Ljudski shod v Mozirju. Narodna zavednost, probujenost in ponos vidno narašča povsodi na slovenskem Štajarskem. To spričuje poleg marsikaterih drugih pojavov tudi srečni začetek ljudskih shodov, to pa v narodnem trgu Mozirskem. Šlavni trg v prekrasno zeleni dolini ob šumljajoči Savinji bil je praznično opravljen. S čednih hiš plapolale so brezštevilne in krasne trobojnice, živahna strelba je pozdravljala dohajajoče goste. Prostori gostilne gosp. Al. Goričarja niso mogli vsprejeti vsega naroda, mnogo je moralo ljudij zunaj stati. Vse je pazno poslušalo navdušene govore 6 govornikov. Govorili so ti-le gospodje: Miha Vošnjak o razmerah na Celjski gimnaziji, Drag. Hribar o potrebi slovenskih paralelk na isti gimnaziji, dr. HraSovee o dvojezičnih javnih napisih, dr. Gregorec o davčnih predlogah, Fr. Praprotnik o kmetijstvu in dr. Jož. Sernec o potrebi sirarske zadruge v Gornjegrajskem okraju. Predsedoval je župan g. Fr. Goričar, vlado je zastopal c. kr. komisar J. Zoff. Vsprejele so se naslednje resolucije enoglasno in med burnim odobravanjem: 1. C. kr. gimnazija v Celju je državni učni zavod, ki mora zastran podučevanja urejen biti primerno potrebam prebivalstva, v ogromnem številu slovenskega, saj sta 2 tretjini dijakov zmiraj slovenski. Vkljub temu je nemščina vseskozi podučevalni jezik in so radi tega slovenski otroci prisiljeni v pripravljalni kurz zahajati, stariši pa za njimi eno leto dalje plačevati. Pričakujemo torej od visoke c. kr. vlade, da očividno krivico še lelos popravi s tem, da ukaže vpeljati slovenske paralelke, to tem bolj, ker je to državni zbor že davno sklenil, vlada po ministru Gauču obečala storiti brž, ko se slovenske paralelke na c. kr. gimnaziji v Mariboru dobro obnesejo, kar se je s sijajnim uspehom že zgodilo. Svojega velespoštovanega gosp. državnega poslanca prosimo, naj ves svoj upliv porabi, da se obečane paralelke še letos uvedejo, in ako bi slov. paralelke vkljub temu ostale zabranjene, naj ali iz Hohemvartovega kluba izstopi, ali pa svoj mandat položi.J Fr. Praprotnik. 2. Na ljudskem shodu zbrano slovensko ljudstvo smatra kot zelo skromno, pa popolnem zakonito zahtevo, naj se pri vseh državnih uradih v deželah, kjer stanujejo Slovenci in Hrvati, takoj uvedejo samo dvojezični napisi, pečati in oklici. Sedanje razmere žalijo pravni čut slovenskega in hrvatskega ljudstva, zlasti ker so ta zahteva lahko izvrši in je izgovor gledč stroškov nedostojen države, kedar je treba odpraviti staro krivico. Zbrani Slovenci prosimo in zahtevamo od svojih poslancev, da pri vsaki priliki to zahtevo naroda slovenskega ponavljajo ter ne odnehajo, dokler se to ne doseže, slednjič da >Slovenskodruštvo« ovo prošnjo predloži visokej vladi pa državnemu zboru. Dr. Hrašovec. 3. Na Ijudskem shodu zbrani možje smatramo nove davčne predloge o preosnovi direktnega davka za kmetsko prebivalstvo pogubne, ako se neizpremenjeno vsprejmejo po vladinem načrtu, ter sodimo jih za kmetski stan koristne le takrat, če se zemljiščnega davka odpiše 20% vsaj onim posestnikom, katerih čisti katastralni dohodek ne presega 400 gld. in če se v zakonu izrečno ukrene, da se ima pri odmerjanju nove osobne dohodnine v podlago jemati samo čisti sedanji katastralni dohodek, in da so vsi zemljiščni posestniki, katerim čisti katastralni dohodek ne presega 300 gld. napovedanja svojih dohodkov in sploh vse nove osobne dohodnine prosti. Dr. Gregorčc. 4. Ker štajarska kmetijska družba ne ustreza več opravičenim željam slovenskega naroda, zato naj delajo vsi veljavni rodoljubi na to, da se za Spodnji Štajar osnuje samostojna kmetijska družba, ki bode jednako, kakor sedanja kmetijska družba štajarska, dobivala podporo od vlade. Ako bi se pa to ne dalo izpeljati, tedaj nam ne preostane druga, nego da pristopimo h kmetijski družbi kranjski, katera v novejšem času tudi tukaj na Stajarskem kaj uspešno deluje. Fr. Praprotnik.