige za klasični licej. Te-211016 v večernih urah.	.
PRODAM knjige za srednje šole. T®' 772777 v večernih urah.	,
PRODAM knjige za trgovski zavod. T® ’ 728498.	.
PRODAM 10 petdesetlitrskih pletenk Tel 040/227262.
PRODAM H!avatyjeve akvarele: Devinski grad, Zima in Kraški motiv. T®' 413142 od 19. do 21. ure.
PRODAM yamaho 550 XT v dobrem st®' nju. Tel. 300222 - Walter.
PRODAM yamaho tenere, letnik 1985 p° ugodni ceni. Tel. 418315 - urnik trgovi'
UGODNO PRODAM nov štedilni^ 25.400 kal. za centralno ogrevanje kurjavo na trda goriva. Tel. 228800.
PO UGODNI CENI prodam stanovanjsko prikolico lander graziella 401 (3 1®] žišča + 1) v dobrem stanju in oprerd' Ijeno s hladilnikom, pečjo in verand?-Tel. na št. 040/226131 v opoldanskm urah.
POCENI ODDAM črno-beli televizor v zelo dobrem stanju. Tel. 755503.	,
GOSTILNO dajemo v najem. Tel. 2317? -
IŠČEM knjige za 1. letnik učiteljišča. 3® lefonirati v večernih urah na s • 827094.
NUJNO iščem knjige za tretji letnik t govskega zavoda. Tel. 200564.
22-LETNA TAJNICA išče katerokoli zaposlitev. Telefonirati v jutranjih ura na št. 229402.
PROFESORICA ANGLEŠČINE z dolg®; letno prakso nudi inštrukcije po zid® nih cenah. Tel. 003866/33537.	,
OSEBO veščo uradniškega dela in urat0 nika, tudi začetnika, zaposli trgovjj^
ka v Gorici, Ul. XXIV. maja št. 1, V”'' šifro "Zaposlitev".	v
TAKOJ kupim zazidljivo zemljišč®, okolici Barkovelj, Grete in Rojana. 3 na št 774434
GOSTILNA NA KRASU išče natakaric0 ob nedeljah in praznikih. Tel. 2291'J GROZDJE za črno in belo vino prog® po dogovoru. Tel. od 7. do 8. ure ZJ raj na št. 0481/489530.
PRIDNO trgovsko pomočnico takoj z posli trgovina z oblačili. Pismene P midbe poslati na Oglasni oddelek f ^ morskega dnevnika, Ul. Montecchi -34137 Trst, pod šifro "Trgovska pom0 niča".
__________prispevki
V	spomin na sina Uga Miliča daru)®|a
mama, oče, sestra in nona 300.000 m SKD Vigred.	jča
Namesto cvetja na grob Uga j" darujejo Miloš Pirc (Salež) 20.000 Nada Gruden (Šempolaj 10) 1°-ur, Zorka Perčič (Šempolaj 34) 10 00“,oiaj' družini Adamič in Ceccotto (ŠefflP ^ 45) 50.000 lir, Gruden (Šempo^-pO
20.000	lir ter Gruden (Šempolaj 42) z ■ lir za SKD Vigred.	j^a,
V	spomin na sina Uga darujejo oče, sestra in nona 200.000 lir z® ^
M. Čuk.
podjetje v Gorici. Pismene ponuu*' poslati na upravo Primorskega dnevu
menjalnica
Ameriški dolar............ 1373.—
Nemška marka ............. 745.—
Francoski frank........... 217.—
Holandski florint ........ 660.—
Belgijski frank........... 35.—
Funt šterling............. 2330.—
Irski šterling............ 1980.—
Danska krona.............. 191.—
Grška drahma ................. 8,75
Kanadski dolar ........... 1100.—
8. 9. 19«8
	9,5u
Švicarski frank 	 Avstrijski šiling	 Norveška krona 	 Švedska krona	 Portugalski eskudo		883'rf) '"'	105,5° ■ ■''	198.^
Avstralski dolar 		-■ “t*
	
BCIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telef.: Sedež 040'®^3l Agencija Domjo ^.4 Agencija Bojan
filmi na tv zaslonu
kinoatelje
Najlepša NOČ — La noche mas hermosa, Španija 1984.
Režija: Manuel Guiterrez Aragon. Igrajo: Jose Sacris-Vicotia Abril, Bibi Anderson, Fernando Ferrnan Gomez.
Nocoj, 9. septembra, ob 22.10, na RTV Ljubljana.
, Filmska komedija. Televizijski producent sumi, da ga zena vara. Pravzaprav tudi sam ima razmerje z igralko, ki nastopa v njegovem programu. Ker pa hoče odkriti, kakšne Zelje ima njegova žena, prepriča nekega režiserja, naj jo osvaja. Vzporedno s to zgodbo se prepletajo še druge zgod-pe zapeljevanja, ki v užitkarskem ritmu domislic povzročajo nenavaden razplet. Vodilni motiv filma je vsekakor huda, nioreča vročina, v kateri vsi sanjarijo o... najlepši noči. Film Jo poln hrepenenja in sanj, a tudi najrazličnejših burk, ki skrivajo v ozadju zelo človeško komedijo.
JL CORSARO DELLTSOLA VERDE — The Crimson Pira-te — Rdeči gusar, ZDA 1952.
Režija: Robert Siodmak. Igrajo: Burt Lancaster, Nick Gravat, Eva Bartok, Christopher Lee.
Jutri, 10. septembra, ob 20.30, na Rete 4.
. Pustolovski film. Naustrašni kapitan Vallo s svojo hitro Jadrnico in s svojimi pogumnimi gusarji napada bolje oborožene in mogočne španske galeje. Vse Karibsko morje spoštuje njegovo bojno zastavo z lobanjo in križanimi kostmi ter slavi njegove zmage...
Znani obrtnik hollywoodskega filma Robert Siodmak je Posnel zabaven in nadvse spektakularen pustolovski film, Pravi biserček in klasik tega žanra. Prav tako prisrčen in enkraten je igralski nastop Burta Lancastra v vlogi prešernega Rdečega gusarja. Lancaster prav v tej dinamični vlogi rzkazuje vse tiste atletsko-akrobatske veščine, ki si jih je Pridobil v svoji predfilmski, cirkuški dejavnosti.
jPRA' DIAVOLO — The DeviEs Brother — Zlodji brat, ZDA 1933.
Režija: Hal Roach in Charles Rogers. Igrajo: Stan La-Urel, Oliver Hardy, Thelma Todd, Dennis King.
V nedeljo, 11. septembra, ob 14.10, na RAI 1.
Komični film. Magični komični par Laurel-Hardy se je dokaj uveljavil prav s tem psevdozgodovinskim filmom, kjer se debelušasti »pametnjak« in »bebasti« suhljež morata sPopasti z zelo nevarnim razbojnikom. Stan in Ollie tvegata dolo, da ju bodo ustrelili skupaj z Zlodjim bratom, a na koncu se le rešita s svojimi neslutenimi in naravnost prese-dotljivimi triki. K značilnemu ritmu njunih "nemih" prigod dulično pripomore tudi prijetna glasba, povzeta po izvirni uaudenovi opereti, po kateri je nastal film.
F-A MESSA e FINITA — Maše je konec, Italija 1985.
. Režija: Nanni Moretti. Igrajo: Nanni Moretti, Ferruc-dlo De Ceresa, Margarita Lozano, Enrico Maria Modug-
V ponedeljek, 12. septembra, ob 20.30, na RAI 1.
Dramatični film. Samonikli in ironični mladi protagonist 12 prvega Morettijevega filma lo sono un autarchico (1976) N v tem desetletju zrasel. V svoji skrajni kritičnosti do Uveljavljenih mod in do neresnosti italijanskega javnega ^vljenja je prej oblekel racionalno oblačilo (morilskega?)
C1telja matematike v filmu Bianca (1984). Tu pa je Moretti r? P°lj poostril svojo moralno-moralistično ost proti sodob-ju izvotljitvi človeških odnosov in oblekel celo... duhovniš-Kl talar.
ke ^aPlan Don Giulio - pooseblja ga kot ostale svoje juna-sani Nanni Moretti - je nadebuden mlad duhovnik, pri-Rdunik rodu mladinskih kontestatorjev iz leta 1968, ki doži-
vi vsestranski, družbeni in notranji polom. Njegov ožji krog se razbije: sklerotični oče zbeži z mlado ljubimko, sestra splavi in mati si od obupa vzame življenje. Stari prijatelji pa podlegajo raznim nevrozam, depresijam, nevarnim deviacijam, begu iz resničnosti.
Osamljeni in užaloščeni duhovnik je tako na robu mazohističnega ali celo ciničnega sprejetja takšne stvarnosti ter podvomi v svoj poklic in vero...
VOGLIO DANZAR CON TE’ — Shali We Dance — Hočete plesati, ZDA 1937.
REŽIJA: Mark Sandrich. Igrajo: Ginger Rogers, Fred Astaire, Erič Blore, Ann Shoemaker.
V	torek, 13. septembra, ob 14.15, na RAI 1.
Glasbeno-plesni film. Znani ruski plesalec in ameriška plesalka, ki sta zgolj delovna kolega, postaneta predmet obrekovanja, češ da sta poročena. Z značilno iznajdljivostjo in neobremenjenostjo umetniških ljudi, odločita, da se bosta zares poročila, tako da se bosta lahko potem uradno tudi razporočila... Toda v tem spoznata, da sta oba resnično zaljubljena.
To je gotovo eden najlepših filmov plesnega para Ro-gers-Astaire, morda tudi zaradi briljantnih Gershwinovih motivov, ki sestavljajo glasbeno kuliso.
L’UOMO CHE UCCISE LIBERTV VALANCE — The Man Who Shot Liberty Valance — Človek, ki je ubil Libertyja Valancea, ZDA 1962.
Režija: John Ford. Igrajo: John Wayne, James Ste-wart, Vera Miles, Lee Marvin.
V	sredo, 14. septembra, ob 0.10 na Italia 1.
Vestern. Že 67-letni John Ford je leta 1962 z značilnim epskim in romantičnim slogom posnel eno svojih poslednjih zgodb o nekdanjem Zahodu. Znani senator Stoddard (James Stewart) se vrne z Vzhoda v vas, kjer je pred mnogimi leti začel svojo kariero kot mladi in neizkušeni odvetnik. Sem pride na pogreb neznanega kavboja, sicer njegovega starega prijatelja (John Wayne), ki mu je rešil življenje in pomagal ubiti nasilnega roparja Libertyja Valancea. Priletni senator pred novinarji obuja zgodbo nekdanjih dni. V Fordovi sugestivni in občuteni vizualizaciji te pripovedi prideta do pravega izraza velika ljubezen, pa tudi domotožje starega "očaka vesterna" do časa in ljudi prerije, ki jih ni več.
OLVMPIA, Nemčija 1936 - 1938.
Režija: Leni Rieienstahl (1. del).
V	četrtek, 15. septembra, ob 23.45, na Rete 4.
Dokumentarni film. Nemška režiserka Leni Riefenstahl (r. 1902) je dobila od nacističnega režima neomejna finančna sredstva in tehniko za realizacijo tega obsežnega dokumentarca o berlinskih olimpijskih igrah iz leta 1936. Riefen-stahlova je tako s pomočjo številnih snemalcev posnela več stotisoč metrov filmskega traku o najrazličnejših manifestacijah, tekmah in dogajanjih na OI v Berlinu. Zatem je v 18 mesecih zmontirala vse gradivo v dvodelni dokumentarni film 01ympia, ki se deli na Fest der Volker (na sporedu v četrtek) in na Fest del Schonheit (na sporedu vedno na Rete 4, v petek, 16. t. m., ob 23.30). Njen dokumentarec je nedvomno propagandistično uglašen v rasistično opevanje arijske rase in drugih nacističnih vrednot, na drugi strani pa je vsekakor uspel in spektakularen vzorec športnega dokumentarca z zelo dodelano tehniko snemanja: ralenti, teleobjektivi, plastična črno-bela fotografija, posebni učinki itd.
Pripravlja: Boris Devetak
Nove plošče
ED0ARD0 BENNAT0 - IL GI0C0 C0NTINUA
j*
Igra se nadaljuje, tako pravi Ben-nato v svoji zadnji mini plošči, in zdi se, da se igra v glavnem res zelo dobro nadaljuje. Po lanskoletni nadvse blesteči sezoni, ko je izšel album OK Italia, ki mu je sledila še uspešnejša turneja, je Bennato verjetno zaslutil, da je zanj zopet napočil magični trenutek. Priložnost je takoj izkoristil za izdajo nove plošče in za zopetno turnejo, ki ga bo peljala mimo Italije v Švico in v Avstrijo.
Omenil sem, da je to mini plošča. Z razliko od ostalih Bennatovih vsebuje namreč samo pet sicer nekoliko daljših pesmi, prodajajo pa jo zato po znižani ceni. Diskografska hiša Virgin, ki je nedavno postala uradni Bennato v zastopnik, je z neapeljskim kantavtorjem dosegla višek prodaje v Italiji.
Tudi tokrat je Bennato usmeril vse svoje moči v tradicionalni rock, s kompliciranimi besedili in zelo razgibanimi ritmi, pri katerih je zaznavna prisotnost znanega italijanskega bobnarja Tonyja Esposita. Ekipa, ki sodeluje z Bennatom v studiu in na koncertih, je vedno ista: pri bobnih Mauro Spina, bas igra Roberto Melone, za klaviatura-
mi sedi Stefano Melone, za kitare in za vse aranžmaje pa skrbi Lucia-no Ninzatti, ki je obenem tudi glavni producent. Plošča je bila posneta v Heaven Studios v Riminiju.
