Izlmja:
10., 20. in 30. dan vsakega meseca; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat.
&
Leto XV.
V Celovcu, 10. mal. travna 1896.
~\r e 1 j a :
za celo leto za bolj premožne 2 goldinarja; za manj premožne rodoljube pa 1 gld. 50 kr.
Denar naj se pošilja pod napisom:
Upravništvu ,sMlrats, v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Štev. 10.
Vabilo
k
7. letnemu občnemu zboru
katoliško-političnega in gospodarskega društva
za Slovence na Koroškem,
ki se bode vršil
v četrtek dné 33. mal. travna (aprila) t. 1.
v Celovcu
v dvorani gostilne „pri Sandwirtu“.
Začetek ob 1I23. uri popoludne. Vspored:
1.	Nagovor predsednika,
2.	Poročilo blagajnika o denarnem stanju.
3.	Poročilo tajnika o delovanju društva v pre-
teklem letu.
4.	Zapisovanje novih udov in vplačevanje letnih
doneskov.
5.	Volitev novega odbora in dveh pregledovalcev
računov.
6.	Razne razprave, predlogi in nasveti.
7.	Gospodarski govor.
K temu shodu so uljudno vabljeni vsi udje političnega društva in tisti slovenski rodoljubi, ki se želijo zborovanja udeležiti in smejo z dovoljenjem odbora od udov vpeljani biti. Odbor.
Pisava slovenskih imen.
Interpelacija poslanca Višnikar-ja in tovarišev na Nj. excelencijo gosp. ministerskega predsednika kot vodjo notranjega ministerstva, grofa Badeni-ja.
Kakor javni listi poročajo, je poslal c. k. okrajni glavar celovški, baron Mac Nevin dvema odbornikoma hranilnice in posojilnice v Glinjah sledeči odlok :
„Po cesarskem ukazu od 20. malega travna ISBt, državna postava št. 96, se Vam zaukaže, da pišete svoje družinsko ime v pravem pravopisu, kakor je zapisano v maticah (krstnih knjigah) župnijskega urada v Glinjah, „Sablatschan“ in ne kakor doslej napačno „Zablačan‘ in rSahlačan“.
Ml Podlistek.

Tine in Barigeljc, ali: Pliberško maslo.
(Izviren dopis.)
Bilo je zadnjič , v saboto na večer. Po storjenem delu je dobro odpočiti se. Tako sem si mislil in usedel se na klop pred hišo. Gledal sem, v svoje misli zatopljen, na Pliberk. Videi sem nekaj več voz proti „velikemu“ mestu voziti se. Mislim si, ej Tine, kaj pa, ko bi Pliberčani danes na večer kako posebno pobožnost imeli. Vem sicer, da so Pliberčani bolj „bogaboječi“, da sedaj v postnem času vendar še marsikteri človek, četudi drugikrat poredko, rad pogleda v cerkev. Hencej, torej mislim, če sem tudi truden, pa vendar pogledam in še soseda, Barigeljčevega Šimena, s seboj zvabim. — Kmalu sva bila na poti in v pol uri v mestu. Pliberk je sicer „veliko“ mesto, pa cerkev, ker imajo le eno, se kmalu najde. Šla sva naravnost v cerkev, pa ta je bila — prazna. Ko malo požebrava, odpotiva se iz cerkve.
Ker sva bila le nekoliko radovedna, skleneva poizvedeti, kaj imajo danes Pliberčani. Greva zato v hišo nekega pliberškega „purgarja“. Že pri vratih srečava majhno, domače dekle. Vprašava najprej po materi, ker to vsak ve, da so pliberške „pur-garce“ zgovorne. Pobarala sva seveda v nemškem jeziku, ker sva za trdno mislila, da v Pliberku,
Če ne storite po tem ukazu, imate pričakovati strogo kazen.
C. k. okrajno glavarstvo v Celovcu, 13. prosinca 1896.
G. k. deželne vlade svetovalec baron Mac Nevin/
Pred vsem opozarjamo na to, da sta brata Zablačan s tem imenom zapisana v imeniku c. k. deželnega sodišča v Celovcu in zavoljo tega ona dva kot zastopnika posojilnice le na ta način smeta podpisavati.
Navedeni odlok ni le v zakonu, ne v dejanskih razmerah utemeljen, on tudi ne odgovarja nikaki potrebi, temveč kaže le očitno zagrizenost nasproti slovenskemu pravopisu, kakoršno bi vodja politične oblasti nikakor ne smel kazati.
Cesarski odlok od 20. malega travna 1854, št. 96 državnega zakona, je gotovo prav mnogo obsežen, a da spada sem tudi slovenski pravopis, kaj takega zamore le znani ponemčevalec baron Mac Nevin iznajti.
Ta ukaz (odlok) ne govori o izpremembi imen, ne o pravem ali napačnem pravopisu imen, marveč le o pisavi, ki je razžaljiva za urade. Ce se pa baron Mac Neviu vendar na ta odlok sklicuje, potem moramo sklepati, da njega žali že v pravem pravopisu pisano slovensko ime ter da on to smatra že za demonstracijo. On ni poklican za to, odločevati, kako se ima kako ime pisati. Njegova trditev, da je pisava slovenskega imena „Sabla-tschan“ prava, ona »Zablačan" pa napačna, je neresnična.
Oficijelno pripoznani, od 1850. leta v državnem zakoniku in v deželnih zakonih navadni slovenski pravopis ne pozna črke „tsch“, ampak le črko „č“. Ce bodo Nemci enkrat svoje črke sch (š) in tsch (č) z drugimi nadomestili, kar gotovo ni izključeno, potem bi morali po mnenju barona Mac Nevin-a sedaj rabljene črke sch in tsch v imenih nemških družin in krajev na večne čase neizpremenjene ostati, nasprotno pa bi se morali vsi č, š in ž iz slovanskih imen iztrebiti.
V našem slučaju se ne gre za kako izpremembo imena, ampak le za uporabo slovenskega pravopisa, ktero pa hoče baron Mac Nevin kaznovati. »Zablačan" ali „Sablatschan“ ali »Sablazhan" to je vse jedno ; vse tri pisave značijo eno in isto ime in se jednako izgovarjajo.
kjer imajo nemške šole, vsak otrok nemško zna. Pa otrok naju debelo gleda in s tem pokaže, da naju ne zastopi. Kmalu si pomagam in vprašam otroka po slovensko, kje so mati, ali ta odgovori, da se reče „muter“ ne mati. No, mene je smeh posilil in mislil sem si, no že to pliberško maslo pač misli, da je tako bolj „nobel". Vprašam, kje so oče, ali kmalu izvem od otroka, da ima le „fotra“, ne očeta. Ker mi je bilo le zato, da bi zvedel, kaj imajo danes Pliberčani, vprašam vnovič čisto resno: „no kje pa so tvoj foter". Otrok na to v svojej odkritosrčnosti pove, da so za pečjo, ker se jim srajca suši, ki so jo „muter“ za nedeljo oprali. — »Mož bi bil v zadregi, ko bi šla v izbo", pravi Barigeljc in pristavi: „ne bo nič druzega kazalo, kakor iti v gostilno". »Prav imaš Šimen“, mu rečem, »zakaj bi pa midva ne bila enkrat »nobel", saj imava cvenka v žepu." „Per moj kokoš, pa tristo medvedov", pravi Šimen, »tako je", in udari po žepu, kjer žvenketajo kronice tako, da se mimogredočemu „purgarju“ kar sline pocedijo. Ti presneti slovenski denar, kako moč imaš.
