JanuS Golec. Tolovcij — Frhc Guzaj. Kaj pripoveduje o Guzaju narod? Pri moji rojstni hiši je služila gotovo nad 60 let stara, "hroma Roza. Ljubili smo ženšče vsi otroci, ker nas je vse pestovala, spravila na noge in nas ob večerih že kot bolj odrasle uspavala s pripovedovanjem takozvanih storij. Po cele ure ob dolgih zimskih večerih sem presedel na ognjišču pri stari Rozi, ki je kuhala večerjo in mi neštetokrat pripovedovala one pravljice: o zlatem vozičku, stekleni gori, povodnem možu itd. Ko si mi je že hotelo dremati, sem jo vsikdar prosil, naj mi še pove ono strašno storijo o groznem razbojniku Guzaju, ki se je klatil po naših krajih in celo pil žganje in jedel beli kruh za našo mizo. Roza je ustregla moji želji in začela nekako tako-le: »V jutro precej zgodaj in v zimskem času je vstopil . v našo hišo srednje velik moški, se usedel brez pozdrava ia mizo in zahteval od stare matere, naj mu prinese žganja ter kruha, ker ga zebe in je lačen. Babica je takoj ubogala, ker baš v tistih letih se je klatilo po krajih ob hrvatsko-štajerski meji več brezposelnih pctepuhov, ki po hišah milodarov niso prosili, ampak jih zahtevali. Guzaj je pil, hlastno jedel kruh in nekako plaho pogledoval proti vratom. Govoril ni nič, še le ko se dvignil na odhod, je rekel: »Danes je sedel za vašo mizo Guzaj« in odšel je. Tisto ti tudi moram povedati, kako je napravil z neko babnico iz Drenskega rebra, ki je šla na Planino na sejm, je nadaljevala stara Roza: Lepo oblečen gospod in to je bil Guzaj, je sedel ob potoku, kamor si je šla babnica črevlje umivat, da ne bi prišla preveč z blatom ocokljana na Planino. Gospod je eačel z žensko razgovor in jo ob koncu vprašal prav priJezno, kaj neki ona misli o roparju Guzaju, ali je dober, ali res razbojnik. Bable ni poznalo Guzaja, je slišala o njem, da je tat in ropar ter se je kar na kratko odrezala, češ: Bog nas varuj zlodejevih sinov, kakor je Guzaj, ki ne spada drugam, nego za pete na gavge (vislice). Gospod se je nasmebnil ženski sodbi, jej ponudil čutarico e žganjem in jo vprašal, kedaj in kod se misli vrniti iz sejma. Ženska je po pravici povedala, da gotovo pred večno lučjo in prav po tej poti, po kateri gre sedaj. Gospod jo je še ljubeznivo potapljal po rami, jo uščipnil na rahlo v lice in jo prosil ob slovesu, naj mu prinese proti dobremu povračilu in napitnini nazaj grede iz Planine cavojček srednje dolgih žrebljev. On jo bo čakal ravno na lem mestu, a sam ne more v trg, ker ima opravka v gozdu. Babnica je radevolje obljubila in razila sta se. Ob večni luči je že čakal oni gospod pri potoku in Censka mu je polna radostnega pričakovanja na obljubIjeno napitnino izročila zavojček. Neznanec jo je še povabil, naj sede tik njega, ji ponudil čutarico z žganjem, tiato se pa zadil na ves glas: »Baba, sezuj črevlje!« Nahruljena je prestrašeno ubogala, pograbil jo je za boso nogo, izvlekel iz žepa kladivo, odprl zavojček z žreblji in idjub odporu, kriču ter viku zabil babnici iz Planine priftešene žreblje v pete. Ko je bil gotov z neusmiljeno krvniškim delom, je rekel: »To je, baba, tvoja napitnina iz rok Guzaja, katerega *i zmerjala zjutraj kot razbojnika, ki spada za pete na vislice!« Gnzaj je odšel in prepustil vikajočo babnico grozni «sodi. Najbolj pa je sovražil Guzaj duhovnike, je nadaljevala Roza in to baš radi tega, ker je bil prepričan, da iinajo nekateri kar cele kadi in vreče zlata in srebra. Pri Sv. Emi blizu Podčetrtka je živel za Guzajevih Casov zelo bogat fajmošter, ki je s prižnice svaril ljudi pred prikrivanjem razbojništev, katera je uganjal Guzaj. Ta je zvedel za župnikovo bogastvo in o njegovih sva~ rilih ter mu pisal, da pride ta in ta dan po denar sam, naj ga le pripravi sigurno. Gospod se je ustrašil grozilnega pisanja in poslal po žandarje, ki so označenega dne skrito zastražili župnišče. Župnik je čakal r.estrpno celo predpoldne roparja, a ni ga bilo. Ura se je že pomikala proti poldne, ko se oglasi babica z otrokom v naročju in prosi za krst. Kot boter se je iovil čedno oblečen mož, ki je rekel, da je veleposestnik iz sosedne fare ii\ bo krst pošteno plačal. Gospod je šel v cerkev, krstil otroka in nato so šli VSi k zapisovanju v župnišče. Ko je bil otrok upisan v fcrstno knjigo, je potegnil boter mesto denarnice — samofcres in zahteval od župnika: »Sedaj je tukaj pred vami Guzaj, kakor je pisal in flenar semf« Kaj je hotel gospod, krikniti ni upal, ker bi ga bil copar ustrelil, moral je k omari in mu našteti, kolikor je te zahtevaL Guzaj je spravil denar, menil, da je krst dobro platen in prisilil župnjka, da je spremfl čisto mirno, tiho ter prijazno vse tri po hribu navzdol do ceste. Na cesti so se razšli in Guzaj je še zabičal gospodu, da bo prišel k njemu še v svate ter na sedmino, ako bo še nadaljeval s svarili pred njim — vsegemogočnim Guzajem.