70 17 iirhivsifih fpr.aov m zbirk LRHTVI XV 1992 Osebni fond Josipa Rusa Maiitta Adamič Pisca zapuščina Jrsipa Rua, znan;ga slovenskega pravnitca, politika filozofa, predstavnika naprednaga ujkoistva, le) ;sno-vzgojnega in druž-beneea delavca, ki jO je prevzel arhiv Irititutu za novejšo zgodovin" v Ljubljani, pomen dragr-cero obogatitev njegovih osebnih in družinskih fondov. Gradivo sta z darilno pogodbo arhivu prijazno odjtopila njegova sirova, dr Vojan n dr Veijk« Rus, Prr vzeto gradivo m It osebni arb»v Josipa Rusa amjiak je deloma tuai družinski arhV Rusovih. Dolgo 'n večstransko dejavno življenje Josipa Rusa sc odraža tuai v njegovi pisni zapusdni, ki je seda- urejena in popisana dostopna vsem, ki želijo spouiati življenje in delo tega znamenitega Slovenca. Josip Rus se je rodil 16. marca 1893 na Bledu, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo, Gimnazijo je končal v Kranju in sc po mr'ur leta 1911 vpisal na Študij prava na Dunaju. Študij je prakLila prva sv :t'jvna vojna, ko je bil že leta 1915 vpoklican v avstrijsko vojsko Po razpadu Av^tro-Ogrske leta 1918 se je za rešitev slovenske severne meje prijavil med slovenske prostovoljce - borce za severno trejo. Študij nrava je končal leta 1921 v novi jugoslovanski državi kralj jvini SHS, na novoustanovljeni slovenski univerzi v Ljubljan, Tu je opravil tudi pripravništvo n sodniški izpit Nato je bil krajši čas sodnik otaajnega sodišča na Brdu pri Lukovici, od februarja 1923 do junija 1928 v Gornji Radgoni, nato do maja 1934 v Višnji Oori in na7adn e sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani vse do odhoda v fl»galo februatja 1942 Leta 1928 se je odločil za Študij filozofije in leta 1933 prejel ab-solutorij Filozofske fakultete v Ljubljani. V vsem tem čaju je Josip Rus v vseh mestih, kjer je službo/al, aktivno sodeloval v sokolskih društvih Član Sokolskega društva na Bledu je postal že leta 1908 in od tedaj drlje mu je »okolstvo postalo življenjsko vodilo. Posebno dejaven je bil v Ljubljani, kjer je bi) mtd drogiro Čian Strokovnega ndbora ljubljansko so koiske župc, njen podnačehiik in ka_neJe podsta rosta. V imenu napredne sokolskr skupine se je udekžil ustanovnega sestanka Protifašistične oz. Osvobodilne fronte slovanskega naroda 27, aprila 194? v L;ubljan postal jt sooblikovalec tn Čhn njenega osrednjega vodstva Via vojra in trdi povojna leta V času narudnousvobodilr e vojne 1941-ly45 je opravljal vrsto pomembnih funkij, še zlpsti potem, ko je maja 1942 zapustil okupirano Ljubljano m odšel na partiz inski osvobojeno ozemlje, Bil je Član iwr5nega odbora O F, poverjenik »a sodstvo v Slov :nskem narodn„osvobodil: em odboru, Elan AVNOJ, od oktobra 1943 podpr, d-sedtiik izvršr-iga odbora OF m SJovimskega narodnoo vobodilr :ga odbora Kot delegat se je udelržil II, zasedala .V/NOJ v Jajcu 29. novembra 1943 m bil tu izvoljen za podpredsednika AVNOJ in dana zakonodajne komisije AVNOJ, Proti koncu leta ls>44 je zato odpotoval v osvobojeni Beograd. V Slovenijo se je vrnil aprila 1945, ko je vodil delegacijo Slovenskega r.arodnoosvobodiln;ga svet? v Prekmuriu Tudi po končam vojm je sprej :mal in opravljaj