Od petih zanimivih songov je Bennato podpisal le tri, ostala dva -in sicer II gioco continua in Napule Napule - sta last Američanov Joea Southa in Rickeya Hogendorpa.
Pesmi so naslednje: II gioco continua, Una ragazza, 5 secoli la, Napule Napule, Chissa chissa, II gioco continua (Ancora).
K---------------------------------
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:............................................................
Naslov:.................................•...'..............................
Glasujem za:.............................................J................
Moj predlog:...............................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst: bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
J0.30 Mednarodni sejem v Bariju U.55 Vreme in dnevnik • 4.05 Variete: Portomatto (vodi Maria .. Teresa Ruta) jJ-30 Dnevnik i/^ Dnevnik - tri minute...
H.00 Portomatto (2. del)
Film: La donna del bandito (krim., ZDA 1949, r. Nicholas Ray, i. Farley Granger, Cathy .» ODonnell)
b.oo Variete: Tanti varieta di ricordi i»r!^ Dokumentarec: Pianeta acgua a-00 Risanka: L ispettore Gadget - La 1B galleria darte
Filmska šola: Di paesi di citta bn o Almanah, vreme in dnevnik u-30 45. Mednarodni filmski festival: zaključek in slavnostna podeli-21 tev nagrad
G30 Glasba: Prince (neposredni pre-__ nos koncerta v Minneapolisu) 22-00 Dnevnik
4-00 Dnevnik - zadnje vesti in vre-menske razmere
,p90 Kolesarstvo: dirka po Siciliji ' 'azza Armerina-Enna)
12.00	Nadaljevanka: Cuore (5. del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.30	Dnevnik
14.40	Variete: II piacere delFestate (ured. Bruno Modugno)
15.50	Avtomobilizem Fl: VN Italije, poskusne vožnje (neposredni prenos iz Monze)
16.50	Film: II prezzo della gloria (dram., It. 1955, r. Antonio Musu, i. G. Ferzetti, Pierre Cressoy)
18.20	Dnevnik - športne vesti
18.30	Nan.: II commissario Kbster
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Sacro e profano (vojni, ZDA 1959, r. John Sturges, i. Frank Sinatra, Gina Lollobrigi-da)
22.30	Dnevnik
22.45	Variete: Aperto per ferie (vodita Michele Mirabella in Tony Gar-rani)
23.40	Dnevnik - zadnje vesti
23.50	Film: Tutte le sere alle 9 (dram., VB 1967, r. Jack Clayton, i. Dirk Bogarde, John Gugolka)
12.00	Aktualno: Magazine 3
14.00	Deželne vesti
14.10	Glasbena oddaja: Simfonija št. 9 v d-molu Antona Brucknerja (dir. Herbert Von Karaj an, orkester Dunajske filharmonije)
15.20	Hokej: ZDA-Italija, SP (prenos iz La Corune)
15.50	Film: II ladro della Gioconda (kom., Fr. 1966, r. Michel Deville, i. George Chakiris, Marina Vla-dy, Margaret Lee)
17.45	Nadaljevanka: II cappello del prete (3. del)
18.45	Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dokum.: 20 let prej - Drobci
20.00	Inf. odd.: Otroški laboratorij
20.30	Nanizanka: Professione pericolo
21.20	Dnevnik - nocoj
21.30	Aktualna oddaja: Lo spettacolo in confidenza
22.10	Aktualno: Specialmente sul Tre 0.10 Dnevnik - zadnje vesti, ob koncu konjske dirke (iz Padove)
9.50	Video strani
10.00	Mozaik. Tednik, Mednarodna obzorja, Po sledeh napredka (ponovitev)
12.20	Nadaljevanka: Tretja žena (pon.)
13.40	Video strani
16.45	Mozaik (pon.)
17.45	Spored za otroke in mlade: Oliver Twist (8. del)
18.15	Dokumentarna serija: Dediščina Evrope
18.45	Risanka
19.00	Vreme, Obzornik, TV Okno in Zrno
19.30	Dnevnik in vreme
19.59 Zrcalo tedna
20.20	Nanizanka: Cagney & Lacey (ZDA, i. Sharon Gless, Tyne Doly, prevod in priredba Helene Valentinčič, 12. del)
21.15	Dokumentarna oddaja: Štirje
21.55 Dnevnik
22.10	Film: Najlepša noč (dram., Šp. 1984, r. Manuel Gutierrez Aragon, Megino, i. Jose Sacristian, Victoria Abril, Bibi Andersen)
23.30	Video strani
13.30	TVD Novice
13.40	Tenis: turnir Flushing Meadows (posnetki iz New Yorka)
17.00	Kronika in reportaže: Šport spektakel
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednji prispevki: BENETKE — Župani Jadrana o onesnaženju morja
TRST — Vrh jadranskih dežel o al-
gah x
TRST — Še ni dogovora o sestavi tržaškega občinskega odbora KRMIN — Vino prijateljstva GORICA — Svetovno prvenstvo v letalskem modelizmu TRST — Predstavili so novo sezono košarkarske ekipe Jadran
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka: I ragazzi del sabato sera
20.30	Tenis: turnir Flushing Meadows (posnetki iz New Yorka), vmes (22.00) TVD Vsedanes
G
____CANALE 5
8.30	Nanizanke: La časa nella prateria, 9.30 Sto-1 n rie di vita, 9.55 Aliče ■30 Film:Noicidifendere-mo (krim., ZDA 1981, r. Lou Antonio, i. Kevin i n 0 Mahon, Joe Norton)
1 -30 Nanizanka: Hotel
NafL; Sentieri
1 s'rfk Nan.: Dottor Kildare i3 00 Film: Hai visto mia moglie? (krim., ZDA 1976, r. Glenn Jordan, 17 i c I' 3ack Klugman)
-tj Kviza: Doppio slalom, 1 o 1 _ 17-45 Cest la vie
Nanizanki: I cingue del guinto piano, 18.45 lqzs “oveBoat •’5 Kviz: Tra moglie e ma-20 'in rd°
u Film: Sono un fenomene It-
bucci, .. .
22-40
Kviz: Passiamo la not-2a nr te insieme
3 Aktualno: Cineaman-
23 an n° (v°di M. Čostanzo) 23 sn Rubrika: Premiere
Film: I giovani leoni (dram., ZDA 1958, r. tdward Dmytryk, i. Marlon Brando)
-OcL RETEOUATTRO
9j s	II santo
Film: A tavola in cingue (dram., ZDA 1983,
r. Robert Lieberman, i. Jon Voight)
11.00	Nanizanke: Giorno per giorno, 11.30 Lucy show, 12.00 Vicini troppo vicini, 12.30 In časa Lawrence, 13.30 Detective per amore, 14.30 Bonanza, 15.30 La grande vallata, 16.30 Mary Benjamin, 17.30 Mary Tyler Moore,
18.00	Dalle 9 alle 5 ora-rio continuato, 18.30 Lou Grant, 19.30 Gli intoccabili
20.30 Film: L arciere di fuo-co (pust., ZDA 1950, r. Jacgues Turner, i. B. Lancaster, V. Mayo)
22.15 Nanizanka: Alfred Hitchcock presenta
22.45 Dokumentarec: Vojna v Vietnamu
23.20 Film: II processo di Verona (dram., It. 1962, r. Carlo Lizzani, i. Silvana Mangano)
1.40 Nanizanka: Vegas
4*§) ITALIA 1
8.30 Nan.: Rin Tin Tin, 8.55 Flipper, 9.25 La terra dei giganti, 10.15 Chopper Sguad, 11.05 Ralph Supermaxieroe,
12.00	Movin’ On
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Ce-
ra una volta Pollon, Snorky
14.00	Glasbena oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Aliče, Lulii, Lala-bel, II tulipano riero
18.00	Nanizanki: L'uomo da 6 milioni di dollari,
19.00	Chips
20.00	Risanka: Una per tutte, tutte per una
20.30	Film: Dalla Cina con furore (pust., Hong Kong 1973, r. Lo Wei, i. Bruce Lee, Nora Miao)
22.30	Dok.: Jonathan
23.30	Šport: tenis, turnir Flushing Meadows
0.30 Rubrika: Premiere 0.40 Nanizanke: Ai confini della realta, 1.10 Taxi,
1.40	Giudice di notte
TELEPAPOVA
12.30	Nadaljevanka: I Ryan
13.30	Risanke
14.15	Nad.: Una vita da vive-re, 15.10 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes
17.30	Dokumentarec
18.00	Risanke
20.00	Nanizanka: Sguadra speciale anticrimine
20.30	Film:	Zappatore
(dram., It. 1981, r. Al-
fonso Brescia, i. Mario Merola, R. Bianchi)
22.35	Kviz: Colpo grosso
23.35	Film: Napoli č tutta una canzone (glas., It. 1959, r. Ignazio Ferro-netti, i. Dina De Santis)
1.10 Nanizanka: Switch
j ^ TELEFRIUH
13.00	Nanizanki:	Angie,
13.30 Leonela
14.30	Nadaljevanka: Cuori nella tempesta
15.30	Risanke
16.30	Glas. odd.: Musič box
17.15	Nad.: Caravaggio
18.15	Nad.: Giallo sera
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: Si e giovani solo due volte
20.30	Rubrika: L ora di časa nostra
21.30	Inf. tednik: Tigi 7
22.00	Dokumentarec: Vsakdanja sinjina
22.30	Dnevnik
23.00	Nanizanka: La vita co-mincia a 40 anni
23.30	Dražba
24.00	Rubrika: II salotto di Franca
24.30	Inf. oddaja: News
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Slovenci v Italiji; 9.10 Glasbeni listi; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert Simf. ork. RTV-Lj (Srebotnjak, Stravinski, Mahler; dir. A. Nanut);
11.30	Poldnevniški program: (12.00) Filmi; ; 13.20 Zborovska glasba: tekmovanje Seghizzi; 13.40 Glasbeni listi;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Popoldanski zbornik: Računalniki, (16.00) Odhajanja; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbeni listi.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
8.05	Radijska šola; 8.35 Mladina poje;
9.05	Glasba; 9.35 Za tujce; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Izbrali smo,- 12.10 Pod marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije; 13.30 Melodije;
14.05	Jeziki jugoslovanskih narodov;
14.50	Človek in zdravje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Ansambel Alpski kvintet;
18.15	Gremo v kino; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 Mladi mostovi; 20.30 Slovencem po svetu; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 O morju in pomorščakih.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Spominski datumi;
6.10	Vreme in promet; 6.30 Jutranjik;
6.45	Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Poročila in tisk; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Mladi val RK; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Dinar na dinar; 17.40 Aktualno; 18.00 Dance parade; 18.35 Popevke po telefonu; 19.00 Zaključek sporeda.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba in vreme,- 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Poletni program; 7.45 Razglednica; 8.00 Otroški spored; 8.20 Popevka tedna;
8.40	Glasba; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Fe-eling; 9.45 Ansambel Casadei; 10.00 Pregled dnevnega tiska; 10.10 Razglednica iz Umaga; 10.40 Vstop prost;
11.00	Superpass; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Pika na i; 14.00 S polno paro; 14.40 Popoldne; 15.00 Kultura in umetnost; 15.55 Popevka; 16.00 Glasba;
16.50	Pismo iz; 17.00 Bubbling; 17.33 Blitz mušic; 18.00 Musič business;
18.30	Opereta.
RADIO OPČINE
T0.00 Za vsakogar nekaj; 12.00 Glasbeni mozaik; 19.00 V svetu fantazije;
20.15	Mix Time; 21.00 Poletni nočni val, nato Nočna glasba.
Danes svečan začetek gradnje carinske cone
V osemmesečnem obračunu Primexa za polovico večja blagovna menjava
Kakor že vsako leto, je tudi letos ob novogoriškem občinskem prazniku uvozgo-izvozno podjetje Primex podalo novinarjem pregled dosedanjega poslovanja. Voditelji te najvažnejše novogoriške gospodarske ustanove Lovec, Velikonja, Bašin, Berlot, Tinta in Furlan so podali spodbudne podatke letošnjega poslovanja ter razvojne programe.
Primex, jugoslovanska tvrdka z najširšo zunanjetrgovinsko registracijo, je v prvih osmih mesecih letos ustvarila 210 miliard lir blagovne menjave (110 milijard izvoza, 100 uvoza), kar je za 46% več kot v istem lanskem obdobju. S tem se je za 10% povišalo tudi število uslužbencev, ki jih je sedaj 411.
Direktor Primexa Aleksander Lovec je poudaril tudi pomembnost povečanja kooperacijskih planov za dolgoročno proizvodnjo. Dobršen del teh bodo uresničili prav s firmami v zamejstvu, v katerih je Primex tudi sovlagatelj (Hobles in Europaper). Precej zanimanja pa je tudi za sodelovanje s firmami iz Italije, kar je tudi razumljivo, saj je v teh letih Primex vzposta-
vilposlovne stike z več kot 600 italijanskimi partnerji.