« Toliko mi je neštetokrat na pgnjišču pripovedovala o Guzaju naša rajna, stara Roza in te ter tem podobne govorice še krožijo o njem danes ne samo po šmarskem in brežiškem okraju, ampak malodane po celem Slovenskem Stajerskem. Kratek pregl^d Guzajevega življenja. Rodom je bil Guzaj iz Št. Jurja ob južni železnici, kjer je zagledal luč sveta nekako krog leta 1845. Bil je sin kmetskih staršev, ki so otroka dobro vzgojili, kar je tudi sam priznal večkrat in je starše še kot tclovaj ljubil in jih na skrivaj obiskoval. V Št. Jurju je dovršil ljudsko šolo, prebil najbrž doma fantovska leta in služil vojake tri leta. Pri vojakih je postal celo četovodja. Po treh letih vojaške službe se ni več vmil za stalno na dom, ampak se je lotil dobre službe — natakarstva. Ravno kot natakar se je po hotelib privadil vseh raznih finejših in gosposkih običajev ter nastopov, s katerimi je pozneje kot ropar varal in slepil tudi bolj prebrisano in naobraženo javnost. Guzaj se je po letih povspel v natakarski službi tako daleč, da je bil glavni plačilni natakar v že takrat zelo dobro obiskanem kopališču in letovišču na Dobrni. Koliko let je bil uslužben r.n Dobini, nisem dognal, pač pa ga je ravno lamkaj doletela usoda, ki je povzročila prevrat v njegovem celem poznejšem življenju. Naenkrat je bilo na Dobrni pokradene veliko srebrnine. Sum je padel na Guzaja, katerega so zaprli v Celju in obsodili na 7 let in 5 mescev. Guzaj, sam se je najrajše imenoval z domačim imenom Šartl, je do svoje smrti trdil, da je bil po nedoižnem obsojen in radi tega tudi ni hotel nastopiti kazni. Pustil je natakarsko službo in se je začel kletiti v brezposelnosti po šmarskem in rogaškem okraju. Rogeški žandorji so ga nekoč spasli, zaprli v Rogatcu in ga nameravali od tamkaj odtirati v Celje, da bi odsedel prisojeno mu kazen. Iz rogaškega zapora je Guzaj utekel in od tedaj je začel svoj tolovajski posel, katerp^a je uganjal dve leti in si pridobil v tem kratkeitf času žalostni razbojniški sloves po celem Slov. Štajerskem. Torišče Guzajevih tolovajskih pohodov so bili: šmarski okraj, rogaški in brežiški. Kdor pozna kraje teh okrajev, mi bo priznal, da so kot nalašč ustvarjeni kot zavetišče za Ijudi, katere preganja roka pravice. Ti kraji so bogato obraščeni z gozdovi, imajo vse polno nepristopnih jarkov, podeželskih potov in stez se v mokrotnem vremenu brez velike potrebe vsak izogne. Po teh krajih je priprost kmetski narod bolj reven irv je bil že za Guzajevih časov kakor tudi danes skrajno nevoljen na vse oblasti radi davkov ter drugih vladnih šikan. Naravno prikladno lego omenjenih okrajev, uboštvo in nezadovolje prebivalstva je znal tudi Guzaj spretno porabiti za svoja tolovajstva. Kot bivši četovodja in višji natakar si je prisvojil na zunaj nekaj prikupljivega za izobraženca in osobito še za navadnega, ubogega ter zatiranega človeka. Kcj pri prvih javno tolovajskih nastopih si je izbral boljševiško geslo: Imovitemu, posebno še premožnemu skopuhu, vzemi, nekaj obdrži zase, dmgo pa po malem razdeli med potrcbne in nezadovoljne. Tega gesla se je držal s krčevito doslednostjo do svoje smrti in baš radi tega je bil tudi tako priIjubljen in ubožni narod ga je ščitil pred oblastjo, ki ga je začela zasledovati in preganjati koj pri prvih pojavjh. Guzaj je najrajši obiskoval kakor bi ga vrglo iz neba vinske hrame, fureže ter pozimske preje. Posečal je Ijudi kot fin gospod, kot priprost lovec, kmet ali tudi kot razcapan potepuh. Govoril ir. razlagal jim je ob takih prilikah o: krivičnem postopanju oblasti, o previsokih davkih, o prestrogih zakonih, o izmozgavanju ktipitaliznia itd. Razgovarjal se je z ljudmi kot ljubezniv neznanec prisrčno prijazno, po\-praševal po njihovih željah, jim stiskal roke in ob slovesu jih je celo obdaril z denarjem s poslovilno opazko: Tako govori, čuti in dela Pranc Guzaj, katerega preganjajo oblasti kot tolovaja, a je v resnici samo dobrotnik ubogih in zatiranih. Pojavljal se je liki blisk danes tu, jutri tam in vedno v drugi obleki, izginil kakor kafra in s tem je vzbudil pri revnokmetskih Ijudeh prepričanje, da je v njem skrito nekaj čarovniško-vzvišanega, kar ga varuje in ščiti na zgoraj. Kar se tiče verskega prepričanja, je bil pn svojih govorih in še danes črno na belem zobeleženih izjavah popoln brezverec. Delal se je norca iz vere v Boga, iz obredov in iz vsega, kar meri na odgovornost človeka napram višjemu bitju. Zaklet sovražnik je bil duhovščine, katero je poleg žandarjev najbolj sovražil in jej prisegal maščevanje. Vere ga je oropala, kakor piše sam, krivično mu prisojena ječa in radi izgube vere je sovražil ter preganjal in strahoval oznanjevalce verskih resnic. Saj je znano po spodnjih krajih, kako se je duhovščina za časa Guzajeve strahovlade dcTbno zaklepala noč in dan. Poleg duhovščine je bil Guzaj nekako živalsko surov scvražnik žandarjev, katere imenuje v svojih do danes obranjenih pismih dosledno »Fanghunde« (pse, ki lovijo ljudi). Njegovo največje veselje je bilo, ako je labko potegnil kakega žandarja, kar se mu je večkrat posrečilo. Fotografija še v tistih časih ni bila tako razvita in crožništvo je poznalo Guzaja samo po opisih in za to je mal tudi on. Baš