»Stopiva malo k Jozeljnu," pravim, »tam pogledava, kaj pliberška gospoda ugiblje. To vem, da kedar jih koža srbi, zbirajo se vedno tam. Predlansko leto so se menda na Silvestrovo hudo praskali tam in od tistega časa se nekako bolj črno gledajo." — Pri durih sva. Barigeljčev Šimen me potisne in — čof, padem v izbo med gospodo pliberško. Veliko miz, vse razsvetljeno in midva v največjej zadregi. Vsedeva se k zadnjej mizi v kotu, naročiva pijače in pričakujeva kaj bo. Opazovala sva gospodo, ki je bolj tiho sedela. Kako so se znašli danes ti različni duhovi, ki so bili
Da hočejo naše obstoječe postave, ki se tičejo krstnih imen in priimkov, le resnične izpremembe imen, ne pa pravopis imen vravnati, to se vidi iz besedila in namena dotičnih postav.
Potreba, da dobi človek kako ime, se čuti kar hitro po rojstvu. Ko se je upeljalo krščanstvo,, dobil je vsaki novorojenec pri sv. krsti kako ime. Toda to ni zadostovalo. Ljudje so si izvolili še različne priimke, da bi tako lažje ločili družine in rodove. V preteklem stoletju poprijelo se je po-stavodajstvo vravnave imen. Patent od 1. listopada 1786, štev. 591, je določil, da morajo imeti žena in otroci ime in grb moža, oziroma očeta.
Patent od 3. svečana 1176. leta, ki velja za Galicijo, prepoveduje sinovom in hčeram očetovo ime izpreminjevati.
Patent od 23. malega srpana 1787. leta, štev. 698, določuje, da morajo Židje, da se preprečijo vsi neredi, si izvoliti gotova rodovinska imena in nemška predimena.
S cesarskim odlokom (Hofdecret) od 12. listopada 1787. leta, štev. 746, poslal se je zapisnik nemških predimenov (obsegajoč 109 moških in 35 ženskih) Židom.
Državni zakonik (1811) omenja imena soproge (zakonske žene), zakonskih in nezakonskih, ponovljenih in pozakonovljenih (legitimiranih) otrok itd.
Cesarski odloki od 21. vinotoka 1813. leta, 21. vinotoka 1815. leta, štev. 1185, in od 19. svečana 1820. leta, štev. 1650, dajejo dušnim pastirjem navodila, kako se imajo ravnati pri pisanju krstnih knjig gledé zakonskih in nezakonskih otrok. Kako in v kterem jezika pa naj se pišejo imena, o tem navedeni patenti in cesarski odloki ne govorijo in znano je in nihče ne more tajiti, da se je pisava različnih imen v teku časa z razvojem posameznih jezikov izpreminjala in da se je naravno tudi spremeniti morala.
Dušni pastirji posluževali so se v začetku latinskega jezika, kteri znamenj kakor ck, sch, tsch, č, š, ž itd. ne pozna. Za slovanski z in ž nima nemški jezik nobenega znamenja. Nemški jezik nima za mnogo slovanskih glasov odgovarjajočih znamenj, za to se morajo v znanstvenih delih pri natančnem razpravljanju nemških dialektov in tujih jezik povsod rabiti latinsko-slovanska znamenja.
Oziraje se na v začetku imenovani odlok okrajnega glavarstva celovškega, bi Hrvatje in
prej v razprtiji, kakor Poncij Pilat pa Herodež ? Koga bodo neki sodili?
Kmalu se pridere še nekaj gospdde in na to vstane neki govornik in začne pripovedovati, da hočejo v Pliberku ustanoviti društvo »Sudmark". Prežvekava v svojem govoru reči, ki jih že Vrabiči na strehah kričijo. Ti nadarjeni ptiči že davno vse to vedó, a ubogi slavnostni govornik mora, da ima kaj govoriti, še vse te čenče ponoviti! Pravi, da »Sudmark" ni politično društvo. Trdi, da nikogar ne napada, da hoče le Nemce braniti — ob mejah. No, ko bi bil pliberški gospod dohtar, ki je tako modroval, kakega šolarja vprašal po meji med Slovenci in Nemci pri nas, bi mu bil vsak lahko povedal, da Pliberk ne leži na meji. Sicer se pa gospod dohtar v tem sam lahko prepriča, ko se vozi na onkraj Drave na zajce, da je tam ljudstvo še čisto slovensko. Gospod dohtar je sicer znan kot dober lovec, ali to pot je nameril na zajca, pa je — kozla ustrelil. To se zgodi lahko najboljšemu lovcu.
Drugi govornik, kterega je gospod dohtar gotovo in rad poslušal, bil je bolj odkritosrčen, in v malo besedah je pobil ali hoté, ali nehoté, nisem mogel spoznati, ves dohtarjev »imenitni" govor. On je govoril o sto in sto tisočih denarja, ktere bi morala »Sudmark" imeti, da bi dosegla svoj namen. Bral in slišal sem dostikrat o namenu »Siidmarke", ta dan sem pa tudi spoznal, da ima namen s tistimi »stotisoči", o kterih je govornik sanjal, pokupiti slovenske kmetije in naseliti nemške družine po slovenskih krajih. Ali s 17 goldinarji 47 kr., ktere je društvo tisti večer skupilo pri prodaji klinčkov, se more sicer kupiti pii-
Čehi ne mogli svoja imena pisati v sedaj navadnem in povsod priznanem pravopisu. Hrvatje so imeli 4 ali 5 različnih pravopisov in Cehi sami so še le v tem stoletju (1820 in 1840) uravnali svoj pravopis.
Slovenci so rabili od 16. stoletja naprej do prve polovice našega stoletja tako znano Bohoričico. Prejšnja znamenja f, fh, zh, s sh nadomestili so zdaj z š, č, z in ž. Starih znamenj sedanji rod ne pozna več, če ravno se nahajajo še v starih krstnih knjigah.
Busi in Srbi bi morali pri nas vedno rabiti le cirilico. Kvekvič ne bi smel tako pisati, ampak „KBeKBHÌ“.
V preteklem stoletju bila je navada, ženska imena s končnico „in“ označevati. Tako se je imenovala žena Majerja Majerin itd.
Kakšne zmote bi se povzročile, če bi se povsod hoteli pokoriti povelju celovškega okrajnega glavarja, se lahko misli. Visoka vlada bi morala celo vrsto uradnikov nastaviti, kteri bi morali vse krstne knjige, v kterih so se posamezna imena v različnem času različno pisala, pregledati in prvotno pisavo družinskih imen uvesti. In kje se tu neha?
Toda mi mislimo, da imajo vladni organi veliko nujnejšega in koristnejšega posla, kakor pa na to delati, da bi imena okamnela, in naredbe kovati, ktere kažejo le naklonjenost nasproti posameznim narodnostim.
Ne moremo lahko misliti, kako bi zamoglo koga zanimati, ali se njegov sosed tako ali pa tako piše.
Bratom Zablačan je gotovo vse jedno, ali se njih domačin Tschernigg ali pa Černik piše. Po cesarskem odloku od 5. rožnika 1826. leta je na Avstrijskem kaka izprememba imena le redkokedaj in le v posebnih slučajih dovoljena ter se mora za dovoljenje pri oblasti prositi. (Najvišji odlok od 18. sušca 1866. leta, štev. 1452).