Precej zanimanja in upanja je tudi za novo carinsko cono v Vrtojbi, pri kateri sta Primex Projekt graditelj, Primex pa ustanovitelj. Danes zjutraj ob 10. uri bo v Vrtojbi na obmejnem pasu proslava za začetek gradnje, ki bo stekla že v prihodnjih dneh.
Tudi zastopniška dejavnost beleži dobre obračune. Trenutno ima Primex sklenjenih nad 50 pogodb zastopanja tujih proizvodov na jugoslovanskem tržišču tako po sistemu konsignacijske prodaje kakor s prodajo v brezcarinskih prodajalnah. Duty Free so v primerjavi z lanskim obdobjem dosegli 30% več prometa, tako da bodo že novembra presegli vsoto dveh milijard lir prodanega blaga. V prihodnjih mesecih mislijo odpreti še nekaj takih prodajaln tako v Brdih kakor drugje.
Za razvejano dejavnost, kakršno ima Primex so seveda potrebne velike investicije. Prav pred kratkim so dokončali preureditev starih prostorov v Rožni dolini, kamor bodo namestili
nove računalnike za informativno-ra-čunalniški center, center za prezenta-cijo računalniških programov (tu bodo pripravljali predvsem software-pro-grame za zunanjetrgovinsko dejavnost) ter nekaj uradov.
Že nekaj dni deluje v Sarajevu novo predstavništvo Primexa, ki bo služilo za izpostavljanje novih komercialnih stikov, uvozno-izvozno dejavnost ter konsignacijsko prodajo. Večje predstavništvo pa naj bi oktobra meseca odprli tudi v Zagrebu, in sicer v okviru tamkajšnje carinske cone. Prizadevajo pa si tudi, da bi že pred koncem leta ustanovili firmo za komercializacijo in prodajo jugoslovanskega blaga v Bologni ter podjetje za špedicijsko in transportno dejavnost skupaj z italijanskim partnerjem v Gorici.
1. oktobra pa bodo otvorili podjetje za posredovanje tržnih in proizvodnih podatkov Company Line Jugoslavija. Preko tega podjetja se bodo lahko tudi jugoslovanska podjetja vključila v mednarodno omrežje tržnih ponudb in povpraševanj.
Aleš Waltritsch
Nocoj koncert skupine Pohorje Express
Country glasba v Štandrežu
zastopal Jugoslavijo. V letošnji sezoni pa so nastopali na Češkem, kjer je b" največji evropski country festival, na katerem so bile prisotne tudi nekatere priznane ameriške skupine. Med drU' gim naj povemo, da izvaja Pohorje Express tudi lastne skladbe s slovenskimi besedili.
Zanimiv glasbeni večer, ki bo prav gotovo pritegnil v Štandrež veliko število ljubiteljev country glasbe, se bo pričel ob 20.30. V primeru slabega vremena bo koncert v Kulturnem domu v Gorici.
V okviru Jesenskega praznika, ki ga prireja štandreško kulturno društvo Oton Župančič, se bo nocoj na dvorišču Doma Andrej Budal prvič predstavila goriškemu občinstvu priznana slovenska country skupina Pohorje Express iz Maribora. Štandreški kulturni delavci so že lani poskrbeli za izredno kakovosten glasbeni večer, ko je nastopila najslavnejša jugoslovanska country skupina Plava trava zaborava, ki je imela več podobnih nastopov na raznih poletnih prireditvah v zamejstvu. Tokrat pa bomo lahko prvič prisostvovali koncertu mlade skupine, ki se je v razmeroma kratkem času povzpela do samega vrha jugoslovanske country glasbe.
Ansambel Pohorje Express neprekinjeno deluje že pet let, med tem časom pa se je sestava skupine že večkrat spremenila, tako da šteje sedaj sedem članov. Kljub vsem tem spremembam, nudi skupina res zelo širok izbor country glasbe — bluegrass, co-untry rock, western, Southern itd. — saj nekateri člani mojstrsko obvladajo več inštrumentov. Slovenski country band se je udeležil tudi raznih manifestacij po Evropi, med katerimi bi ob raznih gostovanjih v Italiji, Avstriji in Nemčiji omenili prisotnost na evropskem festivalu country glasbe lani na Nizozemskem, kjer je Pohorje Express
Goriški bataljon karabinjerjev bodo premestili v Kalabrijo
Dokaj nepričakovano je prišla včeraj iz Rima vest, da bodo iz Gorice preselili v Kalabrijo cel bataljon karabinjerjev, ki je nastanjen v vojašnici v Tržaški ulici. Kot poročajo tiskovne agencije je odločitev sprejel obrambni minister Valerio Zanone v okviru pobud za boj proti organiziranemu kriminalu na italijanskem jugu. Zdi se, da so v ta namen pri vsedržavnem poveljstvu karabinjerjev izdelali podrobnejšo študijo, ki zadeva trajno prisotnost vojaških enot v Kalabriji, kjer naj bi torej odslej tudi s pomočjo vojske skušali preprečevati nemoteno nadaljevanje delovanja "ndranghete".
Na osnovi te študije je obrambni minister odredil preselitev nekaterih vojaških enot v Kalabrijo, med temi tudi goriškega karabinjerskega bataljona, ki se bo preselil v Vibo Valentin. Preselitev bodo izvedli, brž ko bodo v tem kraju uredili vse potrebne infrastrukture za nastanitev in vežba-nje novih enot. Iz skopih agencijskih vesti ni jasno razvidno, če gre za dokončno ali začasno premestitev. Iz namiga na potrebo po trajni prisotnosti vojaških enot v Kalabriji pa je mogoče domnevati, da bo premestitev trajna.
13. bataljon »Friuli - Venezia Giu-lia«, kot se uradno imenuje goriški karabinjerski bataljon, šteje skupno okrog 700 mož. Sestavljajo ga štiri stotnije, od teh dve mehanizirani, ena oklopna in ena topovska. Bataljon so ustanovili po drugi svetovni vojni. Prav letos poteka 40-letnica njegove prisotnosti v Gorici. V teh letih so njegove enote neštetokrat uporabili vsepovsod po državi, ko je bilo treba zagotavljati javni red ob pouličnih demonstracijah, ob nogometnih tekmah in drugih manifestacijah, ob nekaterih pomembnejših procesih. Izkušenost in sposobnost naglega premikanja, pa
tudi opremljenost s sodobnimi tanki Leopard sta najbrž pripomogli k njegovi izbiri za poseg v Kalabriji.
V mestu so vest včeraj sprejeli z dokajšnjim presenečenjem, saj - kot je slišati - niti na županstvu, niti na Prefekturi niso o namenih obrambnega ministrstva vedeli ničesar.
Ostro stališče socialistov o (ne)delovanju Občine
Goriški socialisti se hudujejo in trdijo, da občinski odbor ne dela. V tiskovnem poročilu, ki ga je izdal mestni odbor PSI, je rečeno, da je delovanje občinskega odbora v Gorici v precejšnji zakasnitvi. Se zlasti so v zamudi programska izvajanja za univerzo, za avtoport pri Štandrežu, za ureditev cestnega omrežja, itd.
Jutri v Doberdobu slovesnost ob pobratenju krvodajalcev
Društvo krvodajalcev iz Doberdoba bo jutri dopoldne imelo v gosteh krvodajalce iz Kamnika in Kranja, s katerimi bodo podpisali listino o pobratenju. Podobno srečanje so že imeli v Kamniku in Kranju 4. junija, ko so po večletnem sodelovanju sklenili pobratenje, jutri pa bo v Doberdobu prišlo do povratnega obiska potrditve pobratenja. Jutrišnja slovesnost bo tako tudi formalno zapečatila plodne prijateljske stike med doberdobsko krvodajalsko sekcijo in krvodajalci, ki v Sloveniji delujejo v okviru Rdečega križa. Teh stikov je bilo v zadnjih letih vse več in so se postopoma razširili od krvodajalskih organizacij v obmejnem prostoru še da druga združenja po Sloveniji ter Hrvaški.
Današnje srečanje se bo s prihodom gostov predvidoma začelo ob 9.30. kake pol ure kasneje je v župnijski dvorani v Doberdobu predviden začetek slovesnosti ob potrditvi pobratenja, na kateri bodo na kratko spregovorili predsedniki treh krvodajalskih združenj. Poskrbeli so tudi za kulturni spored z nastopi pevskih zborov Jezero in Hrast ter mladinska godba na
pihala. Po skupnem kosilu je popoldne predviden izlet v Miramar in Re-dipuglio.
Posvet o Slataperju v Attemsovi palači
Danes se je pričel v Trstu posvet o Scipiu Slataperju na temo Vznemirjenost pesnikov moderne. Posvet, ki ga prireja Inštitut za moderno filologijo na Tržaški univerzi, se bo jutri nadaljeval v Gorici, v prostorih Attemsove palače na Komu s pričetkom ob 10.30.
Najprej bo na vrsti Giorgio Luti iz Firenc, ki bo spregovoril o Slataperju in florentinski kulturi, sledil mu bo Johannes Hosle iz Regensburga, ki bo obravnaval Slataperjeva pisma. Giorgio Cusatelli iz Pavie bo vzel v pretres germanistično Slataperjevo žilico, saj bo govoril o prevodu Hebbelove Judite. Posvet bo zaključila tržačanka Anna Vecchiuti, ki bo analizirala Spa-taperjevo lektorsko delo. Posvetu bo predsedoval Grenobelčan Gilbert Bo-setti.
Iskra
Iskra Avtoelektrika n. sol. o.
Nova Gorica
TOZD Mali zaganjalniki Nova Gorica
TOZD Generatorji in elektronika Nova Gorica
TOZD Vžigalne tuljave in druga oprema Bovec
TOZD Avtoelektrični vžigalni sistemi Tolmin
TOZD Veliki zaganjalniki Nova Gorica
TOZD Žarnice Ljubljana
TOZD Delovna sredstva
TOZD Odlitki Komen
TOZD Komerciala
TOZD Inštitut
Delovna skupnost skupnih služb
Čestitke delovnim ljudem ob prazniku občine Nova Gorica
Iz tiskovnega poročila PSI izhaja tudi, da nekateri odborniki ne prihajajo na seje. Zaradi tega tudi prihaja do zamud. Zgodilo se je baje, da niso bile odborove seje sklepčne, prav zato, ker so si odborniki vzeli nedovoljen dopust.
Brez dvoma bo ta izjava mestnega odbora socialistične stranke izzvala proteste v drugih strankah, ki sestavljajo koalicijo. Smo že pred ponovnim odprtjem krize na goriški Občini, ki je bila le začasno utišana pred volitvami, ko se je socialistična svetovalska skupina ojačila s pristopom dveh socialdemokratskih svetovalcev, ni pa dobila novega mesta v občinskem odboru? Kaj bodo odgovorile druge stranke na očitek, da njihovi odborniki ne sodelujejo v delu odbora?
Brez dvoma bo ta izjava PSI odjeknila na nocojšnji seji občinskega sveta, prvi po poletnih počitnicah. Še zlasti, ker bo na sporedu razprava o interpelaciji v zvezi s spori znotraj koalicije, ki jo je pred časom napisal zastopnik zelenih v goriš-kem občinskem svetu.
Prometna nesreča v mestnem središču
V noči na četrtek je prišlo na križišču med ulicami Roma, De Gasperi in Crispi do lažje prometne nesreče. Med seboj sta namreč trčila motorno kolo, ki ga je vozil 15-letni Enrico Marega iz Gorice in avtomobil, ki ga je upravljal 27-letni Mario Drufovka. V nesreči se je poškodoval le voznik motornega kolesa, ki je dobil močnejši udarec v kolk in nekaj odrgnin po telesu. Ozdravel bo v šestih dneh.
■ Goriška občina obvešča, da je treba, po deželnem zakonu iz 20. 5. t. 1. glede ukrepov za socialno zaščito in družbeno vključevanje prizadetih oseb, vložiti prošnjo za finansiranje načrtov in pobud za leto 1989 do 30. septembra letos. Za informacije se za-interesiarani lahko obrnejo na urad za socialno oskrbo pri goriški občinski upravi, tel. 383383.
KD OTON ŽUPANČIČ
JESENSKI PRAZNIK v Štandrežu
DANES, 9. septembra 20.30 koncert znane country skupine POHORJE EXPRES iz Maribora
JUTRI, 10. septembra 20.00 ples z ansamblom NOVI LAPOSI iz Nove Gorice 20.30 briškola - z bogatimi nagradami
V NEDELJO, 11. septembra 20.00 ples z ansamblom NOVI LAPOSI
izleti
SPD Gorica vabi v nedeljo, 11. t. m. n® Dan planincev na Jančah. Odhod ob 7.30 s Travnika, prevoz z lastnimi sredstvi (avtobusnega prevoza torej ne bo).
18. septembra priredi društvo izlet na Coglians. Prevoz z lastnimi sredstvi.
razna obvestila
Kmečka zveza obvešča, da 10. septeni' bra 1988 zapade rok za vplačilo 2. obroka kmečkih zavarovalnih prispevkov (IVS).
Glasbena matica sporoča, da je vpisovanje v šolo do 14. 9. 1988 (od ponedeljka do petka) na sedežu v Ul. Croce 3, od 10-do 12. ure ter od 14. do 16. ure. Vpisovanja v podružnicah: Števerjan - danes, 9. t. m., od 16. do 18. ure na sedežu društva Briški grič na Bukovju; Doberdob - v ponedeljek, 12. t. m., od 16. do 18. ure na sedežu kulturnega društva Jezero.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Gualcosa di travol-gente«.