radi tega je nastopal vedno v drugi obleki in kot nobel gospod je najrajši plačeval žandarjem in ob slovesu jim je rad pustil pod litrom listek z napisom: danes ves je gostil Franc Guzaj, po domače Šartl, katerega preganjate po nedolžnem. Nadalje priznava sam v svojih pismih, kako se je večkrat vbzil v Celje, Maribor, Gradec in na Dunaj, kjer je najrajsi veseljačil s tajnimi policisti in policijskimi uradniki od katerih je zvedel vse oblastne ukrepe,ki so bili izdani, da ga ugonobe. Kar se tiče Guzajevih tolovajstev, pa je on vedno tudi pismeno zatrjeval, da ni nikdar ropal nasilnim potom, ampak samo premožnim jemal z grožnjo, ako se je prikradel v njih stan na prikrito zvit način. Sam izpoveduje, da ni imel zaveznikov, pač pa jih je nešteto kradlo ter ropalo na njegov račun. V Slivnici pri Št. Jurju je nekdo požgal nekega Lesjaka in požig so naprtili Guzaju. Ta izjavlja, da je Slivničanom bil vedno prijatelj in tudi Lesjaka ni sovražil in torej mu tudi ni on posadil na streho rdečega petelina. Glede požiga je pisal sam svojim zaupnikom te-le besede: »Požigalce prosim, nikar ne požigajte, ker nimate od tega nobene koristi. Če se vam že kdo preveč zameri in krivico dela, rajši ga ubijte drugim v svarilen vzgled in samo ne požigajte imetja.« V štirih dolgih pismih, katera so še do danes ohranjena izpod Guzajevega peresa, se je vedno podpisoval: Franc Guzaj, skrivalec — a ne — razbojnik. Že koj začetkom Guzajevega životopisa sem omenil, da je imel veliko ljubezen in spoštovanje do svojih staršev. Zelo ga je bclelo. ker so stikali orožniki za njim po očetovem domu. Nekoč so mu na neko ovadbo očeta zaprli na 10 dni radi njega in radi tega je prisegel ovaditeljern, da jim bo posvetil skozi okno z ono svetilko, ki ima dve oči. Svoje starše je obiskoval in jih prosil odpuščanja čisto na skrivnem, da bi ga nikdo ne videl in ne bi starši zopet po nedolžnem trpeli radi njega. Kar se tiče ljubezni napram ženskemu spolu, je bil zelo mehko-nežnega srca. V fantovski dobi ga je neka deklina vodila za nos, a jej je to pozneje odpustil in se je kot tolovaj strastno zaljubil v neko žensko, ki je živela v skromni bajti na hribu v Košanci nad Slivnico. S to žensko je imel tudi sina Franca, ki gotovo še danes živL Ljubico je noravnost občudoval, ker mu je bila v vsera in iz sica udana kljub temu, da je bil tolovaj in so bili pii njej orožniki vsaktedenski gosti. Te svoje ljubice se je zvesto držal do smrti in je njej v čast zabeleži! te-le stihe: r-? Rožce naj cvetijo, ptičice naj pojo, naj nama razveselijo srce, kdaj žalostno bo. . fr -jp. .-.^Mtimr Rožca razcveti, poganja lepi cvet, jaz p>a z mojoj ljubcoj še hočem veselje imet. ^i^rfe ......  **&4 Njegova nekdanja ljubica je kot starikavo grda babnica živela še pred šestimi leti v nekem mlinu pod Prevorjem in jo je pisec teh vrst obiskal. Babura pa ni hotela o Guzaju in sinu ziniti niti besedice. Guzaj je bil tako drzen, da se je peljal s to svojo Ijubico v Celje k fotografu Martini, ki je oba fotografiral. Guzaj na sliki sedi s cigaro v ustih, poleg njega pa stoji .v košatih krilih njegcva ljubica. Slika je ohranjena še do danes. Guzaja so oblasti dolžile, da ga najbolj skrivajo pred orcžniki ženske, katerim je posebno prirastel k srcu in se je on že večkrat pred orožniki skril pod žensko krilo. Ko je Guzaj zvedel za te govorice, se je smejal in glede ženske mclčečnosti napisal to-le: »Pa vi »Fangbundi« (žandarji) mfslite, da se res skrivam pod ženske kikle in da vsaki babi pravim, kje sem. Bi pač daleč prišel, ako bi vedele babe za me.« Iz ravnokar navedenega je razvidno, da se je že za Guzajevega življenja o njem marsikaj pretiranega in čisto iz trte izvitega govorilo, čemur se je sam smejel ter pismeno zanikal. Razven duhovščine, žandarjev in bogatinov je Guzaj na smrt sovražil svoje šentjurske sorojake-tržane. Ravno (i so namreč vedno pošiljali nanj žandarje, ga ovajali in on jim je pošiljal pismene grožnje, da bo vse postreljal ter pobil. Šentjurski mogočnjaki so se ga bali kot smrti in malokateri količkaj bogat šentjurčan se ni upal v ponočnih urah kam venkaj iz trga iz strahu pred Guzajevo o^veto. In baš Giizajev takorekoč rojstni trg Št Jur mu je bil v pogubo. ^ - -ii* ... / Že parkrat sem omenil, da Guzaj sam izjavlja v svojih pismih, da ni pobijal ljudi in ne ropal, ampak samo skubel preobilico zlatega perja bogatinom in skopuhom. Sodnijsko je Guzaju dokazan samo eden uboj in to na polju za trgom Št Jur. Ta uboj se je doigral tako-le: Guzaj se je nekega dne zopet pri belem dnevu priklatil v Št Jur in tamkaj drzno hodil gor in dol. Spoznal ga je občinski sluga, ga je prijel za roko in rekel: »Ti si Guzaj, bajd z menoj!« Tolovaj se mu je seveda izvil in ga svaril, naj ga pusti na miru, a sluga ni odnehal. Guzaj se je spustil v tek iz trga po polju in sluga za njim. Ko je videl Guzaj, da sluga le ne odneha, je postal, potegnil revolver in ustrelil preganjalca z opazko: »To imaš, strela gromska, kar si iskal, to si dobil!