N a š i d o p i s i. Iz LJubljano. (Konferencija.) Dne 12. mal. srpana je bila okrajna uč-iteljska konferencija slovenskih in neiuško slovenskih šol za mesto Ljubljana pod predsedstvoin c. ki-. okrajnega šolskega nadzoinika gospoda profesorja Frančiška Levca. Točno ob 8. uri zjutraj olvori gosp. predsednik konferencijo ter pozdravi prisotne blizu tuko-le: Slavna skupščina! ^Otvaijain denašnjo okrajno učiteljsko konferencijo slovenskili in nemško-slovenskilt ljudskih šol v Ljubljani s tem, da prijazno pozdravljain vse navzočno učiteljstvo, odkrito- srčno želeč, da bi naše zborovanje in sklepi bili na srečo in uspeh ljudskega šolstva v Ljubljani. Zlasti prijazno pozdravljam tudi č. gosta, prečastnega gospoda kanonika Andreja Zamejca, jako delavnega člana mestnega šolskega sveta, in učiteljstvo mestnih nemških šol, ki se udeležujejo denašnje konferencije ter kažejo s tem, da jih je resna briga za Ijudsko šolstvo v Ljubljani." Svojim namestnikom imenuje gosp. predsednik c. kr. profesorja gosp. Jakoba V odeb-a in zapisnikarjema sta bila pa na predlog vadničnega učitelja g. Fr. Gerkmana z vsklikom izvoljena učiteljica Marija VVessnerje va in učitelj Jakob Uimnik. Overovateljema zapisnika sta pa bila izbrana gg. nadučitelj Andrej Žumer in učitelj Jožef C e p u d e r. Na to prebere g. piedsednik vse one člane konferencije, ki imajo po § 4 minist. naredbe z dne 8. maja 1872 ]. aktivno in pasivno volilno pravico. Ostalo navzočno učiteljstvo javnih in privatnih ljudskih šol ima sarno posvetovalen glas. Vseh učnih osob, ki imajo pravico glasovanja, je 48; navzočnih je 37, odsotnih je pa 11, koji so pa vsi svojo odsotnost opravičili. Nadpolovična večina znaša torej 19. Za tem da gosp. predsednik na znanje najvažnejše ukaze in odredbe, katere so tekoče šolsko leto izdala razna šolska oblastva in sicer: 1.) Odredba vis. c. kr. ininisterstva za uk in bogočastje z dne 2. vel. travna t. 1. ŠL. 18328 ex 1893 glede volitve učiteljskih zastopnikov v c. kr. mestni šolski svet in udeležitve nemških učiteljev pri okrajnih učiteljskih konferencijah. 2.) Razpis vis. c. kr. deželnega šolskega sveta za Kranjsko z dne 4. mal. travna 1894 št. 453 glede učnega črteža ženskih ročnih del za osernrazredne ljudske šole. 3.) Razpis vis. c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 6. rožnika 1894 št. 1430 glede očesne bolezni .trahom". 4.) Odredba vis. c. kr. naučnega ministerstva z dne 30. rnal. travna 1894 štev. 5474 glede zaznamovanja kron z K in vinarjev z h. 5.) Razglasilo c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 17. prosinca 1894. 1. št. 991, o dolžnosti, naznanjati pričetek otrovnih (nalezljivih) bolezni. 6.) Odredba vis. c. kr. naučnega ministerstva z dne 31. prosinca 1894 št. 27922, vsled katere je učilo BGlavne oblike zemeljskega površja" (Ljubljana. Ig. pl. Kleinmayr in Fed. Bamberg) dovoljeno za vporabo na ljudskih in meščanskih šolah. 7.) Razpis vis. c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 21. svečana 1894 štev. 68, ki priporoča Fr. Gabrškovo: ,Občno ukoslovje" in ,Občno vzgojeslovje". 8.) Ministerijalna odredba z dne 5. kimovca 1893 štev. 16206, ki priporoča mesečnik ,,Oesterreichisch-ungarische Revue" v nakup za okrajne učiteljske knjižnice. 9.) Razpis vis. c. kr. deželnega šolskega sveta za Kranjsko z dne 10. listopada 1893 št. 2959, ki določuje, kedaj se smejo učencem dajati Jzpustnice". 10.) Odredba vis. c. kr. deželnega šolskega sveta za Kranjsko z dne 14. vel. srpana 1893 št. 1360, ki določuje za mestne šole četrtek kot šole prosti dan in postavlja začetek pouka v 1. in 2. razredu tudi ob zimskem času na 8. uro zjutraj. 11.) Razpis vis. c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 23. vel. srpana 1893 št. 1981, ki odreduje, kako je treba ravnati z barvami, da se otroci ne ostrupe. 12.) Razpis vis. c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 13. vel. srpana 1893 st. 2466, ki priporoča Fr. Hubadovo knjižico BJunakitt (Ljubljana, Družba sv. Girila in Metoda) za šolarske knjižnice. 