VERDI 18.00-22.00 »Chi protegge il testi-mone«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Fanciulle scostu-mate e insaziabili«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Krmin
LETNI KINO 20.30 »Lilly e il vagabon-do«. Walt Disney.
Nova Gorica
SOČA 18.30-20.30 »Angelsko srce«. DESKLE 19.30 »Izvenzakonska potovanja«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Tavasani - Korzo Italia 10 - tel. 84576 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU San Nicolo - Ul. I. Maggio 94 - t®1, 790338.
pogrebi
Danes ob 8. uri Cecilia Dorni vd. Se-gualino iz splošne bolnišnice in na glav' no pokopališče.
Ob prazniku vsem delovnim ljudem in občanom občine Nova Gorica čestitamo in želimo novih uspehov.
<E PROJEKT
delovna organizacija za projektiranje, prostorsko planiranje, vodenje, svetovanje, nadziranje, informatiko, marketing, izmero in kartiranje ze' mljišča ter ekonomske, organizacijske in tehnološke storitve.
Predsednik Skupščine občine Albert Berčič ob občinskem prazniku
Nova Gorica 40 let po izgradnji mesta
Danes, 9. septembra, je praznik °bčine Nova Gorica. Spominja na zgodovinske dogodke iz leta 1943, i se je samo en dan po kapitulaciji Italije začela množična in vseljudska vstaja primorskega ljudstva pro-u okupatorjem ter za narodno in so-oialno osvoboditev. Tedanjih dogodkov se bodo v občini spominjali Ves mesec september. Slavnostna seja Skupščine občine bo jutri, 10. t.
ob 17. uri v dvorani Kulturnega oorna v Novi Gorici. Na njej bodo Počastili tudi 15-letnico pobratenja Novogoriške občine in občine San Vendemiano. Prav tako jutri ob 20. Nri bo na ploščadi pred Kulturnim Oornom imel slavnostni govor pred-^odnik _ Izvršnega sveta Slovenije bmšan Šinigoj. Obravnaval bo vlogo Nove Gorice ob 40-letnici začetka graditve tega mesta.
Ob občinskem prazniku je predsednik Skupščine občine Albert bevčič, odgovoril na nekaj vprašanj za bralce Primorskega dnevnika.
Kakšno je družbenogospodarsko ^fanje v občini Nova Gorica? Zlas-jr nas zanima preobrazba gospodarskih dejavnosti, s katero bi spodbujali ustanavljanje manjših Podjetij in sploh tako imenovanega drobnega gospodarstva. Pogla-Jdtna merila pri tem naj bodo dohodek, zaposlovanje in blaginja °bčanov.
Družbenoekonomsko stanje v no-v°goriški občini je zadovoljivo. Fi-Zični obseg letošnje industrijske Proizvodnje je za 1,2% boljši od povprečne rasti, dosežene v Sloveniji.
7 odstotkov je povečan tudi iz-v°z. V drugem polletju tega leta bi Se morala proizvodnja, tako ocenju-|e]° v podjetjih, še nadalje povečati er globalno doseči in preseči rezultat iz leta 1987. Resolucijski cilj, po-4eNnje industrijske proizvodnje za t, °dsotke, pa bo težko dosežen. s ®etijska proizvodnja bo zaradi Use v drugem polletju nižja od na-mvane in predvidene. Razumljivo, rezultati se merijo tudi in predvsem s finančnimi pokazatelji. Tudi ti so Primerni, če upoštevamo težave z mflacijo in druge probleme, ki so v Zvezi z gospodarsko krizo. Zaradi Neugodne gospodarske strukture ubčine in komparativne prednosti *e~te na področju trgovine, turizma, “robnega gospodarstva in kmetij-sfva, se je lani oblikovala nova raz-Vojna strategija, ki smo jo imenovali Program OPTIMA. Ta program je ^merjen v ustanavljanje novih, jhanjših gospodarskih subjektov. Le-ms sta v okviru drobnega gospodar-sfva, ki pomeni začetek uresničeva-bJa Optime, začeli z delom dve de-mvni organizaciji, dve obrtni zadruga in ena pogodbena organizacija združenega dela. Do konca letošnje-leta je predvidena ustanovitev še Petih manjših podjetij, to je delov-nih organizacij.
Osrednji dogodek, ki bo dal obeležje proslavljanju občinskega praznika, je 40-letnica začetka graditve in razvoja Nove Gorice. Kakšna je sedanja vloga tega mesta v goriškem zemljepisnem okolju, pa morda v merilu Slovenije in Jugoslavije? In kako presojate obmejne možnosti in funkcijo Nove Gorice, tudi v stikih, sodelovanju in povezavah z Gorico v Italiji?
Nova Gorica je središče občine in severnoprimorske regije. Težko je govoriti o kakšni posebni vlogi našega mesta v Sloveniji in Jugoslaviji. Posebno vlogo pa ima, ker je zrasla v specifičnih pogojih, kot stičišče vezi med različnimi jeziki in kulturami, med različnima družbenima sistemoma, med dvema različnima narodoma, ki čutita le eno in edinstveno željo po boljši in mirni prihodnosti. Sodelovanje Nova Go-rica-Gorica je obojestranska nujnost, in je vedno bolj živa in plodna in se odraža v stalnih stikih obeh občinskih uprav pri reševanju konkretnih problemov in organiziranju različnih prireditev v korist prebivalstva z obeh strani državne meje.
Ob izvolitvi na funkcijo predsednika Skupščine ste poudarili, da si boste skupaj z vsemi organi Skupščine intenzivno prizadevali za razvoj sodelovanja s sosednjimi območji v Italiji, posebej za gospodarsko sodelovanje. Opozarjamo, da se bo prav v teh dneh sicer začela gradnja prvih objektov carinske cone na Mednarodnem mejnem prehodu v Vrtojbi, ki bo lahko učinkovito pospeševala gospodarsko sodelovanje na tem območju jugoslovansko-italijanske meje. Toda še zmeraj vlada zastoj na drugih področjih, denimo pri gradnji cestnih povezav z Italijo, pa pri razvijanju skupnega sistema za obrambo pred točo na obmejnih območjih obeh držav. Zakaj ti zastoji in do kdaj bodo trajali?
Gospodarsko sodelovanje našega območja z zamejstvom in tudi širše, je naša stalna skrb in tako bo tudi v prihodnje. Prepričan sem, da je to najboljša podlaga za dolgoročnejše in čedalje uspešnejše vsestransko sodelovanje tudi na drugih področjih. V tem sodelovanju konkretnejših uspehov ne bo, dokler ne bo spremenjena jugoslovanska zakono-
zavarovalna skupnost triglav
OBMOČNA SKUPNOST NOVA GORICA
zavaruje
triglav
s predstavništvi v
AJDOVŠČINI
IDRIJI
TOLMINU
Čestita svojim zavarovancem in občanom ob občinskem prazniku
Kolektiv
solkanske industrije apna
IZ NOVE GORICE
Želimo vsem občanom mnogo delovnih uspehov ob njihovem prazniku
Vsem delovnim ljudem in
občanom
Čestitajo ob občinskem prazniku
skupščina občine
in družbenopolitične organizacije občine
NOVA GORICA
daja. Ta bo morala zagotoviti tudi prenos (repatriacijo) kapitala in zagotoviti upravljanje skupnih podjetij. Z gradnjo avtocestnih povezav z Italijo bomo začeli letos. Ne gre za optimizem, marveč za konkretne akcije, ki so že v teku. S skupnim sistemom obrambe pred točo se zamuja, vendar zadeva ne miruje. Dela se intenzivno na obeh obmejnih območjih.
Kaj je Občinska skupščina napravila, skupaj z drugimi organi, da bi obogatili trgovsko ponudbo v Novi Gorici, da bi založenost trgovin z izdelki, ki jih proizvajamo v Jugoslaviji, bolj ustrezala željam in potrebam kupcev iz tukajšnjih območij in iz krajev čez mejo? Zagotovo bi bili potrebni le nekateri ukrepi pa bi devizni iztržek od prodaje v maloprodajni trgovini v Novi Gorici lahko hitro povečali. Gre za vrzeli in pomanjkljivosti v ponudbi in preskrbi z blagom, na katere v javnosti že dalj časa zaman opozarjajo.
Strinjam se % vami, da v Novi Gorici trgovska ponudba ni taka kot si jo sicer vsi želimo. Zaradi tega smo v občinsko resolucijo med temeljne
naloge opredelili izboljšanje preskrbe prebivalstva. Pospešuje se odpiranje zasebnih trgovin, ki jih imamo v občini že 21. Za izboljšanje ponudbe tujim kupcem so v občini že odprli tri brezcarinske trgovine, eno nadaljnjo pa bomo odprli letos. Za tri brezcarinske prodajalne pripravljajo dokumentacije. Gre za prodajalne v Neblem, Golem brdu in v Rožni dolini. V pripravi so še drugi ukrepi, kot postavljanje kioskov in drugih začasnih objektov za prodajo v Novi Gorici, snujejo nove specializirane trgovine. Nekaj takih manjših prodajaln bo v prihodnjem letu dobilo prostore v prizidku Naravoslovnega šolskega centra v Delpinovi ulici. Pripravlja pa se tudi program za usposobitev zdaj opuščenih prostorov trgovin v Šempetru in Solkanu.
Večkrat nam očitajo, da domača trgovska podjetja varujemo pred "tujo" konkurenco. To ni res. V občini že posluje nekaj lokalov, ki imajo sedež zunaj našega območja. Domača podjetja za razvoj trgovine nimajo zadostnega kapitala. Zato nam bodo dobrodošla vsa podjetja, kot že v preteklosti, ki bi bila voljna investirati v nove lokale v Novi Gorici. Konkurenca ne bo škodila.
Vpraševal Marjan Drobež
nora gorica
PROIZVODNJA PRALNIH IN ČISTILNIH SREDSTEV TER PREHRAMBENIH PROIZVODOV
AVTOPROMET
hitro
varno
udobno
GORICA
NOVA GORICA
TOZD Tovorni promet	TOZD Avtoprodaja
TOZD Gorica, PP in TA	TOZD Gostinstvo
TOZD Avtoremont	TOZD Avtoservis
DSSS
Vsem občanom in delovnim kolektivom čestitamo ob novogoriškem prazniku
Splošno gradbeno podjetje
»Gorica«
NOVA GORICA ■ Erjavčeva 19
Ob prazniku Nove Gorice želimo veliko delovnih zmag vsem delovnim ljudem in kolektivom naše občine
TEKSTILNA TOVARNA
»OKROGLICA«
65293 VOLČJA DRAGA
Ob prazniku občine čestitamo vsem občanom in svojim poslovnim partnerjem
Svetovni rekord v skoku v višino
Sotomayor (Kuba) 2,43 m!
SALAMANCA — Na mednarodnem atletskem mitingu v Salamanci je Kubanec Javier Sotomayor (21 let) postavil nov svetovni rekord v skoku v višino. Letvico je preskočil pri 2,43 m. Prejšnja znamka 2,42 m je pripadala Švedu Sjobergu. Sotoma-yor je letos že pokazal, da je v izredni formi, saj je dosegel najboljši rezultat sezone (2,38 m). Tudi včeraj je z lahkoto pri prvem poskusu preskočil 2,40 m. Zatem mu je pri 2,43 m prvi poskus spodletel, pri drugem jia je postal nov svetovni rekorder. Zal Sotomayor zaradi bojkota Kube ne bo mogel nastopiti na bližnjih olimpijskih igrah v Seulu.
Sosledje svetovnih rekordov od leta 1984:
2,39 Zhu Janhua (Kit.) 10.6.84; 2,40 Rudolf Povarnicin (SZ) 11.8.85; 2,41 Igor Paklin (SZ) 4.9.85; 2,42 Patrick Sjoberg (Šve.) 30.6.87; 2,43 Javier So-tomayor (Kuba) 8.9.88.
Krdžaliču in Čolovičevi »Trofeja Jugoslavije«
MARIBOR - Na zaključnem atletskem tekmovanju za »Trofejo Jugoslavije« in mednarodni »Zorkov memorial« je v skupnem seštevku med ženskami zmagala Čolovičeva, med moš-
kimi pa Sead Krdžalič. Čolovičeva je 800 m pretekla v T59"21, Krdžalič pa je kopje sunil 79,12 m daleč.
Mennea gre v Seul!
MILAN — Neverjetna odločitev predsednika italijanske atletske zveze FIDAL Prima Nebiola, ki je obenem tudi podpredsednik CONI: Pietro Mennea potuje na olimpiado v Seul, kjer bo nastopil na teku na 200 m. Ne-biolo je svojo odločitev motiviral na dokaj enostaven način: Mennea je namreč pred časom že dosegel minimalen rezultat, ki mu dovoljuje udeležbo v Seulu, predvsem pa je ta le »zahvala za zasluge, ki jih ima Mennea za italijanski šport.« Seulska bo za Menneo 5. olimpiada.
Seveda je ta odločitev le poglobila polemiko, ki jo je sprožila odločitev o štafeti 4x400 m, ki ima peto najboljšo znamko na svetu, pa bo ostala doma. Prav včeraj so finalisti državnega prvenstva v teku na 400 na nenavaden način protestirali proti tej odločitvi: začeli so tekmo, nato pa so se na pol poti ustavili, tako da naslova niso dodelili. To je pravzaprav najvažnejša vest s tretjega dne državnega atletskega prvenstva, ki se odvija v Milanu, saj so rezultati povsem povprečni.