« Sluga je obležal mrtev na polju in Guzaj je pobegnil in se skril proti Slivnici. Radi tega uboja so oblasti razpisale na Guzajevo glavo 150 goldinarjev. Od tega časa bi ga bil labko vsakdo ubil in bi še bil dobil za to nagrado 150 gld. Guzaj se je sinejal tej nagradi in pisal: »Ljudje božji, na mojo glavo so razpisali 150 gld., a imejte še z menoj potrpljenje, da bom vreden vsaj 1000 gld. Samo vprašanje je, če bode sploh kdo dobil to nagradol« Kmalu po uboju šentjurskega občinskega sluge je sklenilo žandarmerijsko poveljstvo v Celju z vso resnostjo, da prime ali ubije Guzaja, ki je vodil za nos varnostne organe že celi dve leti. Obleganje Guzajevega pribežališča in njegova smrt.* Za dan 10. septembra 1380 je zapovedalo celjsko orožniško poveljstvo velik pogon za Guzajem. Pozvani so bili orožniki iz: Celja, št. Jurja, Planine in Šmarja, da se zberejo v mraku v Slivnici pri Št. Jurju, odkoder se začne pod zaščitjem teme pogon za tolovajem. Ono noč so nameravali orožniki pretakniti in preiskati vsa skrivališča, o katerih je bilo znano, da se po njih Guzaj klati najbolj pcgosto. To povelje o pogonu je bilo strogo tajno in tudi Guzaj o njem ni ničesar slutil, sicer bi bil bolj previden. Predpoldne dne 10. septembra sta se podala iz Planine proti Slivnic; orožniški postajevodja, 26 let stari M. Grizold in neki Stres, ki je bil rodom nekje iz Slovenskih goric. Pot iz Planine v Slivnico je peljala oba orožnika mimo Košsnce, ki leži med Slivnico in Prevorjem. Košanca ni vas, arr.pak se imenuje .tako po hribih ter gričih raztresena skupina hiš, bait in kočur. Na Košanci in sicer na vrhu ob kolovozu, ki vodi iz Prevorja v Slivnico, stoji še danes neznatna in tedaj zakotna gostilna, v kateri je krčmaril neki Drobnej. Krčma stoji čisto na samem in je pozidana ob hrib, njer.o pročelje gleda proti kolovozu in ga od prevorsko-planinske strani krije velik gozd. V to krčmo k Drobneju je najrajši zahajal Guzaj, kjer je s svojimi zaupniki popival, veseljačil fer jim razlagal svoje načrte in pripovedoval svoje doživljaje. Tukaj so ga neštetokrat že iskali orožniki, a jim je vedno srečno odnesel pete. Ravno v tej gostilni je nekoč p^pival z orožnikcm Crnčičem, ki je Guzaja samega izpraševal o potih, pchodih in skrivališčih tolovaja. Guzaj je plačeval orožniku in mu pravil, da zahaja Guzaj večkrat ravno v to krčmo, kjer je malodane vsakdanji gost, a zna izginiti ob prihodu žandarjev kot senca. Černčič je šele pozneje zvedel, da je bil pri pogonu za Guzajem v njegovi družbi, kjer se je imel prav dobro ter jedel in pil na njegove stroške. Mimo Drobnejeve gotilne sta morala tudi planinska orožnika. iredno sta se pokazala pred gostilno, pa si je mislil Grizold: Kaj, če ni morda ravno sedaj krog poldriige ure popoldne Guzaj pri svojem prijatelju ter zaupniku Drobnejii. Zavila sta iz kolovoza v gozd in od tamfcaj ste opazovala življenje pred gostilno. Opazila sicer nista nič sumljivega, ncbenega odraslega človeka, pač pa fantka, ki je tF.mkaj v bližini gostilne pasel živino. Grizcld je tega fantka ljubeznivo poklical k sebi in mu dal groš, naj gre v gostlino kupit kruha in nato naj jima hitro pride povedat, kdo da je v krčmi. Fantek je vzel groš in šel, vrnil se je hitro s poročilom, da ni v krčmi žive duše, pač pa pijeta v kleti tik krčme dva moška in irčmar sam. Žandarja sta sumila takoj: Guzaj je v kleti. Pripraviia sta se in kar najurnejših kcrakov sta stekla proti odprii kleti. Ko sta že bi!a blizu zidanice, so se pa vrata zaprla in iz kleti sta še utekla bežečih korakov gostilničar :n neki viničar ter se spustila oba za hišo po bregu navzdol. Nekdo je kletna vrnta zakleniL Grizold je uprošal: »Kdo je noter? Odpril« Nobenega odgovora . . . fandarja sta bila uverjena: Guzaja imava v pasti. Skoro tik pred kletjo, ki je bila raprta z lesenimi vrati in pr't!icno postavljena ob hrib, je bil zložen precajšen kup drv. Stres je stopil za drva in stražil, Grizold pa se je podal r.a ogled krog kleti in dognal, da je pobeg nemogoč, ker je imela zidanica samo vrata in nobene drvAgc večje odprtine. Celo skozi podstrešje je bilo izključeno utečL Ko je Grizold pregledoval krog kleti, je tipczil, da se na strani prod kolovozu maje kamenje in ga nekdo, ki je v kleti, poriva, Stopil je cb stran k zidu, iz katerepa se ]e gibalo kamenje in opazoval . . . Kmalu fe priletel velik kamen iz zidu in pojavila se je četverokotna odprtine, človeška roka je brskala prah in blnto fepred luknje . . . Neznanec je celo poirolil glavo skozi luknjo . . . Žandar je uprašal: *Kdo je?