številne odgovorne in druge fum na sokoli,kem sbodu na RaSid maja 1916. Zanimiv je tudi kronolcški zapis o raznih telovadnih. in sokulskih prireditvah in srečanjih 1S36-1938 Dodan je 1. letnik (12 Številk) glasila Slovenski Sokol, 1904. V gradivu po letu 1945 so pofcg čiankov, poročil, gevnrov in drugih sestavkov predvsi m razna pravila, jtr.tr a, poročila in in-paniki zveznih telovadnih društev in organizacj (Tjlovadra zveza Jugoriaviie, Partran - Zv*za za telesno vzgojo Jugoslavije, itd.) m slovenski,ga telovadnega društva Partizan (Narodni don, Dodane so razn^ broSurr, npr Ob TOO-letniri dr. Viktoija Mumikt (197*5), ob 100-letmci Narodnega doma v Ljubljani (1963), časopisi, vabila, prograr" itd. 72 Iz arhivskih fondov in zb-rk VRHIVI XV 1992 V zadnjih petih škatlah (šk. 31-34) je zbrano t,i. Studijsko gradivo razni bilteni, brošure, časopisi in časopisni izrezki n^kaj knjig, kor-gresna gradiva, gradiva posvetovanj in simpoz:jev, raZiL elaborati, referati, članki itd., skratka, grarlivo, k ga je v teku let prejel in zbral Josip Rus. Osebni fond Marije Vilfan MhijUa Champa V letu 1991 je arhivi Inštituta za novejšo zgodovino podarila gradivo Marija Vilfrn. Obsega 4 fasciloo/ (1,57 tekočih metrov) iz let 19311985. Fond je urejen, popis oblega 80 strani rokopisa. V for.du je družinska korespondenca, osebr' dokumenti, fotografije, čestitke za osebne jubileje, novoletne čestitke, razglednice. Obsežna ie uradna korespondenca, vabila, fot igrafije [n gra-aivo, ki je nastalo na služberih mestih oziroma pri političnih nalogah (delegacije). Precej je tudi materialov o raznih predavanjih v Sloveniji, Jugoslaviji in inozemstvu; dodano je Studijsko gradivo in bibliografija objavljenih člankov, prispevkov-bro^ui m razprav. Marija Vilfan je bila rojena 1912 v Ljubljani, Kjer je končala gimnazijo in diplomirala na ljubljanski fifozofriki iakulteti: leta 1935. Sodelovala je v ilegalnem delu v Ljubljani in leta 1943 odšla v pertizane. Po vojni je bila skupaj z možem, diplomatom dr. Jo*etom Vf1fan"m v New Yoricu in Indiji, nato v Beogradu in vmes neka let v Ljubljari direktorica Cankarjeve zale žlte, potem v Beogradu predsednica Jugoslovan ¡ke komisije za sodelovanje z UNF-SCOM. Bik je članica jugoslovanske delegacije na konferenci KV°E v Ženevi 19741975. Leta 1972 se je upokojila, nato pa še dve desetletji delala v DruStvu za Združene narode za Repjhliko Slovenijo v Ljubljani Družin ¡ka korespondenca (Bukovec, Vdfan in drugo sorodstvo) sodi v glavnem v obdobje med 1931 m 1974, fotografije pa sežejo nazaj do leto 190*7 - Omenjeno družin ">ko gradivo je skupaj % nekaienmi materiali, ki se nanašajo na politično delovanje pred H sv stovno vojno in po njej, zaprto za up irabnike za obdobje 50 let pc določilih dari'ne pogedbe. Sluibena k jrespondenca po letu 1945 je ob ;ežna, saj zajema kar 5 fas nklov; njena posebnost pa so mnoge ohranjene kopije pisem, ki jih je pisala Mariia Vilfan Naslovniki ¿o iz Slovenije in JugosJavije (1945-iy88); iz Indije, Burme, Afganistana, Pakistana, Indonezije, Etiopije (1952 1957); iz Anglije, ZDA in Kanade ir48 1979); iz Zah Ne^aje, Avstrije, Švice m Češkoslovaške (i952-l