Da se prosto iz volj uje kako rodovinsko ime, kar se mora za osebno pravico vsakega samostojnega in samovlastnega državljana smatrati, je na Avstrijskem preveč omejeno in vendar se nahaja pogosto potreba in želja, da se priimek spremeni. To dokazujejo jasno tako zvana domača imena (Vulgarnamen). Na Primorskem se navadno za krstnim imenom osebe imenuje krstno ime očeta, tako Prane Antona Mihič-a.
Izprememba krstnega imena je le v gotovih slučajih dovoljena, na primer, če se dà kdo krstiti ali pa če vstopi v kak duhovni red. A vendar se pišejo krstna imena v različnih jezikih popolnoma različno, tako : Joannes, Johannes, Johann, Hans, Jan, Janez, Hanuš, Janos, Ivan, Ive, Ivo, Giovanni, Jean, James itd. Brezštevilno izgledov bi se v tem oziru lahko navedlo, a vendar nikdo ne bode hotel trditi, da ta nazivanja (imenovanja) različna krstna imena značijo.
Oziraje se na to, dovoljujejo si podpisani vprašati nj. ekscelenco gosp. ministerskega predsednika kot vodjo notranjega ministerstva :
„1.) Je-li nj. ekscelenciji odlok c. k. celovškega okrajnega glavarstva od 13. prosinca 1896.1. znan?
2.) Kaj misli nj. ekscelencija storiti, da se obvaruje ljudstvo pred takimi, v zakonu in v dejanskih razmerah nikakor ne utemeljenimi odloki,
berškemu „purgarju“ nekaj srajc, ali slovenskih kmetij, dragi moji Pliberčani, po tej ceni ni !“
Volitev odbora za „Sudmark“ vršila se je pravilno in še celò jaz nisem imel nič proti izvoljenim. Posebno vesel sem bil, da je bil za društvenega pisarja izvoljen Jozeljnov Korel, ki pod milim nebom nima nobenega dela; sedaj ima vsaj službo.
Ko je bil „špas“ končan, vrneva se domu. Na poti mi pa pravi Barigeljc : „Vidiš, ljubi moj Tine, danes si se lahko prepričal, kdo hujska. Ko sem pri Jozeljnu poslušal, kako so upili, da smo Slovenci „hujskači“, spomnil sem se na neko dogodbo iz otročjih let.
Brckatov Mihi me je zmerom tako gledal, kakor gledajo nas Slovence pliberški „Nemci.“ Bil je bolj „nobel“, a jako zadolženih ljudi. Če je le mogel, udrihal je po meni, ker je mislil, da je njemu, ki je od boljše hiše, vse dovoljeno. Enkrat potisnil me je na tla in jaz pohlevna duša dal sem se mu tolči. Ko tako po meni udriha, zapazi to neki mož in priteče na pomoč. Mihi pa je v svojej predrznosti kričal: „Ta me hoče zadaviti“, in zraven je mene dušil, da nisem več dihati mogel. Ko sem bil prost, sem na ves glas, kar sem ga še imel, zavpil: „to ni res“. Možje bil prepričan, kar sem govoril, in je paglavca Mihlna pošteno našeškal. — Tudi nas tako davijo Nemci in zraven vpijejo, ker mi molčimo, da jih mi davimo. Kdo bo neki prišel, da bo pliberške „Nemce“ našeškal? Jaz pravim, da se bodo sami, če bomo mi slovenski kmetje se spametovali !“	Č.
ki so le pripravni, vzbujati nepotrebno razburjenost in izpodkopavati vgled oblastij?
Dunaj, dné 12. sušca 1896. 1.
Povše, dr. Gregorčič, Seichert, Robič, dr. Gregorec, Alfred Coronini, Pfeifer, Kušar, Višnikar, Koblar, Klun, Vošnjak, dr. Ferjančič, Borčič, Badinsky, Nabergoj. “
Dopisi prijateljev.
(Kronski darovi za velikovsko šolo.) Anton Stres, prefekt v Marijanišču v Celovcu, 10 kron; vzorni rodoljub v podjunski dolini, ki pa noče imenovan biti, 10 kron; č. g. Štefan Sakelšek, župnik v Št. Jurju v Ziljski dolini, o priliki njegove inštalacije 20 kron ; Filip Pluder p. d. Lenart na Olšnici pri Velikovcu 4 krone. Skupaj 44 kron. — Prisrčna hvala. Živeli nasledniki!
Iz Celovca. (Pridite na občni zbor!) Kakor vidite iz vabila, natisnjenega na prvem mestu, ima naše katoliško-politično in gospodarsko društvo dné 23. t. m. v gostilni hotela pri Sand-wirtu svoj letni občni zbor. Govoriti na tem mestu obširneje o potrebi in namenu naših zborov, bilo bi odveč, ker tako vsak rodoljub ve, kako potrebno je, da se zbiramo, posvetujemo, navdušujemo in potem z združenimi močmi delujemo za stvar domovinsko. Nasprotniki naši so neprestano na delu; njim je na razpolaganje moč, denar, varstvo od višje strani. Uspešno se jim bodemo v bran postavili le s krepkim delom, s skupnim vstrajnim postopanjem, za ktero se pomenimo ravno na teh shodih ! Zató, slovenski rojaki, ki Vam je pri srcu katoliška in slovenska stvar, pridite dné 23. t. m. v prav obilnem številu na naš občni zbor; kdor le količkaj more od doma, naj prihiti v Celovec. —■ Posebno potrebno pa je letos, da pridite v prav velikem številu. Čakajo nas volitve za deželni, morebiti tudi za državni zbor. Nujno potrebno je zato, da se organizujemo in pripravimo za volitve. Zató upamo, da naš poziv ne bode zastonj, da pridete, č. rojaki, zlasti Vi slovenski gospodarji, v prav velikem številu in da se bo tudi letošnji občni zbor častno pridružil prejšnjim. Na svidenje!
Iz Celovca. (Strasten nasprotnik Slovencev) je kavarnar in občinski odbornik Haderer na Starem trgu. Ko se je v občinski seji dné 24. sušca govorilo o pesku, ki ga mesto vsako leto potrebuje za ceste in pota, tirjal je imenovani odbornik od župana, naj peska ne jemlje več od tistega človeka zunaj Celovca, ki je baje strasten „windischer Agitator8, ki neki nesramno („ganz abscheulich“) govori o celovškem mestu. Pravil je občinskemu odboru, da se drugi, ki z Celovčani drže, bridko pritožujejo, da mesto od njih peska ne kupuje. Mi nismo še slišali da bi celovško mesto nalašč od Slovenca kupovalo svoje potrebe, bržkone jim je prodajal dotični posestnik ceneje in boljše blago, kakor drugi, zato je tudi Nemcem bil ljubši, kakor pa naši nemškutarji. Zdaj ga pa Haderer dolži, da v Celovcu „abscheulich“ govori; morebiti dotični kmet more dokazati, da je to lažnjivo. Po lažčh pa ljudem pravični zaslužek jemati ni lepo; ravno to je „abscheulich“. Posebno grdo je, da tako govoré ljudje, ki se štejejo med omikane. Zdi se, da nekterim ljudem ni dosti, da jim Bog v mladosti jemlje zdravih udov, ker tudi v starosti ne pridejo še do pokoja in pravičnosti proti drugim ! Brzdajte vendar že enkrat svojo neumno strast proti drugi narodnosti v koroški deželi, saj se Vas, gospod „kofetar“, mi čisto nič ne bojimo. V nas so se že drugačne korifeje zaganjale, pa so vse šle v krtovo deželo, Slovenci na Koroškem pa so ostali še čili pri življenju. Tako bode ostalo tudi v prihodnje, ako Bog dà in sreča junaška.