Tenis: mednarodno prvenstvo ZDA
Navratilova izločena
NEW YORK — Čehoslovak Lendl se je z zmago s 6:2, 6:2, 6:0 proti Rostagnu (ZDA) uvrstil v polfinale mednarodnega teniškega prvenstva ZDA. V polfinale se je prebil tudi Avstralec Cahill, ki je s 6:2, 5:7, 7:6, 5:7, 6:3 odpravil Kricksteina (ZDA). V polfinalu se bo srečal z Wilan-drom (Šve.). Zadnji polfinalist bo izšel iz dvoboja Connors - Agassi.
Med ženskami je največje presenečenje pripravila Garrisonova (ZDA), ki je s 6:4, 6:7, 7:5 premagala Navratilovo (ZDA). Spored polfinala: Garrison (ZDA) - Sabatini (ZDA), Evertova (ZDA) - Graf (ZRN).
Jadranje: 1. regata za »Pokal Amerika«
SAN DIEGO (Kalifornija) — Na prvi regati za »Pokal Amerika« je premočno zmagala ameriška jadrnica »Star and Stripes«. Avstralski »New Zealand« je imel 18' zamude.
Nogomet: gladka zmaga Porta
PORTO — V posticipirani tekmi pokala prvakov je portugalski Porto doma premagal finsko enajsterico Hik iz Helsinkov s 3:0, v pokalu UEFA pa so Islandci ekipe Akranes doma z 0:0 izenačili z madžarsko ekipo Ujpest Dozsa.
Nogomet: Zavarov prispel v Italijo
RIM — Včeraj je v Rim dopotoval sovjetski nogometaš Aleksander Zavarov, ki v tej sezoni igral za Juventus. Zavarov, ki ima 27 let, se bo svojim tovarišem pridružil danes.
V počastitev bazoviških junakov
Turnir in spominski pohod
Ob proslavah v počastitev spomina štirih bazoviških žrtev bo tudi letos SZ Sloga priredilo dve športni festaciji, in sicer tradicionalni odbojkarski turnir za poka bazoviših junakov in spominski Pohod bazoviški junaki-Pohod, ki ga prireja planinska sekcija tega našega društva, bo tokrat na sporedu osmič, odhod pa bo v nedeljo oh 11. uri izpred spomenika padlim v Bazovici. Odbojkarski turnir bo trajal dva dni in bo tudi letos mednarodnega značaja. Poleg Sloge Koimpex bodo na njem nastopili še Bor Friulexport, ravenski Fužinar, ki je že stalni gost Slo-ginih turnirjev, in odbojkarski klub Bosna iz Šarajeva. Ekipe bodo letos igrale po sistemu vsak proti vsakemu, kar je za ta turnir novost.
Spored tekem: jutri ob 17.30 Bor Friulexport - Bosna; 19.00 Sloga Koimpex - Fužina; nedelja ob 9.30 Bosna Sloga Koimpex, 11.00 Fužinar - Bor Friulexport, 16.30 Bosna - Fužinar, 18.00 Sloga Koimpex - Bor Friulexport.
(Inka)
Tudi letos »Barcolana«
TRST — »Jesenski pokal«, tradicionalno jadralno tekmovanje, ki je bolj znano pod imenom »Barcolana«, h° letos na sporedu v nedeljo, 9. oktobra. Glede na prejšnji izvedbe (lani se je v Tržaškem zalivu zbralo več kot 70U plovil z okrog 3 tisoč tekmovalci) se manifestaciji tudi tokrat obeta velik uspeh. Pokroviteljstvo nad letošnjo, ju' bilejno 20. izvedbo je prevzela Dežela F-JK. Letos so se odločili za novost: teden dni po »Jesenskem pokalu« se b° namreč prvih dvanajst najbolje uvrščenih pomerilo v tekmovanju, ki so ga poimenovali Alpe-Jadran.
Danes pričetek 14. iger Alpe-Jadran
Kar 300 športnikov v Novi Gorici
V Novi Gorici se bodo danes začele 14. igre Alpe-Jadran, na katerih sodeluje kakih 300 športnic in športnikov iz Slovenije, Furlanije-Julijske krajine in Koroške. Organizator letošnje izvedbe je Zveza telesnokulturnih organizacij Slovenije, njen izvajalec pa novogoriška občinska ZTKO.
Na igrah bodo za reprezentanco FJK nastopili tudi nekateri slovenski športniki, predvsem pri atletiki in namiznem tenisu.
Otvoritvena slovesnost iger Alpe-Jadran bo danes ob 14. uri pred novogoriškim Kulturnim domom. Kulturnemu sporedu bodo sledili nagovori predstavnikov treh obmejnih dežel.
SPORED TEKMOVANJ
ATLETIKA (stadion Športnega parka); od 15.30 do 18. ure.
KOŠARKA (šola 9. korpusa): danes ob 15.30 Koroška - Slovenija, 17.30 FJK - Koroška; jutri ob 10.00 Slovenija - FJK.
NAMIZNI TENIS (telovadnica Športnega parka): danes ob 15.30 Koroška - FJK (moški) in Slovenija - FJK (ženske); jutri ob 8.15 Slovenija -FJK (moški) in Koroška - Slovenija (ženske),
10.15 Koroška - Slovenija (moški) in FJK - Koroška (ženske).
ROKOMET (igrišče Športnega parka): danes ob 15.30 Koroška - FJK; jutri ob 9.00 Slovenija -FJK, 10.30 Slovenija - Koroška.
SABLJANJE (telovadnica šole M. Štrukelj): jutri od 9. ure dalje.
STRELJANJE (strelišče v Solkanu): jutri od
8.30	dalje.
TENIS (igrišče Športnega parka): danes od
15.30	dalje; jutri od 9. ure dalje.
Za vse udeležence iger Alpe-Jadran bodo pripravili družabni večer, ki bo drevi ob 20. uri v prostorih Doma šolskih centrov. Tu bo jutri tudi zaključek iger z nagrajevanjem ekip. (pr)
Košarka: Gibona boljša od Benettona
TREVISO — V srečanju košarkarskega turnirja Alpe-Jadran je zagrebška Gibona z 91:73 (43:41) premagala Benetton iz Trevisa. Lestvica zelene skupine: Fantoni 2 točki (2 tekmi), Gibona 2 (2), San Bene-detto 2 (2), Benetton 0 (1), Zadar (0).
Na SP letalskih modelov
Pred sklepnimi poleti
Svetovno prvenstvo letalskih modelov razreda F4C, ki se te dni odvija na mirenskem letališču, se približuje svoji sklepni in najpomembnejši fazi. Danes in jutri bodo namreč na vrsti zadnji poleti, ki bodo odločali o zmagovalcih v ekipni konkurenci, kakor tudi med posamezniki. Po statični oceni modelov ter po prvi preizkušnji v letenju je v vodstvu na skupni lestvici Anglež Pete McDermott, evropski prvak v tej kategoriji, ki na goriškem prvenstvu sodeluje z modelom bombnika De Havilland Airco DH-9A. Na tretjem mestu začasne lestvice pa je Italijan Nic-colo Saettone, ki nastopa z modelom Ansaldo SVA5. Možnosti za eno od medalj ima tudi italijanska ekipa, ki je sedaj na 3. mestu.
V statičnem delu tekmovanja se je za Angležem McDermottom, ki je zbral 1880 točk, uvrstil Belgijec Philip Avonds z modelom F 15 Eagle (1755 točk), najboljši od Italijanov pa je bil Niccolo Saettone, ki je s 1649 točkami zasedel sedmo mesto.
Zaključek svetovne manifestacije bo jutri popoldne, ko bodo najboljše reprezentance tudi nagradili. V nedeljo zjutraj pa bo na mirenskem letališču prireditev, na kateri bodo sodelovali goriški padalci ter modelarji z obeh strani meje. (pr)
Včeraj predstavili Jadranovo ekipo, ki bo nastopila v B-2 ligi
Cilj Jadrana je uvrstitev v play-off
Sinoči so v restavraciji Suban pri Sv. Ivanu ob prisotnosti predstavnikov oblasti in sredstev množičnega obveščanja predstavili zamejsko združeno košarkarsko ekipo Jadrana, ki bo letos nastopala v prvenstvu B-2 lige. Prisotni so bili tržaški deželni svetovalec in župan devinsko-nabrežinske občine Bojan Brezigar, občinski odbornik Lucio Cernitz, konzul SFRJ v Trstu Anton Pogačnik, predsednik SKGZ Klavdij Palčič, predsednik deželne košarkarske federacije Norino Jacopucci, direktor TKB Vito Svetina, predsednik ZSŠDI Odo Kalan, predsednik Košarkarske zveze Slovenije Andrej Kobilica, direktor Hranilnice in posojilnice na Opčinah Drago Gantar ter še vrsta predstavnikov zamejskih športnih društev.
V uvodnem govoru je predsednik Jadrana Edi Kraus poudaril, da je cilj ekipe v letošnji sezoni uvrstitev v končnico prvenstva B-2 lige, nakar je nanizal nekaj tehničnih podatkov. Ekipo, ki bo tudi letos vodil Peter Brumen, sta zapustila Banello in Zobec, letos pa sta Jadranove vrste okrepila Gobbo in Man-zano, ki prihajata na posodo iz Vidma. Kraus je nadalje pohvalil zvesto Jadranovo publiko ter omenil težave, s katerimi se ta ekipa trenutno ubada. To je predvsem problem uporabe občinske športne pa-
lače, ki jo ekipa ima na razpolago le ob nemogočih urnikih.
Po govoru predsednika sta spregovorila še od-. bornik Cernitz in Norino Jacopucci. Prvi je poudaril, da fenomenu Jadrana sledi z naklonjenostjo in simpatijo ter dodal, da bo vsekakor posredoval odgovornim problem uporabe občinske športne palače, Jacopucci pa je poudaril predvsem zgledno disciplino zamejskih košarkarskih ekip.
Jadran bo v tej poslovni dobi vodil izvršni odbor v sestavi Edi Kraus, Marčelo Malalan, Livio Valenčič, Edi Vodopivec, Jure Krečič, Peter Žerjal, Ivo Starc in Rajmund Kralj, igralci pa so sledeči: Klavdij Starc, Štefan Persi, Mauro Čuk, Andrea Manzano, Alessandro Gobbo, Marko Corsi, Valter Sbsič, Sandi Rauber, Marko Ban in Robert Daneu. Trener je, kot že rečeno, Peter Brumen, njegova pomočnika Stojan Kafol in Luka Furlan, atletski trener Duško Švab, zdravnika Dani Žerjal in Egidij Martelanc, maser Giacomo Passavanti, odgovoren za sodnika pa Robert Franco.
Na sliki (foto Mario Magajna): od leve tržaški občinski odbornik Lucio Cernitz, predsednik deželne košarkarske federacije Norino Jacopucci, predsednik Jadrana Edi Kraus .
Nogomet: memorial M. Strekelj
	:: :::					: š		
	:	uanes igta zu			uune* tgtu zu		
Zarji 3
ZARJA - BREG	9:8
po 11-metrovkah (0:0, 0:0)
ZARJA: Racman, Gregorič, Gotti, Samec, Grgič, Antonič, Zeugna, R. Kalc, Piscianz, M. Kalc (Franco), Franza.
BREG: Petronio, Slavec, Tul, Olenik, Paoli, Germani, DAgostino, Jež (Ker-stich), Zonta (Prašelj), Zacchigna, Albertini.
Finalna tekma za 3. mesto med Zarjo in Bregom je bila izenačena in se je končala po zelo dolgi seriji 11-metrovk, pri katerih sta bili obe ekipi precej natančni. Bazovci so zgrešili le enkrat, Brežani pa dvakrat.
Zarja je med regularnim delom srečanja uspela izpeljati več akcij, a ni imela sreče, Breg pa se je raje zanašal na protinapade. Po kombinaciji s Zeugno je R. Kalc v kazenskem prostoru lepo diagonalno streljal, a mimo vrat. Na nasprotni strani je moral Racman poseči po nevarnem strelu Zonte. V drugem polčasu je
. mesto
Zarja vztrajneje napadala. Franza, ki je zelo dobro igral, je po levem krilu preigral branilca in podal v kazenski prostor do Piscianza, ki pa je streljal visoko. Nato je Grgič s prostega strela podal do Piscianza, žoga pa je za las šla mimo vrat. Vratar Petronio je zatem ubranil še nevaren udarec Zeugne. Tekmo so tako odločile enajstmetrovke.
Danes: 20.30 finale za prvo mesto Pri-morje-S. Marco. (Š. M.)
Jadranje: dokončen »ne« za Kosmino in Antončiča
LJUBLJANA - Kljub odločnemu protestu telesnokulturne zveze Slovenije, jadralca Mitja Kosmina in Boštjan Antončič ne potujeta v Seul. Zaplet se je torej zaključil na najslabši način za slovenska jadralca, saj bodo odgovorni primer »raziskali« komaj po zaključku olimpiade.
