KORAK K OSNOVNIM ORGANIZACIJAM SINDIKATA
Kaj vre med delavci?
V preteklem obdobju je doživela aktivnost občinskega sindikalnega sveta svoj poznopo-mladanski vrh. Začela se je s tekmovanji kovi-narjev in gozdarjev - sekačev, zadržala delov-ni lok s sejo predsedstva ter ga izrazito podalj-šala ter okrepila s posveti o pripravah na III. kongres samoupravljalcev ter 3. konferenco ZSS o socialni politiki. Ti so bili namenjeni sindikalnim in samoupravnim delavcem.
Iz te neprekinjene dejavnosti bi izzvzeli se-jo predsedstva. Sprotno obravnavanje gospo-darskih gibanj v občini in celotni družbi je v tem organu že dobro vpeljano. Pogovor pa že dolgo ni bil tako kritičen in pronicljiv kot na zadnji seji.
Č\itni predsedstva so se najprej ustavili pri nckaterih izgubah. Menijo, da je zaradi slabih odnosov v svobodni menjavi dela, nedopustno dovoljevati izgube v DSSS delovne organiza-tije Savske elektrarne, pa tudi izgube v druž-benih dejavnostih so nastale zaradi počasncga reševanja financiranja. Zahtevali so sankcijc proti vsem tistim, ki zavirajo reševanje pro-blematike in predvsem pričakujejo, da bo bolj prodorna, hitrejša in učinkovitejša slu/ha družbenega knjigovodstva.
V   razmcrjih  cene  - /ivljenjski  stroški -
osebni dohodki pa vidijo naš prazen tek med sprejemanjem resolucij in njihovim izvaja-njem. Čas bi že bil. da se za krajše ali daljše obdobje poslovimo od pisalnih pripomočov in sežemo po pomagalih realizacije sprejetega, zapisanega, naročenega. Kritično pa so tudi pretresli socialne kriterije. Ti trenutno delav-ce bolj podijo od dela, kot pa spodbujajo večjo produktivnost
»Eden druzga hoče upilt!« je žal resnična trditev sedanjega časa pri reševanju ekonom-skih zapletov v organizacijah združenega dela. Zato je razumljivo ocenjevanje (ne)moči sin-dikalnih organov, če ni vzpostavljen dovolj krepak stik z bazo. Prav zato so se člani pred-sedstva opredelili za nov korak k osnovnim organizacijam sindikata. Da bi zaznali pristno vzdušjč v sindikalnih in delavskih vrstah tcr primaknili k razmišljanjem delavccv in sindi-kalnih aktivistov spoznanja, ki bi pripomogla reševati morebitni neugodni družbeni položaj v delovnih sredinah. Korak pa naj bi sc razširil v gibanje za resnično samoupravno sprcjcma-nje vseh samoupravnih in poslovnih oclločilev v organizacijah združencga dcla. V njcm pa bo prav sindikalna organizacija skušala konč-no uvcljaviti pravicc in naloge, ki jih ji clajc zakonodaja.