Iz Vetrinja ob Celovcu. (Oltar. — Bratovščina. — Misijon.) Na praznik Marijinega oznanovanja (ibehtnica) posvečili so mil. gospod knezoškof v naši farni cerkvi dva oltarja. Jeden teh oltarjev, kterega so bili napravili še menihi, bil je že popolnoma razpadel. Posvečil se je v čast bridkemu trpljenju našega Zveličarja Jezusa Kristusa. Podobe, ki kažejo skrivnosti žalostnega rožnega venca, popravil je g. podobar A. Progar v Celovcu. Isti podobar napravil je tudi tri nove podobe v popolno zadovoljnost. Mi moramo gosp. Progarja le vsem prav toplo priporočati. Drugi oltar posvetili so na čast presvetemu srcu Jezusovemu. Izdelal ga je mizarski mojster Jožef Božič na Stražišči. — Dné 24. sušca so naš dekan preč. gosp. korar dr. Somer slovesno upeljali bratovščino presvetega srca Jezusovega. Slovesno pridigo so imeli vč. g. prednik misijonarjev Franc Jaušovec. Pristopilo je k bratovščini 300 oseb, med njimi polovica moških. — Od 23. sušca do 2. malega travna obhajal se je v naši cerkvi sveti misijon. Vodili so ga misijonarji gg. Fr. Jaušovec, Fr. Kitak in Vinc. Kriser. Udeležba je bila precej dobra. Mnogo ljudij je opravilo pri tej priliki svojo velikonočno spoved; manjkalo pa tudi ni takih, ki so misijonu nasprotovali.
Iz Vetrinja. (Kako se ucepa nemškakul-tur a.) Dné 7. svečana seje predrznil nek fant po šoli ziniti par besedic v svoji materinščini. To je bilo za našo učiteljico, kar je rudeča rutica za purana. Začela se je znašati nad njim, in med drugim ga je pitala z „windischer, tamischer Tocker8. Vrh tega se je moral za to celo uro v šoli pokoriti. Po kte-rem receptu je to? Blizu tako, kakor ta učiteljica v šoli, hoče naš deželni predsednik doseči na Koroškem tisti „mir“, po kterem je tako hrepenel v deželnem zboru. Prav, le dražite nas! P. n. tovarišem in tovarišicam naše učiteljice, ki so jed-nako vneti za razširjanje nemške kulture, naznanjamo, da ima urednik beljaškega lističa : „Karnt-ner Nachrichten“ za to prav dobro orodje na prodaj*). Tja naj se obrnejo, dobé ga gotovo prav po ceni, če le obljubijo, da ga bodo pridno rabili ! Vsakega človeka pa, ki ima zdravo pamet, vprašamo; Ali bi ne bilo modreje otroke poučevati v materinščini, kakor s tako kruto silo utepati nemščino v njih mlade glavice. Tedaj bi se vsaj naučili 10 božjih zapovedij in kar je jim za življenje potrebno , zraven tega pa naj bi se vadili v nemščini. Učite otroke prej hoditi, potem jezditi !
Iz Blač pri Beljaku. (V spomin vrlemu možu!) Dné 22. sušca smo položili v grob 86 let starega Matevža Janža p. d. Makuča. Bil je občespoštovan mož, veren katoličan in navdušen Slovenec. Ko se je prebujala Koroška, bil je on na vsakem „taboru“, in kar je tam slišal, tega ni se le sam držal, ampak pripovedoval je tudi drugim. V svojej hiši je namreč zbiral gospodarje in tam se je ž njimi pogovarjal o verskih, nàrodnih in gospodarskih reččh. Naj bi se sedanji kmeti učili od ujega. Marsikteri le preradi hodijo po gostilnah ter zapravljajo denar in zanemarjajo svojo gospodarstvo. Prebiral je tudi zmirom „Mir“ in knjige družbe sv. Mohorja. Sv. pismo in občno zgodovino je malone znal na pamet. Bilje pravičen, pošten slovenski kmet. Blag mu bodi spomin!
Iz Sel. (Častni občan. — Šola.) Dné 22. sušca 1896 je bil pri občinski seji jednoglasno častnim občanom imenovan veleblagorodni gospod Oskar grof Christalnigg, vzgleden katoličan in domoljub. Slava občini, ki znav ceniti in spoštovati vrle može. Čestitamo! — Žalostna novica se je raznesla po goratih Selah, da so se župljani Zvrhnega kota raje odtrgali od svojih sofaranov pri cerkvi, ki v svoji zaslepljenosti hočejo nemčursko šolo. Zvrhuikotčani iu zavedni župljani obsojajo vsi kakor en mož izdajsko ravnanje šolskega soveta v Selah, ki si misli pridobiti slave pri Nemcih, da taji svoje slovensko pokolenje in mili materni jezik. Kajpak delajo to zlasti zavoljo šuntanja znanega celovškega mogočneža, ki bi Slovence kar najraje vtopil v žlici neslanega kropa. Zdaj, ko se je sel-ska šola že precej globoko zavozila v nasprotni tabor, še le misli odstopiti iz pozorišča šviga švaga šolski načelnik. Skrajni čas je, da gre k Bismarku po mastno plačilo.
Iz Črne. (Občinska volitev.) Kakor ste že naznanili, dosegli so pri naši občinski volitvi naši nasprotniki vsled silnega pritiska nekoliko uspeha. Posrečilo se jim je dobiti 6 odbornikov; tudi naša stranka ima 6 odbornikov, ker pa imajo nasprotniki še dva viriina glasa, imajo večino. — Pritisk od nasprotne strani je bil, kakor rečeno, strašansk, zlasti v III. razredu. Na delavce, ki imajo pri fužinah zaslužek, so pritiskali, kakor so le znali. Tako so jih mnogo primorali, da so zoper svoje prepričanje glasovali z nasprotniki! Žugalo se jim je, da takoj izgubijo ves zaslužek, če glasujejo za kakega Slovenca ali ne pridejo k volitvi. Temu pritisku se je udalo tudi nekaj mož, na ktere smo trdno zaupali in mislili, da so bolj trdni iu značajni. Žalostno! — V tretjem razredu so zmagali nemčurji, v drugem mi, v prvem pa se je za odbornike srečkalo, ker je stalo 5 naših proti 5 nasprotnim. Srečka je bila „nepristranska“, t. j. izvoljena sta dva naša in dva nasprotna odbornika. — S kruto silo posrečilo se je brezobzirnim nasprotnikom dobiti toliko uspeha. Svoje „zmage“ so se veselili hrupno in prav izzivajoče z — godbo, ktero so postavili blizu cerkve, ko se je v nji opravljala služba božja. Tudi to je znamenje, kam merijo nasprotniki, kaj je njih zadnji cilj in konec. Kmetje, dobro si to zapomnite ! Veselja vriskajo sedaj nasprotniki, trdno pa upamo, da tudi za nje pride še — dan sodbe!