13. Ministerijalna odredba z dne 25. mal. srpana 1890, št. 15090 glede vpeljevanja muzikaličnega normalnega uglaševanja. 14.) Poročilo centralne direkcije c. kr. zalog šolskih knjig z dne 2. rožnika 1894 št. 520 glede premembe šolskih knjig. 15.) Okrožnica vis. c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 20. sušca 1894 št. 111, v koji se izreka gg. uprizorjevateljem praznovanja 3001etnice zrnage pri Sisku zahvala in priznanje. Sklepi lanske konferencije so se izvršili: a) glede zavetišča nravno zanemarjenim otrokom. (Razpis vis. c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 12. junija 12. vel. travna 1894 št. 1473); b) glede nalog in spisovnega pouka. (Razpis c. kr. rnestnega šolskega sveta z dne 29. vel. travna 1893 št. 430). Za temi ukazi in odredbami naznani g. predsednik, da se bode z bodočim šolskim letom razdelila vnanja uršulinska osemrazrednica v orazredno Ijudsko šolo in 3razredno meščansko šolo. Isto tako se bode prevstrojila tudi sarnostanska notranja šola. (Dalje prih.) Iz Krškega. Občni zbor . Pedagogiškega društva" bil je 31. mal. srpana t. 1. jako dobro obiskan. Kot gostje počastili so zborovanje tudi nekteri domači uradniki in prof. dr. Glaser iz Trsta. G. predsednik pozdravi vse navzoče ter na kratko poroča o društvenem delovanji v minulem letu. Za 1. 1893. in 1894. izdalo je društvo knjigi BNazorni nauk" in BPouk o črtežih". V začetku prihodnjega leta izda društvo obširno knjigo: .Razni spisi in društveno poročilo zadnjih dveh let". Nadalje g. predsednik hvaležno ornenja daril gg. ces. svetnika Murnika, prof. Pleteršnika, kanonika Rozmana ter društev »Narodne šole" v Ljubljani in krške posojilnice. Hvala izreče se tudi gg. poverjenikom: Brezovnik, Gradišnik, Grčar, Kosovel, Kranjc, Letnar, Mavrič, Medvedšoek, Nekerman' Porekar, Ribnikar, Schrnoranzer, Tomšič, Thuma, Valenta, Vadenik, Zupančič in vsem drugim, ki so nabirali ude; posebno pa še gdč. Wessner-jevi v Ljubljani. Najbolj se odlikujejo okraji Kamnik, Logatec, Postojina in Sežana, kjer so skorej vsi učitelji udje BPedagogiškega društva". G. tajnik omenja rned drugim .Popotnikov dopis iz Kranjskega" v 11. štev. t. 1. — Iz daljše debate o tej zadevi posnamemo sledeče: .Pedagogiško društvo pripozna važnost skupnega zborovanja z »Zavezo«, toda letos to ni mogoče, ker potovanje odbornikov v daljno Gorico napravilo bi društvu veliko stroškov, društvo pa ima pri tiskarjih še toliko dolga, da mora prav varčno postopati, kajti drugače bi izgubilo društvo svoj pravi namen, namreč literarno delovanje". Odbornik g. Lapajne obljubi, da bode to društveno stališče pojasnil tudi še ustmeno pri letošnjem zborovanji ,,Zveze" v Gorici. G. blagajnik poroča, da ima društvo sedaj skorej 700 udov, od katerih je že kakih 400 letnino plačalo, tako, da društvu za letošnje knjige primanjkuje le še 235 gld. Razven tiskarskih stroškov izdalo je društvo 5 gld. kot daiilo ^Glasbeni Matici v Ljubljani" v priznanje ,,Nedvedovih zaslug". — Račune pregledali in potrdili so gg. Bohinec, Levec in Pavčič. Volitev 10 Zveznih delegatov se je tako vršila, da so se 4 udje sami oglasili namreč gdč. Brvar in Peterlin, ter gg. Lapajne in Trošt, izvolitev drugih šestih prepustila se je odboru. Društveni odborniki ostali so prejšnji. Ti so: Bezlaj, Gabršek, Lapajne, Ravnikar, Rozman, Rupnik in dr. Romih. Med zborovanjem nabere odbornik J. Ravnikar 14 gld. 35 kr. za učiteljski konvikt. — Pri tej priliki izrekla se je želja, da bi se slovensl-o ueiteljstvo pri gmotnih prizadevanjih ne cepilo po krovovinah, kajti drugače bodo hirali vsi konvikti. Ako že ne rnoremo napraviti v Ljubljani skupni tak zavod, pa naj b; se zlagal skupni učiteljski sklad za stipendije, ki bi se primerno delile učiteljskim sirotam in otrokom vseh slovenskih pokrajin, kar bi se najlažje in najbolje izvršilo, ako bi temu