« Mesto od^ov^ra ie neznanec ustrelil iz revolverja proti žandarju, a * Guzejevo oblego in smrt mi je opisal bivši zandarski postajevodja g. Marij Grizold, ki je Guzaja dne 10. sept. 1380 ustrelil v družbi s tovarišem Stresom. G, Grizoid Kvi sedaj v Mariboru kot penzijcmist in ie star 71 let, Radi junaštvn pri cblegi in radi ranjenja je bil odlikovan t avstrijskim srebrnim križcem, njegov v palec ranjeni tovnri§ Stres pa je dofcJ tva Guzajevo glavo razpisano najrado.) ga ni zadel. Ko se je drugič prikazala glava pri odprtini, je ustrelil Grizoid, a ker je stal pred streli zavarovan tik ob steni, se je krogla odbila ob kamenju. Nato je postalo nekaj časa vse tibo . . . Grizold je nato ustielil skczi luknjo in iz kleti je nekdo zaječal — znamenje, da je bil zadet Zatem je ustrelil Guzaj skozi luknjo in krogla je oprasnila Grizoida nad očesom, sicer ne nevarno, a vendar se mu je ulila kri kar curkoma. Zopet nekaj časa sumLjiv mir ter tihota v kleti . . . Grizold je dal za drvami pred kletjo prežečemu Stre- su povelje, naj strelja skczi vrata, ker temkaj nekje mora tičati tolovaj. Štres je ustrelil petkrat skozi vrata, jih pre- luknjal in te luknje je še danes videti . . . Po Stresovih strelih je bil zopet precej časa mir, kar sliši Grizold, da kljuje in razbija Guzaj po kamenju na strani proti hribu. Ker mu je bil zaprt potoeg proti kolovozu, je hotel ulomiti in se rešiti v smeri proti bribu. Tolovaj je drzno lomil kamenje iz zida in ranjeni Grizold je večkrat ustrelil skozi luknjo v klet, a moral je štediti z municijo, ker je imel samo osem nabojev in šest jih je že bil porabil. Guzaj ni odgovarjal s protistreli, ampak zopet prenehal z lomljenjem in zavladal je mir nekaj časa . . . Kar naenkrat je pognal tolovaj skozi luknjo proti Grizoldu dvocevno pištolo. Gotovo je bil prepričan, da se bo žandar sklonil, pobral orožje in ta trenutek bo on porabil za pobeg. A varal se je, žandar je pustil orožje ležati na tleh in mirno zravnan čakal. Ker se mu ni posrečilo s prevaro na Grizoldovi strani, je poskusil na StresovL Skozi bolj slabo zaprta vrata je iztiščal zavoj papirja (to so bila njegova pisma, o katerih še bom govoril), padla so na tla, a žandar se ni ganil izza svoje dcbro zavarovane postojanke. V vratih je bilo pet od krogel prevrtanih lukenj in skozi te luknje je opazoval tolovaj Ustrelil je iz revolverja skozi luknjico in zadel do krvavega Stresa v palec na roki . . . Nato zopet mir in tihota . . . Žandarja sta začela obleganega pozivati na prostovoljno predajo, a se je jezno zadrl: »Živega me ne dobita, prokleta »Fanghunda!« Oblega je že trpela več nego poldrugo uro, številni streli so privabili na hrib nad klet vse polno radovednih ljudi. Nekateri od gledalcev so imeli celo puške. Grizold jih je pozval, naj jima pomagajo, a nobedcn ni priskočil na pcmoč. Gotovo so bili to sami Guzajevi zaupniki, ki bi bili rajši pomagali njemu nego pa žadarjema. Orožnika je že oplazoval upravičen strah: Kaj bo, če se ju lotijo ti sumljivi gledalci? Zandarja sta začela glasno govcriti, da bosta klet zapalila in Guzaja izkurila iz skrivališča kot jazbeca, ako se ne preda. Nobenega odgovora iz zidanice . . . vse tiho . . . Oblega je že trajala dve uri, solnce je že zahajalo in ura je bila že pet popoldne . . . Kar naenkrat se odprejo lesena vrata na kleti in iz zidanice stopi Guzaj sam . . . Držal je v krvaveče prestreljeni desnici revolver, katerega cev je bila zadeta od orožni'ke krogle ter močno skrivljena, izpod vrata mu je curljala kri in divje je ošvignil s pogledcm oba žandarja, da bi ju prestrašil in v tcm smrtnonevarnem trenutku pobegnil na najbolj drzen način . . . Ves ta prizor je trajal le nekaj trenutkov, žandarja sta dvignila puški, strela sta pcčila . . . Eden je zadel Guzaja v prsa, drugi v trebuh . . . smrtno zadet se je zgrudil na tla . . . Nekaj česa je še brcal z nogami, krčil prste na rokah, začelo mu je rohljati iz prs in izdahnil je . . . Ko so gledalci videli, da je padel Guzaj, so se razkropili na vse slrani . . . Zandana sta si obvezela lastne rane in nato pregledala klet. Na sredi te majhne kleti je stal prazen in poveznjen polovnjak in na njem liter, ki je bil preluknjan. Našla sta še železen beč (sekiro za steljo sekati), s katerim je lomil Guzaj kamenie b zida. Pri Guraju sta našla razven nerebnega revolverja, ki je sedaj v celjpkem muzeju, še dolg ncž in drugega nič. Na tleh sta pobrela zavoj papirja, ki ga je Guzaj porinil skozi vrata in videla, da so to njegova štiri pisma. Ob kakih pol šestih so prispeli iz Slivnice k Drobnejevi gostilni tudi drugi žandrrji, ki so se že bili zbrali w» nočni pogcn v Slivnici in jih je privabilo na vrh v Košanco mcčno in izvanredno streljanje. Žendarji so pogumnima tovarišema častitali in dva sto odbrzela takoj v Št. Jur na viak in od tamkaj v Celje po sodno komisijo, zdrsvnika in fotografa. Drug din predpoldne je ?