Politični pregled,
Avstro-Ogerska. Letos bodo se vršile za 10 kronovin volitve za deželne zbore, in sicer na Nižje in Gornje Avstrijskem, Solnograškem, Štajerskem, Koroškem, v Bukovini, na Tirolskem, Pred-arlskem in Tržaškem. Gotovo bodo povsod tudi hude volilne borbe ; dal Bog, da s srečuim uspehom za krščanske stranke. — Državni zbor se zopet snide dné 14. t. m. Posvetovanje o volilni pre-
*) Glej 3. št. letošnjega „Mira“!
osnovi se menda prične dné 20. t. m. — Volitev dunajskega župana, ki je bila določena za 8. t. m., je zopet odložena. — Delegacije se menda zberejo dné 15. maja. — Mažarji imajo zopet nove škandale, s kterimi se lahko izkažejo pri tisočletni razstavi. Kašič, bivši visok uradnik, je te dni objavil grde stvari, tičoče se mažarskega^ ministra Fejer-varija in dveh visokih uradnikov Šitre in Gromona. Fejervari je po njegovih objavah zase vporabljal državni denar ; svojo ženo je zaprl v norišnico, ker se mu je druga bolj dopadla. Ko je pa žena veliko svolo podedovala, jo je vzel zopet k sebi, hoteč ji izpuliti dedščino. Šitra in Gromon sta pa počenjala ostudne, nenravne stvari. Potemtakem bi bilo res treba o belem dnevu z lučjo iskati med mažar-skimi ministri in visokimi uradniki poštenjakov in še bi bilo iskanje — zastonj. — Ogerski katoličani prav živahno delujejo. Nova ljudska stranka je ustanovila katoliške časopise v vseh jezikih. Vlada sicer na vse načine ovira nje delovanje, a zatrla je ne bode. — Zastopniki avstrijskega in ogerskega državnega zbora se sedaj pogajajo na Dunaju, koliko naj odslej vsaka državna polovica plačuje za skupne stroške. Dozdaj smo plačevali Avstrijci, 70, Ogri pa samo 30 odstotkov. Bati se je, da ne bi Ogri zopet zmagali in nam navalili krivičnega bremena. Neki moravski kmet je pri poljedelskem shodu v Krčinu dné 8. t. m. predlagal tako-le: Dozdaj smo mi plačevali že trideset let po 70 odstotkov; sedaj naj se pa obrne stvar in naj se Ogrom naloži teh 70 odstotkov, mi pa plačujmo po 30. Pametna, samo mož ni zato, da bi jo izvedli. Kakor so pisali listi, zahtevali bodo naši poslanci, da naj zanaprej plačujejo Mažari 42, mi pa 58 od sto. To bi bilo nekako pravično razmerje. Kajpak se bodo Ogri tega branili na vso moč, ker nas hočejo tudi zanaprej imeti za molzne krave. Oni dobiček, mi plačevanje.
Druge države. Od 1. 1876. do danes so dolgovi nemškega „rajha“ narastli nad 2000 milijonov. Največ je šlo za vojaštvo. Katoliški poslanec Lieber je v državnem zboru nasvetoval, naj se ti dolgovi tudi začnč povračevati, in naj se ne delajo vedno novi. Vidi se pa, da bi Nemci tiste „marke‘<, ktere pošiljajo našim nemčurjem za ponemčevanje Slovencev, prav krvavo potrebovali doma ! — Poljakom na Nemškem se godi strašno slabo. Kar čez noč jih hočejo Nemci vtakniti v nemški jarem, se vé, bi se morali odpovedati svoji poljski narodnosti, poljskemu jeziku in pa katoliški veri. Toda poljaki hočejo ostati pri tem, česar jih je učila stara mati, ker to je gotovo najbolje. Zato jih pa Nemci hudo stiskajo. Dovolijo jim prav malo šol in kadar poljski poslanci v nemškem državnem zboru kaj prosijo, kar jim že kot ljudem gre, tedaj jih ministri imenujejo „puntarje“ ! Na neki učiteljski pripravnici so izključili dijaka, ki je pri ljudskem štetju zapisal, da je Poljak, ker je res bil, in se ni hotel zapisati za Nemca. To zopet kaže, kako pravični so protestantski in liberalni Nemci nasproti drugim narodnostim, in da so naši koroški liberalci in mogočneži hodili pri Prusjakih v šolo, kako zatirati pohlevne Slovence. — Na Francoskem, kjer je pravi paradiž za fra-mazone, sleparje itd., imajo zopet nekaj novih ministrov. Tam se ministri preminjajo, kakor na nebu luna. — Na Laškem so dobili po odstopu starega lisjaka in brezbožneža Krispija novo ministerstvo, pa tudi nove krivice, nove goljufije in neumnosti. Ker jih še srbi, da so bili pri Aduvi tepeni, hočejo se maščevati in poslanci so dovolili blizu 200 milijonov za vojsko. Samo od kod jih vzeti, ko tudi na Laškem ne morejo nagrebsti denarja kar tako, kakor listja v jeseni. Odrli bodo zopet revne davkoplačevalce, ki so itak že sedaj čisto zmolzeni. Od Menelika, ki jih je tako zelò pobil pri Aduvi, zahtevajo sedaj „časten“ mir, t. j. naj jim prepusti kos dežele. Menelika pa pamet ni še zapustila, da bi sklenil tak „častni“ mir, ampak zahteva 12 milijonov vojne odškodnine in pa to, naj Lahi gredó od koder so prišli, drugače jim bo še malo uro navil. Na Menelikovi strani so sedaj tudi mohamedanski prebivalci bližnjih pokrajin, derviši po imenu. Ti Lahom precej nagajajo. Bomo videli kaj bo iz te moke.
Gospodarske stvari.
Mat se zareja po travnikih le vsled pomanjkljivega gnojenja. Vsak kmetovalec vé dobro, da mah po primernem gnojenju izgine popolnoma s travnikov, namesto njega pa vzraste žlahtna trava. S samim uničevanjem mahù ne izboljšamo prav nič travnikov. Uničevanje mahù in krepčanje travnikov se mora ob enem vršiti, če hočemo imeti kaj uspeha. Z brananjem odpravimo mah in pre-rahlamo tla, kar je zelo velike koristi; zato se mora to vedno pred gnojenjem zgoditi. Za gnoj se dà porabiti lesni pepel, apneni prah, mavec, cestno blato, dobro uležan kompost, Tomasova
žlindra z žveplenokislim kalijem, gnoj iz stranišč, kostna moka, gnojnica itd.
Naša lekarna,
Naš lekar nam je ukazal naročiti vam, da morate zdaj zdravila koj kar jesti. Zato vam spet priporočimo salato, zlasti še regrat ali ml e č je. Mlada salata redi kri. Kdor jesiha ne sme, naj jo z limono okisa. Tirolci jedo za prvo jed pri južini velik hajdov cmok (knedel) pa salato. Mlečje je na Francoskem zelo priljubljena salata. V vigredi se zdravijo ž njo, kakor n. pr. v jeseni po nekterih krajih z grozdjem. Ed. Beiche je zapisal, da je 1. 1864. za 30.000 frankov mlečja šlo iz An-gersa v Pariz. Multenci in Valahi imajo menda tudi zelo radi tako salato. Kdor hoče skusiti, naj skusi tri tedne ž njo. Krave so po mlečji mlečne. Mlečje mehči ter je za vse bolezni spodnjega života (črevesne), za kri, vodenico, škroflje itd. Mlečni sok je dober za vnete oči. Za nabiranje vam priporočimo še spet trobentice (v Podjunski dolini fevkice imenovane) in pa posebno trnoličen cvet. To imenitno cvetje se že s prijetnim duhom na znanje daje. Zakaj je, najdete v lanskem „Miru“. Pazite, da ga ne zamudite, cveti mal. in vel. travna, pa se kmalu vsuje. Mal. travna se nabirajo tudi s molo ve (brinove) bobike. Ker vsak ve, čemu so, opomnimo le, da so na brinji tudi mladike izvrstne za vodnico. Bazun tega bi še dobro bilo v tem mesecu nakopati si kropljiv-jega in bezgovega korenja inpahabata natrgati. Menda se še spominjate, kaj ste lani v „Miru“ brali o teh rastlinah. Ker naša lekarna ne prodaja ampak vse kar podaruje, ni nevoščljiva, temveč želi, naj bi č. g. duhovniki, učitelji in dr. navajali otroke ceniti in nabirati zdravilne rastline. Bog nam blagoslovi salato !