podvzetji na čelo stopila naša ,,Zveza". Odbornik F. Rozman nabral je za BPopolnikov koledar" dokaj naročnikov. G. predsednik sklene potem zborovanje s slavo-klici presvitlemu cesarju! Končno je še društveni amater-fotograf in odbornik F. Rozman ovekoslavil občni zbor. Po zborovanji vršil se je krasen koncert, ki je društveno blagajnico pomnožil za 35 gld. Na tem mestu bodi izrečena najiskrenejša zahvala vsem sodelovalcem vzlasti pa pevovodji g. L. Potrebinu! — a — Dostavek uredništva: Vse je hvale vredno, kar storimo v blagor učiteljskih otrok in sirot, vender mislimo, da bi ne bilo dobri stvari v korist, če moči in denar delimo. Puprimimo se raje resno konvikta in nabirajmo, kjer koli smo zbrani, darove zctnj Pravila ^Drnštva za zgradbo učiteljskega konvikta" so že predložena visoki vladi iu upamo, da bodo kmalo potrjena. Glede nabiranja prisperkov, oziroma dnrov za konvikt je pa bolje, da nabiramo iz več rzrokov v vsaki kronovini posebej. Kedar bode pa prišlo do zgradbe, bi pa lahko ves ta denar združili ter zgradili v Ljubljani konvikt za vse slovenske pokrajine skupaj (če bi to vsaki posebej ne bilo mogoče). Kolikor več denarja bi se v posameznih kronovinah — ozirovm tudi v posameznih okrajih — nabralo, toliko več deležev bi imele potem dotične kronovine — oziroma dotieni okraji — pri konviktu. Iz kočevskega okraja. (Konferencija,) Ueitelji slovenskih in utrakvističnib šol našega okraja smo imeli konferencijo v Ribnici 27. rožnika. Odsotni so bili trije učitelji dva sla bolna, jeden je bil v Gradcu. G. nadzornik si je imenoval za namestnika v predsedništvu g. Severja; zapisnikarja sta bila voljena gdč Arko in g. Jaklič. Nadzornik piebere najpred ukaze in razglase šulskih oblastev, na to poroča o stanji šolstva v okraju. Iz njegovega poročila povzamemo, da je slovenskih otrok 6*3 °/o in nemških 3*7 °/o vsega okraja, toda navzlic temu je nemških šol in učiteljev precej več kakor slovenskih. Treba je delovati, da se slov. šole primerno pomnože ali razširijo. V obče naše šolstvo še ni povoljno, in sino inorda za drugirni okraji. Referirali so gg. Gop, Ozimek, Mandeljc in Poklukar o podrobnem načrtu za realije v ljudskih šolah kočevskega okraja. V knjižnični odbor se bili voljeni gg. Toinšič, Ozimek, Čop, Verbič in gdč. Kaiser. Za pregledovalce računov sta voljena g. Čop in gdč. Fleš. Sprejele sn se sledeoe resolucije: a) Knjižnični odbor naj naznanja prirastek knjig po okrožnici. b) Vabila k okiajni učiteljski konferenciji naj se pošiljajo ne le šolskirn vodstvom, anipak vsem učiteljem in veroučiteljem, kateri imajo pravico priti h konferenciji. c) Vodstva slovenskih šol naj dopisujejo c. kr. okrajnemu šolskemu svetu slovensko. Vse tri resolucije so bile soglasno sprejete. Pozivljajoč učiteljstvo k intensivnernu delovanju v šoli, naročujoč jim skrbeti za ugled med narodom in pifporočujoč solidno, lojalno in kolegijalno postopanje v smislu našega vladarja Franca Jožefa I. Viiibus unitis!, pozove g. nadzornik učiteljslvo naj zakliče presvetlemu vladarju slava! Učiteljstvo vstane in zapoje cesarsko himno. Potern pove g. nadzornik, da je obenia nadzornikonia naročeno vplivati na učiteljstvo, da se volita zastopnika potom komproniisa. Priporoča, naj se zjedinimo za svojega zastopnika. Ker se nismo tnogli zjediniti za g. Tomšiča, piišlo je do volitve za poskušnjo po listkih in pri tej volitvi je dobil g. Tornšič 12 in g. Cop 9 glasov. Z večino 3 glasov je bil odbran g. Tomšič za koinproniisnega kandidata za volitev v zastopništvo slovenske stranke v okrajneni šolskem svetu. Popoludne smo volili v skupščini pri Stari cerkvi 2 zastopnika v okiajni šolski svet. Taktnemu postopanju obeh gg. nadzornikov se je zabvaliti, da se je vršila volitev miino; voljena sta gg. Tomšič in Windisch. Uparno, da gospoda ne bosta le za parado v okrajneui šolskem svetu, ainpak da bosta zastopala nesebično koristi učiteljstva in branila neustiašeno naše pravice!