Marijan Semec
totocaicio
Ancona - Bari	1X2
Avellino - Taranto	X	2
Barletta - Cremonese	1
Cosenza - Genoa	1X2
Licata - Catanzaro .	1
Monza - Empoli	1
Padova - Samb.	X	2
Parma - Messina	1	X
Piacenza - Brescia	1
Reggina - Udinese	X
Trento - Arezzo	1	X
Vis Pesaro - Palermo	1
Siena - Pavia	X
Marijan Semec (letnik 1955) je v zamejstvu znan predvsem kot predsednik Primotor kluba od njegove ustanovitve leta 1984. Pred leti se je bavil s košarko pri Boru, predvsem pa z maratonskimi teki pri društvu Tram de Opčina. V zadnjem obdobju se je ves posvetil motociklizmu ter razvoju našega motorističnega kluba. Udeležil se je tudi mnogih motomitingov po vsej Evropi, kamor se je seveda podajal s svojim motorjem. Prejšnji teden je Miran Zobec pravilno napovedal osem izidov.
Prejeli smo naslednje pismo s pr0' šnjo za objavo:
Glavnemu odboru ŠZ Bor
Članstvu ŠZ Bor v vednost
Športnemu uredniku Primorskega dnevnika
Trenerji KK Bor izražamo ogorčenost in popolno nesoglašanje v zvezi z odstranitvijo Valterja Vatovca z mesta trenerja članske ekipe Bora Radenske ter z vsebino tiskovnega sporočila, ki je bilo objavljeno v PD dne 4. 9. 1988. Protestiramo predvsem zoper metodo izvajanja v navedenem primeru odstranitve. Menimo, da je bilo postopanje predsednika ŠZ Bor Mitja Raceta, v nasprotju f veljavnimi in obstoječimi normami ki jih predvidevata statuta Združenja in Kluba ter v nasprotju s težnjami po demokratični rasti in ustroju celotne organizacije. Z zvrhano mero zaskrbljenosti ugotavljamo, da Pre<j.' stavlja samovoljno ravnanje predsednika ŠZ Bor, ki je kratkomalo odstavil trenerja članske vrste, ne da bi se tehtno in poglobljeno posvetoval z odborom košarkarskega kluba in mimo klubskega izvršnega odbora (ki je po statutu edini izvršilni organ . za reševanje tovrstnih spornih situacij), hud prekršek in vmešavanje v strokovno področje, za katero ni pristojen. Po tej domala absolutistični potezi se sprašujemo, ali je sploh smiselno in koristno tako licemerno ustanavljanje "avtonomnih11 klubov in odborov, če se slednjih (oz. ljudi, ki v njih delujejo) ne upošteva. N® glede na osebna mnenja o dosedanjem delu Valterja Vatovca v sklopu Kluba, mnenja so namreč različna m tudi nasprotujoča, se postavlja načelno vprašanje izvajanja v skladu obstoječimi normami in z obema statutoma. Mnenja smo, da je v tem Pr,_ meru prišlo do grobe kršitve 4. člen (točka a) statuta ŠZ Bor in 14. člen. statuta KK Bor. Zato zahtevamo čimprejšnjo sestavo Razsodišča za pr1 mere, ki jih predvideva 19. čjen sta tutaŠZBor.	■
Glede tiskovnega sporočila, ki 1 bilo v nedeljo, 4. t. m., objavljeno PD in podpisano KK Bor pa bi ra pojasnili, da ne izraža enotnega st lišča Kluba in da je bila večina el nov z njegovo vsebino seznanjen šele po objavi.	j
Trenerji čutimo dolžnost, da se f)_ omenjenega sporočila javno dista dramo. Menimo namreč, da je v s jem bistvu protislovno, omalovaz valno in celo žaljivo do samega lovca.	.. flJi
Iskreno upamo, da se taki
podobni dogodki ne bodo Por,oV1!l>or-pričakujemo ustrezen ukrep tistih ^ ganov našega Združenja, ki so z 0. pristojni. Podpisani obnavljamo ^ je zaupanje v prevlado demokr nih teženj znotraj naše stru^uJpher-se enotno postavljamo proti ste nemu poskusu zlorabe oblasti.
Športni pozdrav!
V	Trstu, 5. septembra 1988 rnMč,
Igor Canciani, Adriano	:a
Dario Kovačič, Boris Vascotto, , ^ Jogan, Umberto Acerbi, Luka r
V	zvezi s tem nam je GO ŠZ B
dal naslednjo izjavo:	-e
V	zvezi z zamenjavo frener/d p ekipe, ki nastopa v košarka
ligi, je ŠZ Bor prejelo od tren J g(j. tovca, košarkarskih trenerjev jo bornikov KK Bor pisma s stan tega vprašanja.	, „
Ker so v pismih nekatera jaVrii prikazana neobjektivno, selr,f o0jo-odbor ŠZ Bor, dokler senNNeduje žaj v KK Bor ne razreši, oapo nadaljnji javni polemiki.^^ Bor
^Motociklizem: na dirki Primotor kluba na Grobniku
Številna udeležba in zagrizeni boji
REKA — Nedeljsko motociklistično ekrnovanje na Grobniku pri Reki, ki je letos že petič priredil Primotor ptab, je povsem uspelo, bodisi zaradi fikordne udeležbe kot odlične organi-acije. To je v posebno zadoščenje pri-adevanjem tega našega društva, saj 6 vse več naše mladine vključuje v njegove vrste in kaže zanimanje za ta sPort.
Na startu dirke na Grobniku se je Predstavilo okrog 125 pilotov iz Italije, dgoslavije, Avstrije in Zahodne Nemile, ki so se pomerili v šestih katego-dah. Se najbolj napeta in privlačna za
res številne gledalce je bila zadnja dirka na sporedu, v kateri so nastopili piloti z dirkalnimi motorji, brez omejitve glede na kubaturo. Prav v tej kategoriji so se predstavniki Primotor kluba lepo uveljavili. Takoj po startu je vodstvo prevzel Edmund Hlabian in ga obdržal za 5 krogov, nakar sta ga po zagrizenem zasledovanju prehitela Danilo Štoka in Valter Cussig. Hlabian je še nekaj časa zdržal pred napadi Pisette in Akrapoviča, nakar je zaradi okvare na zavorah zdrknil na 5. mesto, ki ga je tudi obdržal do konca. Boj za
1. mesto je bil domena Štoke in Cussi-ga. Po večkratnem medsebojnem prehitevanju, pri katerem je Štoka pokazal vse svoje znanje in večkrat tudi čezmerno tvegal, pa si je Cussig prav pred ciljno ravnino zagotovil končno zmago, za kar se ima zahvaliti predvsem svojemu odličnemu vozilu.
Člani Primotorja so se uveljavili tudi v razredu do 125 ccm, kjer je Edi Rupelli ponovil uvrstitev (2. mesto), ki jo je dosegel na zadnji tekmi na Grobniku. Njegov uspeh je dopolnil Hlabian s 3. mestom. Seveda je bilo prvo mesto v tem razredu že vnaprej oddano Pellizzonu, uradnemu testnemu vozniku motorjev aprilia.
125 ccm: 1. C. Pellizzon (aprilia) 19'55"49; 2. E. Rupelli (gilera); 3. E. Hlabian (aprilia).
Enocilindrični štiritaktni motorji:
1. W. Febler (ktm) 19'39"84; 2. P. Toffo-latti (kawasaki); 3. J. Frauenschuh (ktm).
600 ccm: 1. S. Spiller (suzuki) 21'30"28; 2. M. Kosmerls (suzuki); 3. R.
L.	Ulbing (yamaha).
Dvocilindrični dvotaktni motorji:
1. I. Šanson (ducati bimota) 2r51"28, 2.
M.	Delle Vedove (ducati); 3. M. Borto-lin (ducati).
Nad 600 ccm: 1. H. Barbič (suzuki) 22'31"05; 2. K. Babič (suzuki); 3. M. Ceklič (suzuki).
»Open«: 1. W. Cussig (ducati) 23'29"03; 2. D. Stocca (yamaha); 3, I. Akrapovič (suzuki).
Na slikah: levo Edmund Hlabian in desno Danilo Štoka pred startom.
m, primorskem - spor, na primorskem
Nogometaši tokrat prijetno presenetili
Po bolj bledih igrah v prejšnjih kolih so primorski nogo-^stni ligaši tokrat prijetno presenetili. Koper je v medrepubliški ligi visoko, s 3:0 premagal trboveljskega Rudarja, a°bro sta se odrezala tudi člana slovenske lige. Vozila so Odpravila Medvode kar s 5:1, Izola pa je iztržila remi proti Hubljani (1:1), favoritu v tem srečanju. V conski republiški pSi so na čelu lestvice Bilje, ki so dobile primorski derbi v x ostojni. Začelo se je tudi tekmovanje v Primorski ligi, kjer ntos nastopa 12 ekip in že v 1. kolu je bilo nekaj presenet-)lvih izidov.
^rvoligaška ekipa balinarjev sežanske Skale je doživela
Poraz
v Omišu in je trenutno na 3. mestu.
Pravi podvig so napravili vaterpolisti Kopra, ki so
Kranju premagali tamkajšnji Triglav in osvojili pokal Vaterpolo zveze Slovenije. Tako so se uvrstili na zvezno pokalno tekmovanje. Omenimo naj še 2. mesto bratov Štravs na veteranskem svetovnem prvenstvu za jadralce v razredu 470, ki je bilo v Koprskem zalivu, kopico medalj solkanskih kajakašev in kanuistov na republiškem pionirskem prvenstvu v Ljubljani ter uspeh novogoriških umetnostnih kotalkarjev na državnem prvenstvu v Pulju, kjer so bili tretji najuspešnejši jugoslovanski klub.
V Novi Gorici pa je vse pripravljeno za mladinske igre treh dežel (o čemer poročamo obširneje na drugem mestu), ki se bodo začele danes. Pričakujejo več kot 300 mladih športnikov iz Slovenije, F-JK in Koroške. (DK)
V Neaplju je glavni favorit Distilo L’. 2), ki se je že uveljavil v podob-1 kombinaciji. Njegov najnevarnej-1 tekmec bi moral biti Caicos Fa PR- X), v dobrem startnem položaju Pa je tudi Eteranec (sk. 1).
v Bologni bi poskusili s Fingen-0r^ BI (sk. X), ki pa se bo moral pa-^ti predvsem pred Escadrillom (sk. )• Presenečenje lahko pripravi Dat-tero (sk. 2).
^ Trstu bi favorit moral biti Egui-eto (sk. 2). Ogrozi ga lahko Dalpia-(sk- 1), ki je pred kratkim zmagal ^.tsti shemi. Iz sk. 1 ne smemo poza-*ti na Groma, ki ima za sabo tri za-Poredne zmage.
Težka je napoved za dirko v Turi-"u- Najprej bi omenili Forela (sk. 1). sk. 2 pozornost zasluži Esca VE, pbro pa bi se moral odrezati tudi riocco di Neve (sk. X).
v Milanu je glavni kandidat za j blago Vitrera (sk. 2), ki je v dobri 0rmi in na ugodnem startnem mes-**• V odlični formi pa je tudi Bos-ber Queen (sk. X), preseneti pa lah-Ko Cie ver Sharp (sk. 1).
V Milanu bo nastopil Hinges King, ki ima odličen zaključni sprint. Ista lastnost odlikuje tudi Stormy Winda (sk. X), podcenjevati pa ne gre niti New Pointa (sk. 2).
DIRKA TRIS
Dirka tris bo v Padovi, kjer bo nastopilo 19 konj. Naši favoriti: Adro (št. 1), Dilino (št. 4), Afyom OM (št. 10). Za sistemiste: Blomette (št. 18), Abnur (št. 7), Ferrocarril (št. 17).
1.	—	prvi	2
drugi	X	1
2.	—	prvi	X
drugi	1	2
3.	—	prvi	2	1
drugi	1
4.	—	prvi	1
drugi	X	2
5.	—	prvi	2	1
drugi	1	X
6.	—	prvi	1
drugi	X	2
SHINKAI KARATE CLUB obvešča, da so se začeli tečaji v karateju. Obvešča tudi, da so letos odprta vpisovanja za otroke. Informacije na tel. številki 227342.
ŠD KONTOVEL
obvešča, da se nadaljuje tečaj minibas-keta še naslednji teden. Treningi se pričenjajo ob 16.30 in jih vodita prof. Meden in Šepec.
ŠD POLET
sporoča, da se bo v ponedeljek, 12., pričel kotalkarski tečaj za začetnike. Trajal bo do 30. t. m. Vpisovanje vsak dan na kotalkališču Poleta od 19. do 20. ure ter pol ure pred začetkom tečaja (od 15. do 16. ure).
ŠD JUVENTINA
iz Štandreža obvešča, da so te dni pričeli s treningi ekipe cicibanov (letniki '78, '79 in '80). Treningi so vsak dan od 15.30 dalje na štandreškem igrišču. Podrobnejše informacije interesenti dobijo pri Ladiju Marchiju (tel. 21514) in Dariju Frandoliču (78158).