Nevicar.
Na Koroškem. Dež. odbor nam je poslal drobno, nemško knjižico o pregledovanju davčnega katastra. Izdati tako podučno knjižico zaukazal je dež. odboru dež. zbor na predlog g. posl. Einspielerja. Kajpak se dež. odbor po stari liberalni šegi ni oziral na potrebe Slovencev, in je dotični poduk izdal samo v nemškem jeziku. Prilično spregovorimo o tej stvari kaj več. — V Beljaku in Volš-pergi so ustanovili nemški prenapetneži posebne pomožne odbore (kakor pravijo: „Hilfsausschuss“), ki naj pomaga nemškim Celjanom zidati nemško hišo. Naša misel je ta, da Beljačani in Volšberžani celjskega nemštva nikakor ne bodo rešili, in da tisti bòri groši, ktere bodo naberačili celjskim posili-Nemcem, ne bodo pomagali in nam še manj škodovali. — Celovški župan dr. Posch je odstopil, ker so mu nacijonalci preveč nagajali in zavoljo velikega „fiasco“, kterega si je nakopal z imenovanjem „častnega Celovčana“ baron Schmidt-Zabiérow-a. Pravijo, da odstopi tudi kot deželni poslanec. Sedaj nadomestuje župana odbornik pl. Hibler. Slovenci za Poschem pač ne bodemo žalovali, niti se njegovega odstopa veselimo. Naj vlada na celovškem „rotovžu“ Peter ali Pavelj, nasprotnik Slovencev je gotovo vsak. — C. kr. okrajni glavar v Velikovcu, gosp. Franc Kolenc, je imenovan za svetovalca deželne vlade v Celovcu. — Veliki shod nemškega katol.-polit, društva pri „Sandwirtu“ dné 7. t. m. se je obnesel zelò dobro. Udeležba bila je velika, prišlo je tudi izdatno število Slovencev. Dunajski govorniki, gg. A. Trabert, J. Kovač in zlasti g. prof. J. Grati, žčli so obilo zaslužene pohvale. Govorili so temeljito in navdušeno o časnikarstvu, gospodarskem in političnem položaju. Gosp. Grati se je dotaknil tudi nàrodnega vprašanja in ga pravično pojasnil s krščanskega stališča. Zvečer je bila živahna veselica z navdušenimi napitnicami.
Na Kranjskem. Svitli cesar so podelili „ Glasbeni Matici" povodom sijajnih koncertov 400 gld. Ko so se pevci vračali z Dunaja, pozdravil jih je v Ljubljani slovesno občinski odbor in velika množica navdušenega ljudstva. Kakor zmagovalci so prihajali domov. Zmage, ktero je pridobila „Glasbena Matica" tako sijajno na Dunaju se srčno veselimo tudi slovenski Korošci in kličemo vrlim pevkinjam in pevcem krepek „Živio!“ Dné 14. t. m. ponovi »Matica" prvi dunajski koncert še enkrat v Ljubljani. — Naučno ministerstvo je naročilo slavnemu kiparju A. Gangl-u naj izdela Valvazorjev spomenik, kteri se na državne stroške postavi v Ljubljani. — V Novem Mestu so obhajali 4001etnico farne cerkve z misijonom od 25. sušca do 1.1. m. — Pogozdovanje Krasa prav dobro napreduje; kjer si pred 10 leti gledal sivo skalo, zdaj lepo zeleni smreka in borovec. Letos bodo zopet nasadili nad sto tisoč mladik. — Električna razsvetljava v Ljubljani bode stala okroglih 400.000 gld. Letni dohodki so proračunjeni na 64.380 gld., stroški na 62.900 gld. — Povečali
bodo bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem Mestu. Sedanja ne zadostuje več. Bolnišnica je velika dobrota za Dolenjsko.
Na Štajarskem. Podružnico prusjaškega „Germanenbunda“ so nekteri posili-Nemci ustanovili v Mariboru. Predsednik je H. Kordon, čegar oče je bil Čeh, mati pa Slovenka ; v odboru pa so češki Kralik, slovenski dr. Čebul in češki Witlačil. Lepa »nemška" družba! — Dramatično šolo bodo ustanovili v Celji še letos. — Novo slovensko posojilnico na nemški meji so ustanovili za faro sv. Duha na Ostrem vrhu in za občino Šlosberg. Dobro! — Trojičke porodila je posestnikova žena Urša Žnidarič, rojena Kolenko v Bukovcih pri Ptuji. — V spovednici umrl je dné 29. m. m. v Lipnici kapucinski gvardijan Ferdinand Plattner. Zadel ga je mrtvoud. — Novo šolo zidali bodo v Solčavi. Ministerstvo je zaukazalo, da se mora ustanoviti redna šola. Dosedaj podučeval je preč. g. župnik brezplačno. Koliko bodo kmetje po novi šoli na boljšem? Da smejo več plačati. — Pred porotniki v Celji je stal one dni Pavel Ferme, ki je dné 27. listopada in dné 1. grudna 1. 1. umoril več oseb v Trojanah in na Vranskem. Porotniki so ga spoznali jednoglasno kot krivega in sodniki so ga obsodili na smrt. Obtožen je bil tudi J. Mazzoni, na kterega je tudi letel sum, kterega so pa oproščili. Zagovarjal ga je v slovenskem jeziku dr. J. Dečko.
Na Primorskem. Porotne obravnave v Gorici se začno dné 20. t. m. — Na vojaškem strelišču v Panovcu se je vstrelil neki vojak, mej tem ko je oddelek vojakov se vadil v streljanju. Vzrok je strah pred kaznijo. — Poslanec dr. Ferjančič, dr. Gregorčič in Klun so bili pri naučnem ministru Gautschu in zahtevali, naj se že reši vprašanje o slovenski mestni šoli v Gorici. Minister je obljubil, da pospeši vso stvar. Skrajni čas je že! — Otrok je zgorel v Šempasu. Bil je na ognjišču, obleka se mu je vnela in podlegel je opeklinam. Stariši, pazite na otroke! — V Laboru v Istri je umorila zakonska žena Katarina Bilica svojega moža Miho, ker ji je opravičeno očital zakonsko nezvestobo. Zasadila mu je nož v trebuh, predrla drobje in vbogi Miha je izdihnil po kratkih urah. Katra sedi varno za ključem ter si hladi vročo kri. — Urednika „Naše Sloge" g. Matko Mandiča so tržaški porotniki obsodili v dvamesečno ječo. Porotniki so bili razven jednega vsi Italijani.