<» bila korr.isi|> na licu mesta in zdravnika sta rnztelesila Guzcja kar na prostem za gostilno. Imel je strel skozi dcsno roko, ena krogla ga je precej oprasnila pod vrntom, ena rau j» prebila prsa ;n ena raztTgala trebuh. Pred raztelesenjem so ga nasLnili nc navaden koš in ceijski fotcgraf Martini, k! ga je nekoč fotogrefiral skupno z ljubico, ga je tudi tokrat ustreljenega in razgaljenib prs, da se vidi zevajoča rana. Na glavi je imei tokrat priprosto kmetsko kapo, mustače samo pod noscm in oblečen je bil v kmetskc obleko. Guzajeve ostav.ke so zmetali v krsto in gn takoj no dan komisije pokopali v kotu pokopalisčn v Prevorju. TaIcratni prevorski g. župnik je s' župnifsko krcniko nakratko zabeležil, da so mu kar meni nič in tebi nič princsli ustreljenega tolovaja Gu^aja, ki je šentjurski faran, a je moral on dovoliti, da so ga zagrebli na prevorsko pokopališče dne 11. sept. 1880. Tako je torej kcnčal svoje tflovafsko življenfe v 45. letu dne 11. septembra 1880 prfd zidanico pri Drobneju na KoSanci tolovajski etrah celega Spodnjega Štfljerja Pranc Guzsj. Koj za tem so aretirali tudi Guzajevo Ijublco. Iz Košance jo je gnal proti Planini v celjski preiskovalni zapor Grizold. Taisti dan je grozno deževalo in ona je hncla v naročju dojenčka, Guzajevega sina Frančeka. Ker je bila ženska preveč premočena in je težko hodila, je moral Grizold nesti otroka. Ni bila dolgo v preiskavi, ker je vse tajila, dokazati jej niso mogli nič. Pri hišni preiskavi niso našli pri ljubici ničesar sumljvega. Utrgali so tla v izbi in tamkaj je bilo pcd deskami samo nekaj kurjega perja. Očividno je Guzaj dobro čuval svojo golobico pred vsakim sumom tudi najmanjše sokrivde. V preiskavi je bilo tudi več Guzajevih najboljših zaupnikov in znancev, a vsled pomanjkanja dokazov so jih izpustili. Drobnej že davno več ne krčmari na Košanci, ampak je ta gostilna romala že bogzna skozi koliko rok. Ravno ta krčma bo sedaj dobro šla, ker pelje mimo nje nova cesta \z Kozjega, preko Prevorja v Št Jur, pa še sedaj ni v prometu. Po košanskih hribih, jarkih ter grabah je še danes glede razločka med mojim in tvojim vse polno sumljivih ljudi, o katerih pravijo, da so potomci Guzajevih učencev. Guzajeva pisma. Kakor sem že omenil pri oblegi Guzajevega pribežališča, je porinil tolovaj skozi vrata štiri pisma, ki so padla na tla. Žandarji so jih pozneje pobrali. V noči, ko so čakali od 10. na 11. septembra na sodno komisijo, so si iz radovednosti ta pisma prepisali. En tak prepis teh pisero mi je dal na razpclago tudi g. Grizold. Ta pisma je Guzaj očividno vedno nosil seboj in jih prebiral svojim prijateljem. Tri od teh pisem so pigana v slovenščini, kakor se je tedaj govorila med priprostim narodom v letu 1880, četrto pa je v nemškem jeziku. Ravno v četrtem pismu razodeva Guzaj, da je govoril popolnoma pravilno nemščino in da je precej čitaL Oglejmo si ta pisma nekoliko vsakega posebej. Prvo pismo nosi naslov: Preljubeznivi moji vsi dobri ljudje! Pismo se nato začenja: »Jaz Franc Guzaj (pisano je Guhsaj) vam pišem vsem skupaj eno besedo prijateljem kakor sovražnikom, ker vsi dosti govorite od mene. Najpopred pa prosim vse skupaj, ne zaničujte mojih staršev, ker oni so me zmiraj lepo učili in niso nič krivi, da sem jaz tak daleč padel. 2alujejo vsi za menoj. Moja zlata mati toči bridke solze — krvave solze. Iz srca mi je žal, da sem jaz moji dragi — zlati materi, mojemu očetu in sestram srce ranil in solze iz njihovih oči prešal in da čisto po nedolžnem toliko zavoljo mene žalosti in zaničevanja trpeti morajo. Žandarmi jih nadlegujejo, a jaz ne grem nič domov (a je hodil; op. pisca). Rad bi mojo žalostno mater še videl in objel, a jaz nočem mojega živIjcrvja tako daleč na vago djati, ker vem, da žandarmi noč in dan tam stojijo. Pa naj le stojijo, saj so sami uržoh, da imajo tcllko potov za menoj, pa jih še imeli bojo, zakaj me niso na miru pustili. Zleht jeziki so me dolžili, da sem jaz krave drl, ali jaz nisem nobene.« Toliko sem dobesedno navodel iz Guzajevega pisma, da lahko čitatelji iz teh vrst sami presodijo: kako srce je imel ta tolcvaj do staršev terv§ester in kako slovenščino je pisal. Nato opisuje v prvem pismu, kako je bil po krivici obsojen na 7 let in 5 mescev ter pravi, da te krivice ne bo oblastim nikdar pozabll ali odpustil. Piše tudi, kako je v ječi, dokler je bil.zaprt, kuhal ogenj maščevanja do vseh tistih, ki so zakrivili, da je bil obsojen. V jrči ]e tndi sklenil, da bo počakal z esveto tako dolgo, dokler mu ne umrjejo starši, ker jim ni hotel delati sranote, 8 so ga prisilili na grozno pot maščevanja predčasno »Fanghundi« (žandarji). Nato našteva imena Šentjurčanov, kateri so ga dolžili, da jih je ckrc.del, a jih ni. Na te ljrdi pošilja v pismu vse gromske strele. Posebno preklinja nekega Žar.dla, Krcfliča in Sireca, katerega imenuje, da je tržanski bik. Ta Sirec bi rad na vsak način vtaknil Guzaja zopet v ječp, ker boče zaslužiti Judežev denar in piti na Guzajevo fo> žo. Ravno Sircu obeta in prisega, da mu bc na njegovem lastnem dcmu posvetil na nos skozi okno s tako, ki ima dve luknji. Sirca tudi dolži, da je bil on kriv, da so Guzajeve$:a oreta pri Sv. Ani prijeli, odgnali na sodišče in ga tamkej obsodili po nedolžnem. Meščevanje obljublja v prvem pisrrtM tudi šentjurskemu doktorju, ker nanj pošilja in ščuje žandarje. Nadalje še našteva imena vseh onih Šentjurčanov, ki so baje zakrivili, da je zašel na kriva pota in tem se mora csvetiti in jih poslati v grob. Vsem druglm pa ne bo storil r.ič Ealega. Osobito so lahko brez vsakega ^trahu ženske ter otroci. Obširno opisuje, kako vodi za nos