JK ČUPA
priredi v nedeljo, 11. t. m., regato za jadralne deske. Start prvega plova bo od 10. uri, start drugega plova pol ure po koncu prvega. Vpisovanje na društvenem sedežu v Sesljanu. Vabljenil



/	45,
'« '".v * ■
KŠ "	■	~	’
'N •'
... v.". .	^
-.0	. . V; ■

Dušan Jelinčič
NOČI
Utrinki iz Karakoruma
Liliane Barrard. Kaj je ostalo od znane, simpatične in nasmejane alpinistke, ki je bila vedno optimistično razpoložena in je strastno verovala v življenje? Zazrem se v temno plastično vrečo, Korejec pa me pogleda, češ: »Poslušaj, sem si prišel, da bi pomagal pri nošnji, jaz pa ne morem več, zato te prosim, da me zamenjaš in ne buljiš vanjo, saj ji ne bo tvoj pogled povrnil življenja. Mrtva je in konec!«
Sporazumeva se že s pogledom, zadržim vrečo in že nosim. Kako je težko to truplo. In... kje je glava, kje so boki, kje so ramena? Je mogoče, da je ta sedaj negibna snov še pred kakim dnevom dihala, se veselila, se žalostila, verjela, upala, obupavala, se smejala, se jezila, morda preklinjala? Kako blizu sta si zmaga in poraz, veselje in žalost, življenje in smrt. Pred kratkim je bila Liliane najsrečnejši človek na tem svetu, ko je uresničila svoje življenjske himalajske sanje, sedaj pa se je nit pretrgala, sedaj se je pot zaključila. Z možem Mauriceom je kot druga ženska na svetu stopila na mogočno goro, kar ji je pomenilo višek veselja, sreče in osebne uveljavitve, sedaj pa je le prah. Ta prah bomo pokopali na ledeniku, na zemlji nikogar, kjer je ne bodo mogli obiskovati tisti, ki so jo imeli radi, kjer ji ne bo mogel delati družbe niti mož, ki je z njo delil svoj zadnji ljubezenski objem. Mauricea Barrarda ne bo nihče več našel, še čudež je, da je Liliane priplavala ng površje, kot da bi se ji hotel smrtonosni ledenik vsaj malo oddolžiti.
Kot v transu skupno s Korejci in Wando, ki noče pokazati svojih čustev in zelo dostojanstveno zre pred seboj, prenašam obupno Ježko truplo. Pridružijo se nam še Čehi, Nemci in Švicarji. Že za celo procesijo nas je, sam pa se^ pri nošnji izmenjujem z Ničom in Žaretom, ki sta nekam čudno tiha. Kako nenavadno tih po-rebni sprevod po ledeniku. In kako udni pogrebci. Wanda stopi nekoliko iz kolone, vzame svoj fotografski aparat in sproži.
Wanda, prosim te, ne fotografiraj! Saj je to boleča pot, polna žalosti in brezizhodnosti. Toda zakaj ne bi smela slikati te pogrebne procesije, ki je prav gotovo bolj pristna od domačih, ko ]e večkrat hlinjene žalosti več od resnične in se mnogokrat solze točijo kar na ukaz. Tu ne joče nihče, vsi pa smo do dna zrušeni, iz-votleni. Odšel je eden od nas. In prav zato, ker smo si blizu, ne bomo dovolili pozerstvu, narejenosti in hinavščini, da nas vse zasvoji. Zakaj ne bi smela Wanda fotografirati zadnje poti svoje prijateljice Liliane? Kaj je v tem napačnega, nedovoljenega, nespoštljivega in morda celo nemoralnega? Saj je to le... nenavaden pogreb z nenavadnimi pogrebci, nenavadno krsto in nenavadnim truplom v njej, ki ga bomo pokopali točno v tisti obleki, v kateri so ga našli. In vem, da bi si Liliane, da bi si vsak izmed nas želel tako lep pogreb, kjer smo vsi združeni na skupni poti solidarnosti in vemo, da je telo, od katerega se sedaj poslavljamo, nekoč živelo z istimi željami, upanji in strastmi kot mi, ki smo
ostali tudi zato, da lahko opravimo ta obred.
Po VJandinem zgledu se vsi opogumimo in kar po vrsti vsevprek fotografiramo. To je kot sprostitev, Korejci pa celo filmajo.
Truplo je vse težje, ledenik vse bolj razbit, baza pa je še daleč. Nekdo predlaga, da bi s smučarskimi palicami pripravili nekaka nosila. Truplo odložimo na tla. Neki Korejec stakne nekje vrečo iz jute ter začne vanjo stiskati negibno telo. Jaz nekoliko obstanem, Korejec pa mi reče: »No, pomagaj, še noge je treba na kak način stisniti noter!« Sedaj sem že popolnoma zaprepaden. Stiskati? Saj ni kos lesa ali vreča krompirja!
Korejec postane nestrpen. Pogleda me, čes, saj je mrtva, razumeš, je mrtva, mi pa jo moramo prenesti v bazo, kjer jo bomo pokopali, zato jo moramo sedaj spraviti v to vrečo. Jaz pa pogledam tisto, kar moram nato nečloveško stlačiti v to mrtvo in nečloveško vrečo. Toda... kaj ni to moja le slabo prikrita moralizatorska poza in morda celo nalahno hinavščina? Saj to ne pomeni, da ji ne izkazujemo časti. Stiskamo jo v vrečo zato, da jo bomo lahko prenesli v njej na nosilih v bazo in jo na vzpetini nad njo, kjer počivajo tudi drugi, ki jih je gnala ista strast, pokopali ter tako izkazali največje spoštovanje, čast in bližino njej, ki je odšla, s strani nas, ki smo ostali. Truplo pa lahko stisnemo v vrečo zato, ker je mrtva, ker je mrtva, ker je mrtva!
Nošnja z nosili je dosti lažja, tako da smo v razmeroma kratkem času že v bližini baze K2. Wanda takoj reče: »Če je mogoče, se skušajmo izogniti bazi, ker je tam še Goretta Casarotto, saj je njena rana ob moževi smrti še tako boleča.«
Vsi se molče strinjamo, pogledi pa nam poletijo na desno, da bi dobili prehod prek ledenika in velikih ledenih ponvic, ki so tam. Pogrebni sprevod se sedaj veča, saj so nas že videli iz baze. Tu so tudi neke ženske, ki so prišle z nekim trekingom, in se vztrajno jočejo. Prav one, ki nimajo čisto nič skupnega z njo. Pridružujejo se sprevodu in nekaj glasno govorijo, vmes pa stokajo in vzdihujejo. Ko se bodo vrnile domov, bodo morda vsem pripovedovale razburjenje ob himalajskem pogrebu, ko so pokopavali neko žensko, ki si je preveč upala, to svojo predrznost pa tudi drago plačala. Kaj sem do njih prestrog, ah pa sem morda pod vplivom tistih, ki trdijo, da so alpinisti norci in svojo smrt naravnost izzivajo, nato pa jo končno tudi staknejo? Vendar se ne morem motiti. Te ženske so preveč glasne, nič ne pomagajo pri nošnji, le ovirajo naše težko napredovanje s svojimi opazkami.
Ker smo sedaj že preko ledeniških pasti in se vzpenjamo proti kraju, kjer so se dokončno ustavili tisti, ki so si želeli na K2, pa jim ni bilo dano, da bi se z njega vrnili živi. Sedaj točno vidim, do kod moramo priti, kjer bo Liliane počivala. To je na vrhu kamnite gmote, visoke kakih sto metrov, kjer so že od daleč vidni križi in aluminijasta obeležja. Sedaj se torej začenja najtežji del nošnje. Vzpetina je sitna in nima jasno začrtane steze, po kateri moramo priti na njen vrh.
BLOUDKOVA PRIZNANJA
I	ZSŠDI - priznanje
I r-t ^84: Peter Brleč - nagrada LEt^	SPDT - nagrada
t B 1,0 1986: Samo Kokorovec - nagrada
RO 1987: Bojan Pavletič - priznanje (ni bilo sprejeto)
LETO 1983
Josip Grgič - plaketa
Vojko Cesar - plaketa (ni bila sprejeta)
LETO 1984
Branko Lakovič - plaketa Učo Jurkič - plaketa ŠZ Bor - plaketa SPDT - plaketa
LETO 1985
Samo Kokorovec - odličje LETO 1987
Arianna Bogateč - plaketa Dušan Jelinčič - plaketa ŠK Kras - plaketa ŠD Juventina - plaketa ŠZ Dom - plaketa
FK1Z.IN AIM J A SK
LBTO 1979
Zvonimir Simoneta - plaketa Jožica Smet - plaketa Inko Starc - plaketa
leto i98i
Sonja Mašera - odličje Marcelo Kralj - plaketa ^Ido Rupel — plaketa SPDG - plaketa LET0 1982
Eojan Pavletič - plaketa (ni bila Davorin Pelicon - plaketa
NAGRAJENCI PO ANKETI PRIMORSKEGA DNEVNIKA IN PO IZBIRI ZSŠDI
ZA LETO 1981
Atleti: Irena Tavčar, Samo Kokorovec, Nadja Maraž, Pavel Križmančič ter in memoriam Pavel Sedmak. Društva: TPK Sirena, KK Adria, ŠZ Jadran, ŠK Kras, SPDG, SK Devin, Mladinski nogometni center Vzhodni Kras, Mladinska odbojkarska šesterka ŠZ Bor Športni delavec: Franko Širca, in memoriam Stanko Pertot
ZA LETO 1982
Atleti: 1. Gorazd Pučnik, 2. Marko Ban, 3. Sonja Milič
Društva: 1. ŠZ Jadran, 2. ŠK Kras, 3. ŠZ Sloga ZA LETO 1983
Atleti: 1. Gorazd Pučnik, 2. Samo Kokorovec, 3. Boris Vitez
Društva: 1. ŠZ Jadran, 2. ŠK Kras, 3. Združena ekipa Meblo
Športni delavci: Gianni Marson, Zvonko Simoneta, Vojko Križmančič ZA LETO 1984
Atleti: 1. Samo Kokorovec, 2. Boris Vitez, 3. Marko Ban Ekipa: Namiznoteniška ekipa ŠK Kras Športni delavci: Mija Češčut, Sonja Milič, Leonard Kralj
Izredno: Šola Srečko Kosovel ZA LETO 1985
Atleti: Samo Kokorovec, Marko Ban, Lajris Žerjal Ekipa: ŠZ Jadran, Kras, Friulexport Športni delavci: Aleksander Koren, Marjan Pertot, Aleksander Corva ZA LETO 1986
Atleti: Samo Kokorovec, Dušan Jelinčič, Marko Ban Ekipa: ŠK Kras, Meblo, Val
Športni delavci: Franko Vitez, Evgen Ferfoglia, Sergij Tavčar
Izredno: ŠZ Sloga, KK Bor, Šola I. Trinko (Gorica)
ZA LETO 1987
Atleti: Samo Kokorovec, Arianna Bogateč, Marko Ban Športni delavci: Ivan Petejan, Bruno Bogateč, Antek Terčon
Društva: OD Bor, Jadran, Kras, Bor košarka KONEC
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir: v SFRJ številka 500.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000 - din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500.- din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
9. septembra 1988
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko Waltritsch
Izdaja in tiska
ZTT
Trst
Član italij*n,kf
Po katastrofalni suši na ameriškem Srednjem zahodu
Velik gozdni požar pustoši Yellowstone
WASHINGTON — Ob katastrofalni sušina ameriškem Srednjem zahodu ZDAsedaj pestijo požari. Največji med njimi neusmiljeno uničuje najstarejši in najbolj sloviti ameriški naravni park Yel-lowstone. Ogenj je doslej uničil polovico parka, to je približno pol milijona hektarjev gozdnih površin, zelo resno pa ogroža bližnja naselja. Posredovanje gasilcev (teh je na prizorišču požara približno deset tisoč) je dosedaj bilo neuspešno in nekateri predvidevajo, da bo požaru kos edinole deževje, ki običajno nastopi proti koncu septembra. Drugi pa so še bolj pesimisti in napovedujejo, da lahko ustavi požar edino sneg. Človek se je doslej izkazal nemočen, dejstvo pa je tudi, da so odgovorne oblasti precej zanemarile preventivne ukrepe zoper nevarnost požarov na tem območju.
Žrtev doslej ni, vendar je škoda res velika, še posebno, če pomislimo, da bo nesreča gotovo odvrnila številne turiste, ki obiskujejo omenjeni park. Za zdaj je vsekakor zelo težko izračunati škodo, poleg tega pa plameni še zmeraj divjajo.
Gozdovi Yellowstona se razprostirajo med Montano, Idahom in Wyomingom in so ponekod stari tudi sedem tisoč let. Park je star 110 let in ga lahko najdemo v številnih zemljepisnih učbenikih. Znan je zlasti po starodavni flori, gejzirih in vrelcih. Televizija je prejšnje dni predvajala prizore številnih divjih živali, zlasti bizonov in jelenov, ki so bežale pred razbesnelimi plameni.
Glavni krivec požara je dolgotrajna suša, dodatna nevšečnost pa so vetrovi. Ameriška meteorološka služba trdi, da veter odvaja dim tudi dva tisoč kilometrov daleč, vse do južne Kalifornije. Stro-
kovnjaki trdijo tudi, da bodo posledice požara trajale približno dvesto let.
Združene države Amerike so v zadnjem času doživele veliko tovrstnih katastrof. Zublji so uničili velika področja zlasti na Aljaski, računajo pa, da je vsega skupaj izgorelo približno poldrugi milijon hektarov gozdnih površin.