Po drugih deželah. Svetovna razstava bode 1900. leto v Parizu. Zbornica je z veliko večino sklenila dotično postavo. — V Plovdivu na Bolgarskem so letošnji post Židje ukradli nekega petletnega dečka katoliških starišev in ga umorili. Kaj tacega se skoro vsako leto v tej ali oni deželi zgodi. Nekteri Židje hočejo namreč vsako Veliko noč rabiti kri nedolžnih kristjanov. — Dva ameriška izumitelja sta vzela patent na svoj dežnik za konje. „Marela“ je sestavljena po posebnem sistemu in se pričvrsti na oje. Pa še reci kdo, da svet ne napreduje. — V Bergamu v Italiji je pogorela velika tovarna za svileno blago. Zgorelo je tudi vse blago po skladiščih. Škode je poldrugi milijon lir. 1400 delavcev je brez dela. — Na Dunaju je umrl dvorni svetnik dr. Spet, kteri je vse svoje premoženje, okoli 400.000 gld., zapustil raznim dobrodelnim zavodom in napravam. Bog mu je povrnil! — Na Dunaju sedaj poizvedujejo, kako se godi delavkam po raznih tovarnah in delavnicah. V ta namen izprašujejo delavke vseh vrst. Grozno je, kar so že spravile na dan. Za pasjo plačo morajo prenašati težko delo in vrh tega še zabavljanje in velikokrat tudi nesramnosti svojih gospodarjev. Socijalni demokratski listi poročajo sicer o tem, a zamolčujejo, da ni med temi zatiranci nobenega duhovnika, marveč brez izjeme samo judje in framazoni !
Slovanske novice. Lansko leto je daroval kanonik in grof Pòtting v Olomucu vse svoje premoženje češkemu nàrodu, da bi se v Olomucu sezidal zavod za vzgajanje čeških deklet. Baš v ta namen sta sedaj darovala soproga Janez in Genovefa Ikalil 6000 gld. — Češko šolsko društvo „Ustfedni Matice školskd" je imelo v minolem društvenem letu 230.161 gld. 23 kr. dohodkov in 249.439 gld. 45 kr. stroškov. To je zares velikansk denar za maloštevilen narod. V teh številkah se nam kaže vsa požrtvovalnost, jeklena volja, neupogljivo rodoljubje, vsa moč nàroda češkega, ki žrtvuje toliko za svoj obstanek, ki se ne plaši žrtev v dosego velikega cilja: dovesti nàrod do zmage po omiki. Slovenci, kako lep izgled za nas, da pridno donašamo za svoje nàrodne namene, posebno za Ciril-Metodovo družbo. — Češki listi odločno zahtevajo, naj se na umetniški razstavi v Monakovem osnuje poseben češki oddelek. To je pa avstrijske Nemce močno razkačilo. Boje se, da brez Čehov ostane avstrijski oddelek čisto prazen. Nemci v „rajhu“ bi pa spoznali, da so Čehi v umetnosti že daleč prekosili avstrijske Nemce in da se avstrijski Nemci ne morejo več ponašati kot nositelji kulture. — Velika staroruska razstava
tfctj je }jaithremer^ #-
Jjneippova $ladna fava?
To je zdrava družinska kava, priroden plod v celih zrnih, iz
najboljega slada, kteremu se z izvlečkom od kavinega drevesa podeli okus prave bobove kave.
Na tak način izdelana Kathreinerjeva kava se je preiskala in poskušala po učenih veščakih ter je bila po vseh deželah s pohvalo sprejeta in na vseh razstavah med prvimi odlikovana. Zato se njena vrlina čedalje bolj priznava.
Ako se meša s prijetno duhtečo bobovo kavo, naredi se iz
obeh izvrstna, prav okusna in ob enem zdrava jed, oziroma pijača.
Čemu s/ujji ;Ya//?re/;?gr-
tfneippova sla dna fava?
V stotisočerih družinah služi kot primes k bobovi kavi, ktero
stori milejšo in zdravejšo. ker živce miri. V vsaki družini se te kave lahko in hitro navadijo, in gospodinja si z njo precej prihrani.
Tudi „cista”, t. j. brez primesi bobove kave, je Kathreinerjeva
kava izvrstna jed za vsacega, posebno za otroke, bolnike in slabotne ljudi, kei je lahko prebavljiva ter kri redi in krepča. Najveljavnejši zdravniki jo priporočajo kot nadomestek za bobovo kavo, ki je nezdrava in preveč živce razburja.
Kdor Kathreinerjevo kavo le nektere krati pokusi, je ne bo
več pustil.
Pristna je le +
4* v izvirnih zavojih
po lOO, 2JOO in 500 g^r.
m~ ^2 kile 25 kr-
Za varstvo občinstvu!
Zmiraj se ponavljajo poskusi Kathreiner-Kneippovo sladno kavo, katera je zavoljo nedosegljivih prednostih tako obče priljubljena, s ničvrednimi ali
manj vre dnimi p osnemanj i
p. n. občinstvo prevarati ali zapeljavati.
Da se toraj varuje vsake take škode, pazi naj se pri kupovanji natančno na varstveno znamko, belo-modro natisnena zadej na pravim zavoju s imenom
Mathreiner.
Zavoji brez imena |fKathreifiep,? niso pravi !
Take neprave zavoje, kakor tudi tehtanje odprte kave, (robe), naj se odločno odkloni in naj se nihče ne pusti pregovoriti, da sprejme.
bode y Nižnem Novgorodu na Kuskem. Zgradili so že 70 velikih vladnih in 117 privatnih paviljonov. Eazstavljalcev se je oglasilo 12.000. Glavni paviljon obseza 7675 štirijaških sežnjev.
Raznoterosti.
Redka dekla. V Olomucu na Moravskem je nedavno umrla dekla Marija Harer, stara 75 let. Od svojega 15. leta, torej celih 60 let, je služila jedni in tisti družini.
Tedno bolj se svet zanima za Kathreiner-jevo sladno kavo, zato je tovarna priredila podobo izvirnih zavojev, ki jo danes podamo v prilogi ter na njo sl. občinstvo še posebej opozarjamo.
Duhovniške zadeve v Krškej škofiji.
Umrl je dne 29. sušca v celovškem duh. semenišču tamošnji podvodja vč. g. Jos. Lechner, S. J., star 55 let. N. p. v m. ! — Dné 4. mal. travna je v Celovcu preminol spoštovani profesor veronauka, preč. g. o. Beno Scheitz, 0. S. B., ki je gotovo v najblažjem spominu vsem, ki so hodili pri njem v šolo. Dosegel je 74 let. Naj počiva v miru! — Premeščeni so čč. gg. Jan. Ebner, kaplan v Pliberku, kot provizor v Medgorje ; Ivan C e š ky, kaplan v Šmihelu, v Pliberk; Dav. Schmidt, provizor v Št. Jurji ob Žili, kot kaplan v Šmihelu.
Novo mašo bode letos darovalo 14 bogoslovcev četrtega in 6 tretjega leta. Duhovno posvečenje bode dné 15., 17. in 19. mal. srpana. Iz tretjega leta bodo posvečeni gg.: Sim. Kesnar iz Plešivca v kotmirski župniji ; Mih. K, e s s 1 e r iz Selč pri Brežah; Matej Riepl iz Štebna pri Trušnjah ; Štefan Singer iz Struge pri Kapli na Dravi; Jos. Bogi iz Zgornje Bele, in Anton Vogrinec iz Zgornje Pristave na Štajerskem. Med imenovanimi so 4 Slovenci.