žandarje, ki ga i«čc]o povscd, samo tr.mkej ne, kjer je v resnici. V Gradec ter na Dunaj se vozi ter japra',lja dencr, ki ga je nagrabil iz \Teč skopubov in ljudsklh pijavk. Za tem sledi njegova izpoved o poriolnem brezvcrstvu in preko ene cele pole zmerja duhovnike, katere bi on •vse povesil, ako bi mogel. Ravn~> v tem delu pisrna je nagromadil tclikanj tolovajsko in peklensko snrovih psovk, knkor jih še pisec teh vrst ni nikdar slišal, a še manj pa Čital. Ko je enkrat izlil svoj ?olč preko duhovščine, se loti žandarjev. Glede žandarjev piše, da bi naj sclnce otemnelo, zemlja bi se naj zdrobHa v prnh in ob ieh prizorih bi naj poginili orožniki z vsemi oderuhi in debel.itu vred. Ob koncu prvega pisma pravi, ds je pisal glede žsndarmov no samega ceserja, a so pismo prestregli in je na okrožnem sodiSfu v Celjit. Z*.gotavlja, da ba pisal dru^ega na 15 polah, se peljal z njim na Dunaj in ga tamkaj oddal, da bo prišlo sigurno n« ptistojno mesto. Zandarmi ga Se bodo pomnili, kakor hitro s<* bo popolnoma izvežbal v črni umetnosti, katero ?e itak ma pr©cej, a hoče postati mojster. Prvo pismo je »klenil *: Srečno, z Bogoml Gustajevo drugo pismo je mnogo krajše od prvega in ferez naslova. Začne popisovaii, kako so razpisale oblasti m njegovo glavo 150 gld. Zmerja oblast, ker ga je žigosela kot razbojnika, a to on ni, ker §e ni nobenega pričafcal ob cesti in ga orcpal. Pravi, da od Vseh svetnikov pa io tedaj, ko to piše, je cbiskal sarno dva ptiča in ju nefcoliko oskubil. Oba sta b:la še kaj pernata, a ju ni oropal, empak okradel na tihem. V jutro sta še le spogrešila denamo perje, a tedaj je bil on že v bližini Maribora. • Na Jezercih so ga d-olžili, da je napravil »falsch kontrokt«, a ni. Kačerjeva Mica na Jezercih tudi boljšega ni jrredna, nego »falsch kontrokta«, ker njena koča je Gucajeva last in on bi tisto Mico razsekal na drobne kosce «di nezvestobe, ako se kje srečata. Na smrt in dušo se iolne, da ni bil že celih 18 Iet v fari Dobje in najmanj pa v tistih prekletih Jezercih, katere naj ubije gromska Btrela. Jezerc ne bo videl nikdar več, nikakor pa si noče «kruniti svojih oči s pogledom na tisto prokleto suho Mico, ki mu je tolikanj prisegala zvestobo, a ga je pa v fstini po babje prevarila. Drugo pismo sklepa z željo, da bi rad živel tako dolgo, tUi bi gledal pred seboj kar celo vojaško kompanijo in ki se poskusil s pravim sovražnikom. Glede poveljevanja 8c on ne boji nobenega avstrijskega stotnika, še obrsta ne. To pismo zaključuje žalostinka na uboge kmete, ka¦ere dere gosposka z davki in vendar živi ne morejo pod zemljo. Gosposka si redi sama sovražnike in ravno ti jo bodo ugonobili. Sircmak je prisiljen, da krade in ropa. Eni imajo polne mize najboljših jedi; druga reva pa se spravi spat s teščim želodcem. Drugo pismo kcnča brez pozdravo. Tretje pismo je naslovljeno: Dragi vsi moji prijateljil Tem svcjim dragim prijateljem, katerih je dosti in ki pravijo, da on ni kriv vsega, česar ga dolžijo, pravi in jih zagctavlja, da imajo prav in on jih Ijubi, akoravno jih le malo pczna. Tem prijateljem, ki ga prav sodijo, naj rodi zemlja prav obilno, žitno polje ter vinske gcrice naj razveseljujejo njihova srca, ker so pošteni in veselja ter cadosti vredni. Nato svari, kakor že omenjeno, požigalce pred požigi Jn tatovcm daje ta-le dober nauk: Vse tate prosim, ne kradite pri ubogih ljudeh. Jemljite le takim, ki imajo doˇolj, ali pa hudobne jezike. Pridnim, ki tate toliko r.e sovražijo, ne kradite, pustite jih pri miru! V tem pismu zmerja zo-pet čez ckihovščino in ščuje siad njo vse pravoverne tatove - in požigalce. Ko si je žzlil jezo nad »farji«, pa prisega, da je njegov trden sklep: oblasti ga ne bodo dobile v roke živega, branil se bo do aadnje kaplje krvi, saj njegovi sovražniki niso Turki ali Rusi, empak »Fenghundi«, ki pa nimajo pasjih nosov. On se še upa bivati na Stajerskem celih 10 let, a ga ne foodo dobilL Našteva, kje vse se zadržuje dnevno, a ga ne morejo zvohati, ker so tako neumni, da se jim celo lahko sedi na njihovih petelinovih klobukih. Nato omenja čenče o skrivanju pod ženskimi krili in preide na opis prave Ijubezni dekleta do fanta. Svari fan4e pred zapeljivimi obljubami deklet in jim navaja kot svaailen vzgled pred ženskim med-cm samega sebe, ker ga Je tako bridko prevarila gromska baburica. Kljvb razočaranju v ljubezni pa je vendar le naletel ¦na žensko rožico. Zal mu je samo, da ni nešel v tem velikem svetovnem vrtu te ložice že pred 20 Ieti. Ona ga Iratkočosi v žalostnlh in veselih urah. Vredna je zlata in ^ragega kamenja. Med milijon dekleti ni takega, kot jo Jma sedaj ravno on. Pri pogledu na to zvesto ljubico ga 3>a žalosti zavest, da ]e kljub ljubezni vender le nesrečen, fter se ne sme gibati po svetu pošteno in prosto po svoji  -Tolji. Prva Guzajeva stopinja na pogubcnosno pot je bila »ezvestcba deklin, druga pa njegovi sovražniki, ki so ga primorali v tolovajstva. Sovražnikov ne bo pozabil. Škodo Jm ]e želcl in škodo jim dela. Eni pravijo o njem, da je dofcrega srca, gorje onemu, ti se mu zameri. Guzaj ljubi samo dobre prijatelje in 'lt-tf naj ostanejo srečni — poguba pa vscm sovražnikoml Ob koncu tega pisma pa postane pesniško navdahajen in opisuje spornlrdensko ustajanje narave iz zimskega spanja. Kljub zimi se je on v tera žalostnem času prav dobro *e!