Na sliki (telefoto AP): gasilci skušajo rešiti brunarico, ki so jo že zajeli plameni
W	_
Članek v uglednem The Wall Street Journal
V ameriškem tisku podrobna analiza stanja v Sloveniji
NEW YORK — Časopis newyorške-ga poslovnega sveta »The Wall Street Journal« je v včerajšnji izdaji objavil pod naslovom »Slovenci so okusili dobro življenje, vendar bi pojedine lahko bilo konec«, obširen članek o Sloveniji in političnem dogajanju v Jugoslaviji. Omenjeni članek, ki ga je poslal Barry Newman, posebni poročevalec tega časopisa iz Ljubljane, je v zadnjem času najbolj izčrpen prikaz dogajanja v Sloveniji in v Jugoslaviji, v tem verjetno najbolj vplivnem ameriškem poslovnem časopisu, ki ima od vseh dnevnih listov v ZDA naj večjo naklado.
Omenjeni članek, ki ima nadnaslov »Krhka svoboda« je eden izmed nosilnih člankov »The Wall Street Jpurna-la« saj se začenja na vidnem mestu na prvi strani. Uredniki tega verjetno najbolj vplivnega časopisa na svetu, na teh mestih običajno objavljajo le najbolj izbrane dogodke in teme, ki so v središču pozornosti. S tem člankom se je tudi The Wall Street Journal pridružil vsem najbolj vplivnim ameriškim časopisom, ki o dogajanju v Jugoslaviji še nikoli po vojni niso pisali tako obširno kot prav letos.
Pisec omenjenega članka začenja članek s trditvijo, da je Ljubljana središče avtonomne republike Slovenije,
Ob tradicionalnem oktoberfestu Miinchen spet prestolnica piva
MUNCHEN — Od 17. septembra do 2. oktobra bo Miinchen spet svetovna prestolnica pivcev piva. Začel se bo namreč tradicionalni oktober-fest, ko bo pivo teklo v potokih in dobra dva tedna bo ta »tekoči kruh«, kot ga nekateri imenujejo, središče vsega dogajanja v bavarski prestolnici. Tradicionalni bavarski klobuki, okrašeni s perjem in irhovke bodo preplavili središče mesta, kjer bodo postavili velike šotore, v katerih bodo gostje iz litrskih vrčkov popili celo morje piva.
Toda pri tem Bavarci ne bodo sami. Na oktoberfest prihajajo obiskovalci tudi iz drugih delov ZRN, še več pa je tujcev. Računajo, da bo letos v tem obdobju v Miinchnu približno sedem milijonov obiskovalcev. Med tujci je največ Američanov, Angležev in Japoncev. Zanimivo je tudi, da je prav v
tem času v bavarskem glavnem mestu cela vrsta poslovnih srečanj, nekatera podjetja pa na vrček piva povabijo kar vse svoje zaposlene. Miin-chen je danes pravo mednarodno velemesto, ki se lahko pohvali s številnimi muzeji in drugimi velikimi turističnimi zanimivostmi, toda v svetu je znan predvsem zaradi oktober-festa.
Ta svoj sloves pa je najbrž dolžan tudi domačim proizvajalcem piva, ki to pijačo še vedno pripravljajo v skladu s tako imenovanim zakonom o čistosti piva. Ta zakon je leta 1516 uvedel vojvoda VJilhelm in še danes v bavarskem pivu ni nobenih umetnih dodatkov, temveč pivo pripravljajo le iz vode, ječmenovega sladu, hmelja in kvasa.
ki jo označuje za »obljubljeno deželo komunizma«. Avtor piše, da je v Sloveniji mogoče videti številne mercedese, da je Slovenija geografsko bližje Miinchnu kot Beogradu, da Slovenci nakupujejo v Italiji in Avstriji, ter govorijo o nerazvitem jugu kot o »popolni Aziji na Balkanu«. Z dohodkom na glavo prebivalca, ki dokaj presega španskega in z nezaposlenostjo, ki je dokaj pod Japonsko je 1,7 milijona Slovencev ustvarilo najbolj »bogato komunistično zaplato na svetu«.
V primerjavi z njihovimi gospodarskimi načrti izgleda perestrojka kot fevdalizem, za njihove partijske voditelje so sovjetski oporečniki pravi kimavci, v primerjavi z njihovim zavzemanjem za pravo demokracijo pa izgleda Gorbačovova demokratizacija, kot zvijača, piše The Wall Street Journal.
Dopisnik citira tudi misel predsednika slovenskega predsedstva Janeza Stanovnika, »da smo proti vsakim dogmam in, da v marksističnem mišljenju ni nič svetega«. Demokracija ne morejo biti samo svobodne volitve, pravi v nadaljevanju po pisanju tega časopisa Stanovnik, ampak »Jefferso-nova demokracija - vladavina ljudstva, z ljudmi, za ljudi. Imeli smo neke vrste Orwellov0 družbo in mladi so se uprli proti celotnemu sistemu. Ne vem, kam bo to sicer pripeljalo,« pravi po navedbi The Wall Streeta Janez Stanovnik, »vendar je moje stališče, da bi morali ljudje svobodno oblikovati novo družbo.«
Članek nato piše p nedavnih zaostritvah v Ljubljani, tajnem sojenju pred vojaškim sodiščem, zaostritvah z armado, in nerazumevanju slovenske pomladi, ki so jo v drugih republikah - razen na Hrvaškem - označili za »kontrarevolucijo«. Slovenci govorijo o Ljubljani 1988 kot o Pragi 1968, piše The Wall Street Journal. »Ce liberalne sile sedaj ne bodo uspele, potem ni za Jugoslavijo v naslednjih 50 letih nobenega upanja« pravi Igor Bavčar, ki vodi odbor za človekove pravice. »Bojim se stalinističnega puča,« pravi.
Od Slovenije, do Estonije in Armenije se kot piše The Wall Street Journal boj za demokracijo izraža v prizadevanjih za dosego avtonomije. V tem primeru je slovenski primer poučen: ko gre za Jeffersonevo demokracijo, avtonomija ni dovolj močan branik, trdi avtor tega članka.
Med drugim piše tudi o letošnjeffl obisku sovjetskega voditelja Mihah3 Gorbačova v Sloveniji in pravi, da g3 etnična oziroma politična vprašan]3 na jugu države niso zanimala, temve podjetništvo v Sloveniji. Ko je na prl' mer slišal, da Slovenija 80 odstotke svojega izvoza pošilja na zahod, 20 P3 na vzhod, so ga slišali zamrmrati »Prl' dni dečki«.
Avtor tega članka med drugim P156, da so Slovenci seznanjeni s kapitan2-mom in, da se jim zdi sprejemi]1''' razumejo delovanje trga, želijo si v10-žiti več denarja v zasebne tovarne ko pa v hiše in avtomobile. Posebno® Slovenije je tudi v tem, da ljudje resnično podpirajo slovensko komunishe-no partijo. Partija se zavzema za odpravo smrtne kazni, za neposredne volitve, nasprotuje zakonu o »sovrazn propagandi«. Partija, še posebej P3 njen mladi voditelj Milan Kučan, 513 resnično priljubljena.
»Mogoče je najbolj napreden komu-nist na svetu«, je dejal po pisanju teg3 ameriškega časopisa nek študent. 3 po mnenju avtorja ni pretiravanje-spodbujanjem in posrednim finanen3-njem je Kučan dopustil organizira1)0 opozicijo, pod njegovim vodstvom ]e Slovenija šla tako daleč kot je mogoče iti v okviru enopartijskega sistem3' dokler ne preskoči v pravi pluralizem-
Članek med drugim obravnava tud1 zaostritve med armado in javnostjo v Sloveniji, kritike časopisa »Mladina* na Branka Mamulo, prodajo orož]3 Etiopiji, gradnjo Mamulove vile in 00' mnevno odkritje načrta za množičn® aretacije v Sloveniji, s katerimi naj p končali »kontrarevolucijo v Sloveni]1*; Kot piše dopisnik tega časopisa so m zahodni vojaški diplomati v Beogradu potrdili, »da je obstajal nek manj31 spisek ljudi, ki naj bi jih zaprli«.
The Wall Street Journal piše, da ] ljudi zelo prizadelo tajno sojenje Ljubljani, da so zahtevali javno sojenje, civilne odvetnike in sojenje v slo-veniščini. Vojska je vse te zahteve za vrnila.	,
Dopisnik The VVall Street Journaj končuje svoj članek s stavkom, ®d3 bodo v nastopajoči jeseni, ko bodo Jugoslaviji spreminjali ustavo, Jeiie sonski komunisti poskušali spraviti 3 mado pod civilno nadzorstvo. T0<J,j vprašanje je ali bo v nastopajoči j65®,, v Sloveniji še pomlad?«, piše The W3 Street Journal.	.
UROŠ LIPUŠČEK
Prepričljiva filmska verzija Marquezove novele o priletnem angelu, ki je padel na Karibe
Benetke noč včeraj posvečene filmu povratka Dušana Makavejeva
BENETKE — Predzadnji festivalski dan bi lahko imenovala »dan animiranih špic«, saj bi lahko, špici Makavejevega Manifesta in Birrije-vega Zelo starega gospoda z ogromnimi krili uspešno predstavili na kateremkoli festivalu animiranih filmov.
Manifesta je zanimiv rezultate vrnitve iz »izgnanstva« Dušana Makavejeva. Po 17 letih je jugoslovanski mojster ponovno prestopil državne meje (v Jugoslavijo se je sicer redno vračal/ni pa hotel snemati filmov v državi, ki je potisnila v bunker VV.ft. misterije organizma) in sprožil ki-
Chet Baker v filmu Let' Get Lost
nematografsko sodelovanje med družbo Cannon (Golan in Globus) in Jadran filmom. Filmska ekipa je mešanica vseh mogočih narodnosti, za fotografijo je zaslužen Tomislav Pinter, za glasbo Nicola Piovani, za kostume Marit Allen (White Mischief), za scenografijo pa Veljko Despotovič, ki je sodeloval pri Jevvisonovem Violinistu na strehi in pri Petrovičevem filmu Zbiralci perja. Makavejev se pri snemanju filmov zabava, kot malokateri režiser, ima pa to redko sposobnost, da obravnava resna vprašanja (največkrat politična) z ironičnim nasmehom na ustnicah. Tudi v Manifestu je ohranil svoje režijske vrline in nam ponudil nadvse prijetno satiro z aktualnim sporočilom, ovitim v avstroogrske čipke. Škofja Loka, reka Sora in Blejsko jezero nudijo sugestivno ozadje zgodbi o pripravi atentata na kralja. Kralj bo edini srečno preživel nekajdnevno bivanje v Waldheimu (mesto potuhnjencev, ki ima lepo zveneče ime, a spominja na avstrijskega Kurta), priprava atentata bo namreč pogubila revolucionarja, čeprav je povsem jasno, da gre za ljudi, ki jim je bolj do spolnega občevanja kot do revolucije. Revolucije je torej konec nekje pod pernicami (oz. v kopalni kadi, v konjušnici, na zidku pred hišo, v jami, na drevesu in najbrž tudi v vlaku), kar je vsaj tako neresno, kot je neresen kralj, brkat mladenič, ki se prešerno smeje med obiskom v umobolnici (ime ji je Zdravilišče Bergman) in ne razume, kaj neki se dogaja okoli njega. Kot vse Makavejeve filme tudi Manifesta ni mogoče razčleniti v nekaj vrsticah, ker je pač tako zgrajen, da se lahko gledalec zaustavi pri oblinah Camille Soeberg (ustnice in nasmeh ima kot Mutijeva) in opazi, da mojster ni pozabil na svojo prirojeno ljubezen do čokolade, lahko pa si zastavi tudi globlja vprašanja, pa čeprav Makavejev zafrkava prav tiste gledalce, ki iščejo skrite pomene in tajne napade na družbo, tudi tam, kjer jih ni.
Veliko skritih simbolov in magije pa je bilo v Birrijevi adaptaciji Marguezova novela Zelo star gospod z ogromnimi krili. Fernando Birri je do-
Manifesto jugoslovanskega režiserja Dušana Makavejeva
Weber je z neverjetnim pikolovskim raz^s^red-nim delom sestavil mozaik o Bakerjevem 1 ^ nem življenju, o njegovi glasbeniški sPretn°[Si na-o polomiji njegovega zasebnega življenja.
jel tropske razsežnosti Marguezovega dela in je režiral enkratni film o nedolžnih ljudeh, ki verjamejo v angele in čudeže, ter o pokvarjenih ljudeh, ki te čudeže prodajajo. V karibskem mestecu Novem starem mestu najdejo starca z velikimi krili, ga zaprejo v kokošnjak in kmalu se bo pred pločevinasto hišico zbrala pisana množica radovednežev. Po prvem »čudežu« bo na Karibih kot v Medjugorju, cirkus pa bo trajal dokler ne bo angela prekosil sloves »ženske pajka«. Šele po šestih letih bo priletnemu angelu uspelo popraviti svoja ogromna krila in odleteti...
Veliko zanimanja pa je včeraj vzbudila projekcija dveurnega dokumentarca o življenju in delu jazz glasbenika Cheta Bakerja. Režiser Bruce
iet's
ključje, da so dokumentarcu dali naslov Get Lost, saj govori o tem, kako je urne^ni1abost' gubil samega sebe. Po Bakerjevi smrti (s samomor?) nam ostane kopica njegovi ^teri-predvsem pa dve uri sijajno montiranega n3 ala, ki bi ga morali čimprej pričeti pro 31 kasetah, saj bi ga morali gledati v udo m nU. Ijih in ne v kinodvoranah, kjer ti nihče n ^ di »kruha, masla in šampanjca«, kot si Je no želel pokojni Chet. EVA FORNAZA