—	Podružnica sv. Cirila in Metoda za slovensko Ziljsko dolino in faro Vrata bode imela v nedeljo dné 19. malega travna 1896 ob 1l2i. uri popoludne v gostilni g. A. Ahac-a p. d. Proj v Ziljski Bistrici svoj letni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav načelnikov. 2. Poročilo. 3. Volitev novega odbora. 4. Vpisovanje novih udov. 5. Volitev zastopnika za občni zbor glavne družbe. 6. Razni govori in nasveti. 7. Prosta zabava. Igrala se bo igra: „Svoji k svojim!" Da se tega zbora udeležijo domoljubni Slovenci in domoljubne Slovenke, vabi prijazno
načelništvo.
—	Hranilnica in posojilnica na Suhi pod Pliberkom
imela bo svoj letni občni zbor na belo nedeljo dné 12. malega travna v zadružni pisarni na Suhi. Začetek ob 3. uri popoludne. Ako bi k temu zboru ne prišlo zadostno število udov, bode drugi občni zbor ob 4. uri popoludne, ki je sklepčen brez ozira na število došlih udov. Uljudno vabi k občnemu zboru vse ude	odbor.
Ustnica uredništva.
Gosp. F. M. na Dunaju: Hvala lepa za poslano. S kratkimi, zanimivimi dopisi in drugimi doneski nam vselej vstrežete. Srčen pozdrav!
.	v Ljubljani. Poročilo o salezijanskih so-
trudnikih objavimo v jedni prihodnjih številk.
Tržne cene v Celovcu
dne 2. mal. travna.
Ime blaga	na birne		na hektolitre	
	gw.	kr.	fdd.	kr.
pšenica		5	02	6	27
rž		4	57	5	71
ječmen		3	95	4	94
oves		2	48	3	10
hej da		3	50	4	37
turšica (sirk)		3	42	4	27
pšeno (kaša)		7	—	8	75
repica (krompir) ....	z	80	1	30
deteljno seme....	28	—	35	—
grah		—	—	—-	—
Sladko seno je po 2 gld. 50 kr. do 3 gld. — kr. kislo 1 gld. 50 kr. do 2 gld. 40 kr., slama po 1 gld. 70 kr. do 2 gld. 20 kr. meterski cent (100 kil). Frišen Špeh je po 66 do 70 kr. kila, maslo in poter po 1 gld. do 1 gld. 10 kr. — Pitane vole plačujejo mesarji po 180 do 190 gld.
loterijske srečke od 3. mal. travna. Dunaj	78	90	30	49	67
Gradec	5	2	63	77	37
Mastite gospodinje!
Ne tratite denarja za tujo in drago strupeno kavo,
ki nima nič redilne tvarine v sebi. Kdor pa vzame 2/5 prave
KNEIPP-ove sladne kave od bratov Òlz
v rudecili zavitkih s tu pristavljeno varstveno znamko in 2/5 prave
Olz-ove kave,
dobi zdravo, prijetno dišečo in redilno kavo za malo denarja.
S spoštovanjem
bratje Òlz, Bregenz v Avstriji.
jjjg^- Na prodaj je v vseh prodajalnicah. -^fg
Sprejme učenca,
zmožnega slovenskega in nemškega jezika, takoj ali pa po veliki noči
Edvard Moro,
trgovec na Vrbi ob Vrbskem jezeru.
Opekarske stroje
najboljše vrste, prodaja . ceno in pod ugodnimi pogoji
Louis Jager,
tovarna za opekarske stroje, Koln-Ehrenfeld,
podružnica v Pragi, vKraljevi Vinogradi, Žižkove ulice št. 833.
%ihrein^^
je kot	(L>
primes k bobovi kavi
edino zdrava
kavina pijača.
Dobi se povsod, pol kile za 25 kr.
Svarilo J Zaradi ničvrednih ponarejenih izdelkov je treba paziti na izvirne zavoje z imenom
Kathreiner
Naj novejše mode

Tudi prevzame popolne uredbe opekarn, samotnih tovarn, tovarn za zarezane ali zgubane opeke, za cevi, za pr cementa, mavca itd. Ceniki in proračuni se pošOjajo na zahtevanje brezplačno. Na razpolaganje so najboljša priporočila. Izgotovljene naprave so v tovarni na ogled razpostavljene.
glinaste
ireianie
prav lepo štafirane, za ženske in možke, v veliki izbiri prav dober kup, kakor tudi raznovrstno perilo, igrače, košare ali canje iu druge drobnine priporoča
Marija Possod
Malo posestvo v LibeMi fari,
obsegajoče 9 oralov zemljišča, 12 mernikov posetve, z gozdom za domačijo, pri cesti in blizo železnice ter trga ležeče, je na prodaj. Posestvo je v dobrem stanu in je cenjeno na 1600 gld. Kupci naj se oglasijo pri županu v Libeličah (Leifling) na Koroškem.
naj M. fiaA* ncc rvtt/oit òn é&me
iSSCST* o Himbergu pri	■‘SjìSSS
v Celovcu, Burggasse štev. 2.
(Nasproti železninarja Franc Sadnikar-ja.)
VSI STROJI ZA POLJEDELSTVOl
Bogato llastrovanl 192 strani obsežni ceniki v slovenskost in nemškem jezika na zahtevanje takoj zastonj.
IG. HELLER, DUNAJ
2]a PRATERSTRASSE M 49.-?SJ Preprodajalci se iščejo.
Služba organista in mežnarja
v Strojni nad Prevaljem je razpisana. Več pove cerkveno pr ed s to j niš t vo v Št. Danijelu nad Pliberkom.
Malo posestvo
z novo popravljenim mlinom na tri tečaje, vse pod eno streho in v dobrem stanu, nekaj posetve, s travnikom, pašnikom in gozdom, ter le pol ure od Vrbe oddaljeno. Kupcu je treba le polovico kupnine. Natanjčneja pojasnila daje Anna Falle v Beljaku, ledrarska ulica št. 20.
Ozira vreden zaslužek
posebne vrste in dolgotrajnosti ponudi se v vsakej fari razumljivim , krepostnim in spoštovanim osebam. Pismena vprašanja pod „9132“, Gradec, poste restante.
OVES
(„W illkomm")*
Ta težki oves obrodi v vsaki zemlji, je najbolj rodoviten in najprej dozori. Zraste visoko in daje prav dobro slamo za krmo, na njivi pa se ne vleže. Ker se ta oves na redko seje, zadostuje 50 kil za eno oralo. — Podpisano oskrbništvo pošilja 25 kil za 5 gld., 50 kil za 9 gld. 50 kr., 100 kil za 18 gld. z vrečo vred. Uzorce po 5 kil pošilja s pošto franko proti 1 gld. 70 kr. predplačila.
Oskrbništvo graščine Golič pri Konjicah (Gonobitz), Štajersko.
Tiskarna družbe sv. Mohorja
se uljudno priporoča za natis kovanj e vizitnic, pismenih zavitkov itd. po najnižjih cenah.
axxx>oooooooKxx>ooooaoaocxxixxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx^
IPoslvižnjte se in pijte	0
le samo	Sk
Tanber-jevo slatino kavo z imenom »Manna*V ^
^	ki je gledé na prijetno dišavo in vrednost redilne snovi nedosegljiva.	^
v:xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxixxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxv
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. - Odgovorni urednik Ivan Teršelič. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.