>aval v prijetni družbi in čital časnike ter zvedel marsi%aj novege, Tretjc pismo sklepa z že om«»njenima dvema kiticama vm svojo ljiitiro, ki jo celo imenuje brezo na svetopisemskem Libanonu. Trrtje pismo ja podpisano z njegovim polnim imeMOTrt: Franc Gruzaj, skrivalec — a ne pa razbojnik. čefrto — nemško in zadnje pismo. Giirajevo četrto pismo je zcpct brro naslova in iz BJega zrcali Guz«> kot bcljševiški modrijan. Svoje modro- ˇiPjV skuš.i »aviti v nekako pesniSko cbliko. Pismo je pisano v zelo lepi ter pravilni nemščnu ir> nem je dokaz, da jc Gu?aj mar.ukaj čital in tako v prostih urah ra<! v mrdrijaiiski obliki pesnil. To pismo kaže tudi nekako celoto brez skakanja od ene misli do druge in rrdi tega ga hoiem podati čitateljem v skoro dobesedni prestavi. Pismo %-i glasi takole: J »V nepregledne.n svetovnem prostc u se rriblje naša zen-lja. Jaz bočr^m napraviti samo nekak pregied in Jruf c prezreti. V srcu živnlstva |e marsikaj žalostnega i^peljnnega. Od človeka, ki stoji na najvišji stopinji, do najmanjšega 8rvu v prahu — med obeira vladata zavist in maščevalrost Vendar kažejo živali lj.ibezen do živali eneke viste, ¦ m«jvefja iival raaščevalnosti je — človek. Po naukit. fretiaikov je človek izšclan ter izobražen, da mo/a biti nfcjbofj surova Jival — on uničujp vse — črve v prahu la taidi &TO|e soljudi. Enako pravico ima vse na zemeljski obli, a žaiibog je to že davno izginiio in veliko živaiskih ijudi je že pozabilo,' kej da so. * Ljudje čutijo verigo suženjstva, a vtndar ne vejo, kdo je temu vzrok. fožijo radi vehkih davkov in drugih plačil, tako, da že ni mogoče več životariii in se pogrezujo počasi smrti nasproti. Le ozrimo se okrog po zemlji; našli bomo povsod žalost ter boiest. Sprejeta ter ustvarjena oblast vsiljuje na krut način nižjemu ter ubogemu ijL.cistvu suženjsko verigo, mu izsesava kri, nekako uničena životari uboga stvar in čaka na smrtni zamahljaj. Kakor ne prizanaža kosec nobeni cvetlici, nobena roparska ptica ne tiču pevcu in ne izpusti več najbolj pisanega tička, ako ga drži enkrat v svojih krempijih, tako ima tudi umetno narejena in prisvojena oblast svoje »Fanghunde« (žandarje). Ti žandarji se klatijo noč in dan okrog in kjer je le količkaj mogoče, se polastijo uboge žrtve, seve, v imenu postave ter pravice. Tako dolgo, dokier sta izginila ljubezen ter pravica — ti dve sestri in se ne bosta vrnili — gorje — gorje! — ubogemu — zapuščenemu ljudstvu . . . Okrog razposlani žandarji so veliko boij kruti nego kosec, ki pokosi lepe cvetlice, kajti cvetlice so neobčutljive. So pa tvidi cvetlice, ki imsjo občutljivost, veliko žalostneje torej, ker so izpostavljene maščevalnosti .... O, ko bi bilo človeško srce neobčutljivo! Žandarji ne poznajo usmiljenja. Oni uničujejo ^ele družine in pahnejo toliko nedolžnih žrtev radi hudobnih jezikov v sramoto ter uboštvo. Tisočkrat slabši je večkrat žandar nego pa ona žriev, katero žene pred sodišče ter jo pahr.e v ječo. Kosec uniči cvetlico s koso, ona ovene ter usahne in pozabljena je; cvetlice srčne občutljivosti pa so prodane v ječi počasnemu ginevanju — nobenemu ni prizanešeno, ne otroku v materinem telesu, ne onemu v materinem neročju. Matere pri_silijo iz otroške postelje, da mora koi prvi dan po porcdu v ječo, večkrat čisto po nedolžneirf; zastcnj so vse njihove prošnje, vse njihove solze. O ti nesrečna človeška zalega z neusmiljenim ter neprizanesljivim srcem! Strela iz neba bi morala ubiti koj prvi daii po porodu takega otroka, ki hoče postati v poznejšem živijenju sovražnik sočloveka. Vzamimo kot primer solnce. Solnce ne stori nikcmur nič žalega. Vsakemu dobrohotno dovoljuje dncvno svetlobo, katere se vsakdo veseli, a ti človek — črv zemlje pa moraš biti tako krut! Poglejmo nekoliko žrtve, ki morajo zapuščene ječati po ječah, zaničevane od vsakogar. Žandarmi nobenemu ne prizanašajo, ki postane njihova žrtev, a kljub temu sedi tudi veliko žandarmov po ječah, ki so bili poprej naj- večji sovražniki človeštva. Starega, že odslovljenega »Fanghunda« ujame zopet ml^jši ter ga pelje v kletko. Le pcglejte po jetnišnicah, našli in videli boste tamkaj več nego dovolj žandarmovin še celo oficirjev. Tako je in tako se spreminja svet v najboljši smeri. Toplo solnce naj otemni in naj uniči vse od najmanj- šega do največjega! Gu/aj 1. r. Podal sem tolcrat za Božič čitateljem »Gospcdarja« n<;kak bolj suhoparen pregled Guzajevega živijenja in duševnega delovanja z narr.enom, da javnost površno se- znanim s tolovajskim značajem člcveka, ki še vedno živi med nezadovolinim narodcm kot nekaj posebnega in ta- jinstveno čarobnega. Prihodnje leto bcm v podlistkih zabeležil še marsi- ketero bolj smešno iz Guzajevega življenja in delovanja.